131 Uvod V prispevku predstavljamo poskus orisa razvoja in izo- blikovanja projekta Vitrina meseca, ki se je začel v štu- dijskem letu 2016/2017 oz. decembra 2016. Namen član- ka je predstaviti sam koncept projekta ter njegov namen in razvoj vseh petih Vitrin. Vitrina meseca je nastala pod strokovnim vodstvom asist. Mance Vinazza in bibl. Danijele Udovič. Ob nju- nem mentorstvu in logistični pomoči so študentje sami prevzeli snovanje idej, oblikovanje in predstavitev vitri- ne (Vinazza, Udovič 2016, 97). Projekt je dobil zamah s pridobitvijo steklene vitrine v prostorih knjižnice Od- delka za arheologijo. Ta je ponudila platformo, na kateri se je oblikoval koncept vitrine meseca in njene vsebine. Njen namen je namreč vključiti sodelovanje vseh štu- dentov arheologije, ne glede na letnik ali znanje, in jih postaviti pred izziv postavljanja in predstavitve razstave v manjšem obsegu. Študentje smo oblikovali ideje oz. teme, s katerimi smo nato ustvarjali vsebino vitrine. Ker ima vitrina tri police, so bile teme običajno razdeljene v tri vsebinske sklope. Produkt Vitrine meseca sta predsta- vitev in zloženka, za 4. vitrino pa smo pripravili katalog. Ob otvoritvi študentje s kratkim opisom predstavimo vsebino Vitrine meseca in obrazložimo njeno postavi- tev. Zloženka ali katalog vključujeta vsebino vitrine ter spremno besedilo s podrobnejšo obrazložitvijo odločitev in vzrokov za nastanek postavitve. Z uveljavitvijo tega koncepta, ki se je dokončno izoblikoval skozi izkušnje postavljanja vitrin, je Vitrina meseca postala pomemben del študentskega udejstvovanja na Oddelku za arheologi- jo. Zaradi časovnih in logističnih omejitev nove Vitrine ni bilo mogoče postaviti vsak mesec, kot je bilo sprva zamišljeno. Kljub temu, da sedaj izhaja na vsake 2−3 me- sece, je ohranila svoje ikonično ime. Namen vitrine meseca je bil tudi spodbuditi zanimanje med študenti arheologije za različne teme in ideje. Pri tem je ključna njena lega ob vstopu v knjižnico, ki pri- tegne in vzbudi zanimanje. To smo poskušali upoštevati tudi pri uporabi prostorov znotraj vitrine. Vsebina mora pritegniti, spodbuditi zanimanje in imeti estetsko vred- nost. Z aktiviranjem ostalih študentov smo želeli prido- biti vedno nove sodelavce pri postavljanju naslednje vi- trine. Vsak lahko doprinese s svojimi idejami in znanjem. Pri tem smo bili le deloma uspešni. Kot medij študentske skupnosti ima vitrina tudi globlji pomen. Ni le ogledalo arheoloških teorij in s tem sodobne strokovne znanosti, ampak vključuje predvsem marginalne teme, ki so na splošno deležne manj pozornosti. Določeni ustvarjalci vitrin smo si želeli biti tudi provokativni in kritični do ustaljenih predstav, saj bi s tem povzročili diskusije, do katerih drugače ne bi prišlo. Tako je postalo poslanstvo Vitrine meseca tudi širjenje obzorij, spoznavanje drugač- nih in postranskih tem. Kako uspešni smo pri tem bili, lahko sodijo le obiskovalci. Priprava razstave se je izkazala kot zelo zahtevno delo, česar se na začetku morda nismo najbolje zavedali. Kar nekaj časa je trajalo, da smo se navadili tempa, vsaka naslednja priprava vitrine pa je potekala lažje in bolje. Pridobivati smo začeli izkušnje, pomembno pa je bilo tudi, da smo se člani ekipe spoznali in privadili na malo drugačen način dela. Vsaka priprava je potekala po usta- ljenem vzorcu. Na prvem, uvodnem sestanku smo se naj- prej dogovorili o temi vitrine, nato pa začeli diskutirati o načinu predstavitve. Dogovorili smo se, kaj hočemo predstaviti – kakšna je zgodba naše razstave − in nato poskušali poiskati najboljši način, da to storimo. Zaradi fizične zasnove vitrine smo tudi našo zgodbo poskušali razdeliti na tri dele. V ospredje smo si prizadevali posta- vili predmete, okoli katerih smo navezali našo zgodbo s pomočjo slikovnega gradiva, tekstov, replik in mode- lov. Ko smo določili način predstavitve vsebine, smo si porazdelili delo. Potrebno je bilo pregledati literaturo in pripraviti zloženko, izdelati rekvizite in jih na koncu postaviti na njim določeno mesto. Idejni vodja posame- zne teme je lahko prevzel tudi vlogo vodje. Poleg ome- njenega dela mu je pripadala še naloga, da vse delo po- sameznikov znotraj ekipe združi v celoto. Na koncu je Vitrina meseca. Prvo leto izkušenj. © Dejan Kožuh, Rok Ratej Študenta Univerze v Ljubljani, Filozofske fakultete, Oddelka za arheologijo Arheo 34, 2017, 131–135 Slika 1. Lepljenje keramičnih posod za drugo vitrino meseca (foto: M. Vinazza). 132 sledil še najpomembnejši del. Otvoritev je bila deležna zanimanja tako s strani študentov kot tudi profesorjev. Idejni vodja je s kratkim govorom predstavil vsebino vsem obiskovalcem, nato pa je bil čas namenjen disku- siji in komentarjem, ki pa so pogosteje prihajali s strani profesorjev. Da na otvoritvi ni bilo lakote (takšne in dru- gačne), smo publiki ponudili izbor knjižničnega gradiva in okusne prigrizke iz domačih pečic. Ob otvoritvah so predstavitev lahko spremljale video projekcije, glasbena spremljava ali recitacije. »Za vero staršev: Arheološko najdišče Gradišče nad Bašljem in literarno delo Krst pri Savici« Prva Vitrina meseca je nastala v razmeroma kratkem času. Od začetka projekta oz. osnovanja ekipe do pred- stavitve smo imeli na voljo le dva tedna. Tema vitrine je bilo pokristjanjevanje v zgodnjem srednjem veku. Osre- dnji fokus je bila poškodovana kadilnica iz poznoantič- nega in zgodnjesrednjeveškega najdišča Gradišče nad Bašljem. Pozornost na to kadilnico je avtorjem med svo- jimi predavanji vzbudil doc. dr. Andrej Gaspari. Vprašali smo se, ali je bila kadilnica poškodovana v post-depozi- cijskih procesih ali jo je pred odložitvijo nekdo namerno poškodoval. Najdena je bila v žganinski plasti, v kateri so bili odkriti tudi predmeti ornamentalne konjske in vo- jaške opreme. V postavljanju razstave smo se poskušali vprašati, kaj ta kadilnica simbolizira. Vključili smo tudi Prešernovo literarno delo Krst pri Savici, ki kljub svo- ji domišljijski vsebini ponuja ozadje našim vprašanjem. Poleg nje smo občinstvu na zgornji polici vitrine ponu- dili tudi nekaj verzov iz Krsta pri Savici, ki osvetljujejo Črtomirov boj na Ajdovskem gradcu proti Valjhunovim kristjanom. Paša za oči je bila tudi maketa iz LEGO- -kock. To smo postavili nad lidarski posnetek Gradišča nad Bašljem in jo oblikovali kot obzidje. Seveda je imelo obzidje tudi svoje branilce, ki so jih napadali oz. oblegali bolje opremljeni vojščaki. Vsekakor je bil namig dovolj jasen, da gre tukaj za uprizoritev bitke. Ali je na Gradišču nad Bašljem dejansko prišlo do bitke, vsekakor ni potrje- no dejstvo (Knific 1999, 401). Ali je prišlo do bitke med kristjani in pogani, je še težje dokazati. Poškodovana oz. skoraj uničena kadilnica, ki se je zagotovo uporabljala pri liturgičnih obredih, v žganinski plasti med na prvi pogled ritualno odloženimi predmeti kaže na določen odnos takratnih prebivalcev Karniole do krščanstva. Več pojasnil nam lahko dajo le konkretna izkopavanja Gradi- šča nad Bašljem, ki bodo pojasnila različna neodgovor- jena vprašanja glede zgodnjesrednjeveške poselitve in njene datacije. Vitrina je bila za večino od nas prva preizkušnja sode- lovanja v tolikšnem obsegu. Potrebno se je bilo sestati, prediskutirati in oblikovati podobo vitrine. Kljub kratke- mu roku nam je uspelo zapolniti vse tri police vitrine, narediti zloženko in predstavitev. Ti cilji so pri naslednjih vitrinah postali povsem samoumevni. Kmalu smo ugo- tovili, da lahko izkoristimo praktična znanja nekaterih sodelujočih. Tako je Matic Zupan izdelal repliko poško- dovane kadilnice. Tudi posedovanje LEGO-kock je pri- šlo prav, saj smo morali na hitro narediti dovolj veliko maketo. Za verze Krsta pri Savici smo uporabili posebne tehnike »poškodovanja« papirja, da je ta dajal bolj starin- ski videz. Tako se je hitro oblikovalo mišljenje, da mo- ramo pri zapolnitvi polic vitrine razmišljati »out of the box«. Imamo namreč zelo malo sredstev za oblikovanje in pripomočkov, zato si je potrebno pomagati s tem, kar sodelujoči znajo in kar že imajo oz. lahko pridobijo na zelo enostaven način. Te veščine so prišle še kako prav pri naslednjih Vitrinah meseca. Avtorji prve Vitrine meseca: Iza Jamar Anderle, Eva Gra- šič, Dejan Kožuh, Kaja Pavletič, Rok Ratej, Jon Nikolaj Pollak, Ana Vičar, Matic Zupan in Tonia Žanko. Zložen- ko je oblikoval Milan Drobnak. Slika 2. Skupinska slika avtorjev poleg prve vitrine meseca (foto: K. K. Predovnik). Vitrina meseca. Prvo leto izkušenj. 133 »Skrivnosti Poštele« Tudi druga vitrina je nastala v kratkem času, vendar smo imeli že pred začetkom jasno začrtano tematiko in cilje, na voljo pa so nam bili tudi predmeti, ki smo jih želeli vključiti v razstavo. Predstavili smo namreč najdišče Po- štela, kjer so skupine študentov z Oddelka za arheologijo več let opravljale praktično usposabljanje. Osrednji del naše razstave je predstavljala žara, odkrita v grobu 19 s planega grobišča na lokaciji Habakuk. V središče smo jo postavili, ker prikazuje celoten proces arheološkega dela. Zgornji del vitrine je bil posvečen ljudski pripovedki o skritem zakladu s Poštele (Tomažič 2012). Ljudsko iz- ročilo je sicer netočen vir podatkov, vendar je osnovano na znanju o preteklem dogajanju v prostoru. Zgodbo o zakladu smo povezali z izkopavanji na Pošteli, saj arhe- ologu zaklad ni vse, kar se sveti. Grob se je pokazal kot magnetna anomalija med geofizikalnimi raziskavami; leta 2012 je bil ta del grobišča tudi izkopan. Ker je bila žara dvignjena v kosu, so sledila mikroizkopavanja, ki jih je dopolnila računalniška tomografija. Ta je pokazala, da je bila znotraj žare še ena manjša posoda. Pri pripravi te razstave je sodelovala manjša ekipa, saj je večina sodelujočih študentov že pripravljala naslednjo razstavo. Ostala sta nam le še priprava zloženke in pri- dobitev ostalega gradiva za predstavitev naše zgodbe. Skupina se je zakopala v čtivo in pripravila nekaj kratkih odlomkov o metodah, ki so bile uporabljene pri izkopa- vanjih na Pošteli. Svečano otvoritev smo obogatili tudi z video vsebino o Pošteli, ki nam jo je odstopil doc. dr. Matija Črešnar. Avtorji drugi Vitrine meseca: Iza Jamar Anderle, Dejan Kožuh, Ana Jurak in Rok Ratej. Zloženko je oblikoval Milan Drobnak. »Kneginja, svečenica ali gospodarica?« S tretjo Vitrino meseca smo poskušali izpostaviti položaj žensk v halštatski dobi. Kljub temu da je bilo tej temi v arheologiji namenjene že nekaj pozornosti, se nam je zde- lo pomembno izpostaviti nekatere vidike vloge ženske v starejši železni dobi. Vitrino smo prikladno otvorili na 8. marec, mednarodni dan žensk. Teme smo se lotili s treh vidikov. Prvi je obravnaval raziskave položaja žensk v arheologiji, drugi je glede na najdbe v grobovih razdeli- li ženske v različne stanove, tretji pa se je osredotočil na različne upodobitve žensk na situlski umetnosti. V zgor- njem predelu smo predstavili upodobitve situlske umetnost s spremljajočimi citati iz raznih antičnih literarnih virov (Odiseja, Herodot, asirski spisi). V osrednjem predelu je kraljevala kneginja iz Stične (grob 27, gomila 48). Majhno lutko smo oblekli v ročno narejena oblačila po rekonstruk- ciji Hellmuth (Hellmuth 2008) (Ana Jurak in Iza Jamar Anderle). Poleg nje je bila izpostavljena replika zlatega di- adema iz groba 27 iz Stične. Spodnji predel smo zapolnili z velikim piramidnim prikazom halštatske družbe glede na pridatke v grobovih. Piramida je imela le dve platnici, ki sta ponazarjali ženske in moške pridatke. Ob predstavitvi razstave je bil del pozornosti namenjen »kneginji« iz Do- lenjske. Dolenjski muzej nam je namreč prijazno posodil repliko ženske noše, v katero smo obleki našo soavtorico. Slika 3. Soavtorica razstave, Ana Jurak, poleg vitrine v halštatski obleki iz Dolenjskega muzeja (foto: M. Vinazza). Arheo 34, 2017, 131–135 134 Pri tej Vitrini meseca je bilo narejenih nekaj nadaljnjih korakov. Z izposojo rekvizitov smo poskušali vzpostavi- ti sodelovanje z arheološkimi ustanovami. Ta poteza se bo bolje izkazala pri naslednji vitrini, ampak že takrat se nam je zdelo, da smo naredili pomemben korak naprej. Pri oblikovanju vitrine smo ponovno uporabili številna znanja sodelujočih. Še posebej lutka in replika diadema sta bili delo, ki ga je bilo mogoče doseči le z veščinami sodelujočih. Tudi znanje pri tiskarskih zmožnostih je ko- ristilo pri prikazu situlske umetnosti (prozoren papir) in piramide halštatske družbe (Dejan Kožuh). Zdelo se nam je, da je razstava pomenila korak naprej. Avtorji tretje Vitrine meseca: Eva Dornik, David Glavič, Dejan Kožuh, Iza Jamar Anderle, Ana Jurak, Gregor Ko- čar, Črt Lorber, Rok Ratej in Matic Zupan. Zloženko je oblikoval Milan Drobnak. »MENS SANA IN CORPORE SANO: medicina v antiki« Zadnja vitrina v prvem študijskem letu je predstavlja- la medicino v antiki. Glavna atrakcija je bila zagotovo zbirka izbranih predmetov iz Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož, ki nam je za razstavo posodil človeško lobanjo, na kateri so vidni sledovi bronastih zalivk na sekalcih zgornje čeljusti. Poleg te smo od muzeja pri- dobili še 12 predmetov, ki so služili kot medicinski pri- pomočki. V medicini so bila (in še vedno so) prisotna tudi zelišča. Zato smo srednjo polico namenili njim, pri čemer smo upoštevali teorijo o štirih telesnih teko- činah, ki jo je prvi predstavil Hipokrat. Gre namreč za prepričanje, da je človeško telo sestavljeno iz štirih ele- mentov (voda, ogenj, zemlja in zrak). Vsak od njih ima pripadajočo telesno tekočino (sluz, rumeni žolč, črni žolč in kri) in notranji organ (pljuča, vranica, žolčnik in jetra). Telesne tekočine smo predstavili z barvno skalo, k vsaki pa smo pristavili tudi zelišče, s katerim so zdravili teža- ve posameznih organov. Postavitev vitrine je zaključeval tloris valetudinarija oz. bolnišnice, ki je bil odkrit v voja- škem taboru v Ločici pri Polzeli. Tudi pri tej vitrini smo šli korak dlje. Že sama pridobi- tev originalnih predmetov nam je dala zagon, da smo z veseljem načrtovali preostale dele razstave in se vračali z novimi idejami za izboljšave. Tudi tu se je praktično znanje naših študentov izkazalo za zelo koristno. Pozna- vanje botanike je zato omogočilo imenitno predstavitev antične medicine. Prvič smo tudi presegli tiskano izdajo naše zloženke in pripravili malce obsežnejši katalog raz- stave. Že pri prvi Vitrini smo namreč ugotovili, da zlo- ženka ponuja premalo prostora za obrazložitev vsebine (Vinazza, Udovič 2016, 98; Ratej 2017, 25). Dodatek kataloga nam tako omogoča boljšo predstavitev razlage in dodatnih vsebin, ki spadajo k vsaki Vitrini. Prvič smo razstavo razširili tudi izven zastekljenega prostora. Knji- žne police so namreč krasili kratki latinski pregovori, ki so se nanašali na našo temo. Otvoritev sta oplemenitila še glasbena točka ter odlomek iz Hipokratove zaprisege. Razširili smo tudi program po sami otvoritvi. V naše pro- store smo povabili Jožico Hrustel, da nam pove kaj več o medicini v antiki. Slika 4. Pogled na četrto vitrino meseca (foto: L. Kous). Vitrina meseca. Prvo leto izkušenj. 135 Avtorji četrte Vitrine meseca: Izidor Janžekovič, Dejan Kožuh, Črt Lorber, Tanja Prašnikar, Cene Štern, Špela Vučak in Kristina Žgank. Katalog je oblikoval Milan Drobnak. Vitrina meseca je bila v prvem letu delovanja odlična izkušnja. Spoznavali smo, kako naporna je lahko pripra- va razstave. Vendar je bil ves trud poplačan ob uspešnih otvoritvah, ki so jih vedno spremljale besede pohvale. Nadgrajevali smo naše delo in vedno pripravili nekaj no- vega, saj nismo hoteli izgubiti zanimanja naše publike, ki jo večinoma sestavljajo študenti Oddelka za arheologijo. Zahvala Od prve do najnovejše Vitrine meseca se je zvrstilo pre- senetljivo število avtorjev. Vsi so v večji ali manjši meri prispevali k oblikovanju Vitrin in njim gredo zasluge za vsakokrat uspešno izdelavo razstav. Pri recenziji teks- tov za zloženke in kataloge gredo zasluge profesorjem Oddelka za arheologijo. Najdbe iz Poštele in spremlja- joč videoposnetek o najdišču je prispeval doc. dr. Ma- tija Črešnar. Za zaupanje in izposojo halštatske ženske obleke se je potrebno zahvaliti Dolenjskemu muzeju in tamkajšnji kustodinji Petri Stipančić. Pokrajinskemu mu- zeju Ptuj–Ormož in tamkajšnji kustodinji Mojci V omer Gojkovič se je potrebno zahvaliti za izposojo arheoloških predmetov, ki so bistveno popestrili videz četrte Vitrine meseca. Zahvala gre tudi Jožici Hrustel, ki je imela ob otvoritvi četrte Vitrine spremno predavanje. Seveda pa pri zahvalah ne moreva mimo naših študentov, ki so po- magali uresničiti ideje, ki so vedno znova popestrile do- gajanje v knjižnici. Zadnja in najpomembnejša pa je zahvala obema mentori- cama, ki sta vztrajno držali projekt na nogah in potrpež- ljivo spremljali opotekajoče korake avtorjev. Omogočili sta nastanek Vitrine in ji skozi svoje delo pomagali do te stopnje, kjer je danes. Literatura / References HELLMUTH, A. 2008 (2010), K rekonstrukciji razkoš- nega oblačila iz stiškega groba 27 v gomili 48. – V / In: S. Gabrovec, B. Teržan (ur. / eds.), Stična II/2. Gomile starejše železne dobe. Razprave. Katalogi in Monografije 38, Ljubljana, 61–68. RATEJ, R. 2017, »Za vero staršev«. – Arheološko najdi- šče Gradišče nad Bašljem. – Profil. Revija Študentskega arheološkega društva 11, 25–29. TOMAŽIČ, J. 2012, Poštelski zaklad. Maribor. VINAZZA, M., D. UDOVIČ 2016, Vitrina meseca na Oddelku za arheologijo FF UL. Odsev zainteresiranih študentov. – Arheo 33, 97–98. Vitrina meseca (zloženke in katalog) - http://arheologi- ja.ff.uni-lj.si/knjiznica/vitrina_meseca (dostop / access 1. 12. 2017). Arheo 34, 2017, 131–135