delo # Življenj e glasilo delovne skupnosti tovarne obutve alpina sivi LETNIK 16 ŠTEVILKA 3 ZIRI, MAREC 1977 Malomarnost ali nesposobnost Ko mi je uredniški odbor predlagal, naj napišem sestavek z gornjim naslovom, sem se spomnil na prvo moje pisanje v »Delo-življenju«, ki ga je urednik pod-naslovil s »Prvi vtisi (ne) kvalitete«, še malo pa bo od tistega časa minilo leto dni — vtisi pa še vedno »nekvaliteta«. Pisati o tej temi je vsekakor neprijetno in nehvaležno opravilo. Sploh še zaradi tega, ker je ob tem zelo umestna marsikatera pripomba: npr. »Ne le pisati in govoriti — pač pa tudi kaj napraviti!« Prav zaradi tega, ker se je v smeri »napraviti« zadnji čas premaknilo in menim, da morajo biti o tem prav vsi delavci obveščeni, sem se namenil, da o tem napišem par vrstic. Začelo se je pravzaprav že mnogo prej. Situacija v proizvodnji že v zadnjih mesecih leta 1976 ni bila taka kot bi morala biti. Vsi vemo, da idealno nikoli ne bo. Vedno je nekaj: enkrat ni materiala, drugič je le-ta slab, tretjič spet gornji del ne »paše« na kopito itd., itd. Toda vse to ima neke meje. Pri nas je vsega tega le preveč! Prvi delovni dan po novem letu smo imeli sestanek, na katerem smo analizirali stanje in napake. Obljubili so, da bo boljše. Pa nič. Napake se kopičijo. Cela vrsta je takih, kjer je povzročitelj zrel za disciplinsko komisijo. Tisti v tehnični in v proizvodnji, ki so dolžni kaj ukreniti, (kriv- ca poklicati na odgovornost ali zahtevati zamenjavo) pa čakajo, da bo to napravil direktor! Na sestanku osnovne organizacije ZK smo se o teh problemih natanko pogovorili. Zanimiva je bila predvsem ugotovitev, da točno vemo, kaj in kako ukrepati; npr. če nekdo zjutraj zamudi v službo — vse pa je zelo nejasno, če nekdo napravi neko drugo napako, ki ima lahko za delovno organizacijo mnogo hujše posledice. Res je tudi, da smo pri zamudah zelo natančni, da pa drugih napak nočemo in nočemo videti. Tu leži tudi vzrok za negodovanje ob nekaterih disciplinskih ukrepih, češ: »muho vidimo, slona pa ne!« S tem, ko je bila na omenjenem sestanku postavljena diagnoza, se je kar sama ponudila rešitev: vsak vodja oz. šef je dolžan ob napravljeni napaki ugotoviti, ali je bila napaka napravljena iz malomarnosti ali celo namerno ali pa je rezultat nesposobnosti določenega delavca. V prvem primeru ga mora prijaviti na komisijo za kršitev delovnih dolžnosti, v drugem pa mora (če se napake ponavljajo) zahtevati zamenjavo. Držimo se tega preprostega pravila in kvaliteta se bo izboljšala. Zaman so oči uprte v mene — naj za vraga kaj naredim za kvaliteto. Pravzaprav tudi ne. Saj tudi za mene velja, da sem nesposobne dolžan zamenjati. In to bom tudi storil. Martin KOPAČ alpina, /// 30 let tovarne obutve iiri Umirjena proizvodnja, večje serije Kako bomo investirali, kako dvignili produktivnost Iz dneva v dan ugotavljamo, da raste naša produktivnost veliko prepočasi — če sploh raste. V primerjavi s podobno obutvijo drugje, je naša prodajna cena občutno višja kot v tovarnah, zlasti po drugih jugoslovanskih republikah. Če se pričnemo spraševati zakaj tako, ne dobimo pravega odgovora, če- prav vsi vemo, da od tako specializirane proizvodnje, ki jo imamo v Alpini ne moremo pričakovati drugega. Delamo od najtežjih smučarskih čevljev, tekačev pa do najfinejših salonk in to včasih tudi po par sto parov, kar lahko smatramo za obrtniški način dela ne pa za industrijsko proizvodnjo. Tovarne, ki nimajo svojih trgovin lahko dosežejo količine tudi po 10.000 parov, mi pa s svojimi 59 prodajalnami de- lamo tudi samo po 2000 parov po art. in še to v več barvah. Kot se spominjam je že mnogokrat bilo govora, da bi doma delali večje serije, dokupovali pa obutev, ki sodi v modni vrh ali tisto po čemer je povpraševanje, pa ne delamo doma. Vendar je v praksi ravno narobe. Mislim, da bi se morali pri zelo zahtevnih skupinah čevljev z majhnimi naročili večkrat vprašati, kakšna je ekonomska računica. Včasih se spu- ščamo v tako zahtevno proizvodnjo, ki že vnaprej vemo, da ji ne bomo kos. Vprašam se, koliko časa se bomo šc lahko tako igrali. Prvi in najpomembnejši pogoj za dvig produktivnosti je umirjena proizvodnja in večje serije. Če tega sčasoma ne bomo dosegli, nam ne bodo pomagale nobene dodatne investicije. Prostori šivalnice (Nadaljevanje na 2. strani) Ob 8. marcu, dnevu žena - vsem sodelavkam iskrene čestitke/ !-<•>>: i ' t \ V' v rf J?'; ; . V TOZD Obutev Žiri večina za novo halo Še enkrat osebni dohodki v Plastiki v januarju Največ sredstev je letos načrtovanih za dokončanje nove hale in njej potrebnih objektov (kurilnica, skladišča vnetljivih snovi, itd.). Prav zaradi tega pa so vse ostale potrebe po novi mehanizaciji in opremi skrčena na minimum. Tako ima TOZD Obutve Žiri na razpolago le 171 starih milijonov dinarjev. Seveda so ta sredstva premajhna za pokritje vseh potreb, zato jih bo treba usmeriti res v najnujnejše. SE ENKRAT — SPECIALIZACIJA POGOJ STORILNOSTI IN KVALITETI Na povečanje produktivnosti v proizvodnji pa vpliva več dejavnikov, ki jih je treba kompleksno reševati. Najenostavneje je specializirati posamezne oddelke in povečati serije posameznim skupinam — artiklom. Kako to doseči, so pa verjetno samo sanje tistih, ki priprav- (Nadaljevanje s 1. strani) so zadovoljivi, medtem ko so prostori sekalnice absolutno premajhni, posebno ko pride zimska sezona. Strojni park je zadovoljiv, vendar pa bi pri bolj specializirani proizvodnji potrebovali tudi razne specialne stroje, npr. avtomat za šivanje zadrg. ipd. Seveda pa bi morali stremeti za tem, da bi sčasoma naredili nove prostore za šivalnico, v oddelek šivalnice bi se preselila sekalnica, v oddelku sekalnice pa bi organizirali skladišče in garderobe. Menim, da se bodo mora- ljamo in vodimo tehnološki proces v proizvodnji. Ce pa se bodo ponavljale take stvari kot so se za letošnje pomlad-poletje 1977 pa o kakšnem povečanju produktivnosti ne moremo govoriti. Tu sem naštel dva skrajna primera, toda kako doseči, da bomo s programom še zanimivi za tržišče in da bomo čim bolj ekonomično proizvajali, je pa naloga nas vseh, posebno pa še tistih, ki načrtujejo, kaj bo proizvodnja delala. DOBRA PRIPRAVA DELA - MANJ NADUR Tudi nadure so posledica nekaterih predhodnih napak. Verjetno si je skoraj nemogoče zamisliti, da bi vsi proizvodni oddelki delali usklajeno, ko pa je proizvodnja tako pisana. Posebno pa še letošnja sezona pomlad-poletje tare sekalnico. le investicije stekati na ravni OZD in jih usmerjati tja, kjer bo najnujnejše. Tudi, če smo organizirani v TOZD, bomo morali imeti skupne cilje, kajti samo to nam lahko prinese uspeh, ki pa je v danem trenutku nujno potreben. Zdaj pa poglejmo, kakšni so načrti razvoja TOZD Obutev Gorenja vas Največja težava za stvarno načrtovanje razvoja je zaenkrat delovna moč. Smo na takem kraju, da delavec izgubi ravno toliko časa, če se pripelje delat v Gorenjo vas ali Tu manjka preko 40 delavcev, zato so morali delati ob prostih sobotah, nedeljah in podaljšanem delovnem dnevu in tudi ponoči, tako da je imela sekalnica v januarju čez 3000 nadur. Seveda tako stanje ni normalno; pri tem začne padati kakovost, pada storilnost in pojavi se niz drugih stvari, ki vplivajo na uspeh oddelka ali cele delovne organizacije. Ce bi se vse službe zavedale, da je treba svoje naloge pravočasno in kvalitetno rešiti, se danes ne bi postavljalo vprašanje, zakaj toliko nadur. Ko je pa naloga pred proizvodnjo, da se jo opravi, pa ni vprašanje, kdaj in kako. Zato pa tudi nastajajo nadure, da z njimi reguliramo zasedenost med oddelki. Kar je le izhod v sili. Jaka BOGATAJ pa v škof j o Loko. Delavci bodo, če bodo tudi primerni osebni dohodki. Menim, da naši osebni dohodki v Gorenji vasi v primerjavi z drugimi delovnimi organizacijami niso najnižji. Ce vzamemo samo ta primer, da je v januarju zaslužila delavka na 13., 14., 15. skupini skoraj 5.000,00 din, več pa jih je zaslužilo od 4.000,00 do 4.500,00 din. Menim, da osebni dohodki za opravljanje takega dela le niso tako nizki. Vinko BOGATAJ Res so bili veliki — morda celo preveliki. Vendar ne smemo gledati samo končnega zneska osebnih dohodkov in se na to pritoževati, temveč moramo vsem delavcem v plastiki čestitati za izredne delovne rezultate, ki so jih dosegli v januarju. Oddelek Prikrojevalnica Šivalnica Montaža lahka Montaža težka Sekalnica To kar so dosegli, je rekorden rezultat v jugoslovanskem merilu. Rekordi pa vemo, da so enkratni, zato ni verjetno, da bi se relativno visoki OD nadaljevali tudi v bodoče. Preden bi konkretneje pojasnil, zakaj taki OD v plastiki, kratka primerjava z drugimi oddelki. Za koliko so bili v povprečju OD v oddelku plastike višji od OD v drugih oddelkih? Kakor vidimo, razlike niso tako strašno velike. Zakaj so bili OD v plastiki višji kot v drugih oddelkih? 1. Plan proizvodnje za mesec januar je bil presežen za 41 %. Ta plan je bil presežen z 41 % manj delavcev kot je bilo planiranih v tem oddelku za mesec januar. Planirano je bilo da bomo v mesecu januarju delali 104 delavci, na delu pa jih je bilo povprečno 72 z režijskimi vred. En delavec pa je ustvaril približno 80 % več kot je bil plan za januar. Zaradi tega je bil dosežen bruto produkt 6 milij. 675.334.—din. En delavec je torej ustvaril 92.713.— din bruto produkta. Če vzamemo, da je v tem 10% čistega dobička, kar znese skupaj 667.532.— din. Vrednost nedokončane proizvodnje v januarju pa je 1.850.000.— din. To so v glavnem vzroki tudi za preseg norme. 2. Škart se je v povprečju zmanjšal za 2,5 %, kar pomeni, da so delavci v tem mese- cu prihranili 180.000— din. Vsak delavec je torej prihranil v odnosu na prejšnje mesece 2.500.— din. 3. Delavcem je bila izplačana stimulacija za pretekla dva meseca. 4. Delali so vse proste sobote, nekateri tudi v nedeljo. višji v % razlika v din 6 26.020,— 24 82.120.— 13 47.700.— 18 65.600.— 22 74.700.— 5. Drugi vplivi pa so bili še: — velike serije — za izdelavo lahki artikli — stroji so delali brez zastojev — delovno vzdušje je bilo na višku Ali so norme prenizke? Povsod se primerjamo z drugimi proizvajalci podplatov v Sloveniji, zato lahko naredimo primerjavo tudi za norme. Pri nas je norma 960 parov na 1 vrtiljak v eni izmeni, v »Planiki« pa npr. 1.200 parov. Pri tem moramo upoštevati, da je delo vrtiljaka v Planiki popolnoma avtomatizirano (premikanje vrtiljaka in odpiranje form), pri nas pa to delamo vse ročno. Iz tega lahko sklepamo, da je naša norma mogoče cclo višja kakor njihova. Napaka pri normah je mogoče samo v tem, da je ta enaka ne glede na zahtevnost artikla. Posledica tega je bila tudi to, da Je bil preseg v januarju tako velik. (Delali so se samo enostavni modeli). Takega presega sigurno ne bo moglo biti v naslednjih mesecih, ko se bodo delali bistveno bolj zahtevni artikli. Bojan STARMAN Tudi, če smo organizirani v TOZD, bomo morali imeti skupne cilje Umirjena proizvodnja, večje serije Naše mnenje Zakaj morajo biti plače plastike za mesec januar glavni kamen spotike? Zakaj se niste tudi prej zanimali za naše plače, ko so bile precej nižje? Zakaj niste dne 15. 2. 1977 Stanka Mrlaka povabili na kolegij? Zato zadnji odstavek v Informatorju črtamo. Naše plače so porasle zato, ker je bilo pomanjkanje delavcev in smo po trije delavci delali namesto štirje, kar se ne bo dalo dolgo časa vzdržati. Eden glavnih vzrokov je tudi ta, da smo imeli samo podplate s klinastimi petami, česar se je dalo več narediti, škarta pa je bilo manj. Nič se ne bojte glede naših plač, saj bomo sedaj kaj kmalu dobili bolj zahtevne artikle, tako se bo spet povečal škart in zmanjšala produktivnost, plače pa tudi. Tisti pa, ki zavidate našim plačam, oziroma menite da smo jih dobili neupravičeno, zaradi premajhnih norm, pa naj kar izvolijo priti v našo sredino in deliti te dobre plače. Namesto štirih delavcev, smo delali le trije, v ozračju, ki je zdravju zelo škodljivo, saj gre za delo med samimi kemikalijami. Delavcev še vedno manjka in vsakogar bomo z veseljem sprejeli. Tisti pa, ki ima največ proti, naj pa pride drugič na naš sestanek. Kot smo občutili na sestanku, nekateri nikakor ne ne trpijo delavcev, če le-ti s polno delovno vestjo, da bi pridobili nove kupce in obdržali stare, tudi na škodo zdravja več napravijo — in seveda več zaslužijo. A naši višji predpostavljeni pa nas gledajo kot ne-vem koga »Fovšija« zaradi naših plač je od vodilnih mojstrov hale. Delavci TOZD Plastika Kako izboljšati kvalitoto? Toliko si prizadevamo, da bi izboljšali kvaliteto... pa ne gre in ne gre. Kaj menijo o tem nekateri delavci? Tone GORJUP — kontrolor: Kvaliteta je odvisna od dobre zamisli vzorca, dobre tehnološke priprave, dobrega materiala, planske discipline in seveda od dela vsakogar na svojem delovnem mestu. Nikakor pa ni kvaliteta odvisna od končne kontrole. Tiste, ki ne bi delali tako kot je treba, je treba poiskati in obravnavati. Anton KOPAČ — finiš Disciplina in odgovornost! Stana MLINAR — sekalnica Delavci bi morali na svojem delovnem mestu bolj paziti, odgovorni pa bi morali poskrbeti za ustrezne materiale. Lojze MODIC — lahka montaža Se vedno je premalo odgovornosti. V proizvodnji nas moti najbolj slaba priprava. Preden gre na trak, bi morali tehnološki postopek dobro preizkusiti. Okrog sankcij pa tole — ukrepajmo, ne pa da samo govorimo. Joži JEREB — finiš Vsak bi moral biti pozoren na svojem delovnem mestu. Vodilni in vodstveni pa bi morali upoštevati pripombe delavcev. Na delovnih mestih pa bi morali bolj ceniti delovne pogoje, ne le šolsko izobrazbo. Janez FISTER mgr. — vodja RPS plastika Z izboljšanjem tehnologije se bo izboljšala tudi kvaliteta. Seveda, to pa zahteva določena sredstva. Tudi ustrezno nagrajevanje bi pripomoglo k boljši kvaliteti. Lojze POLJANSEK — vodja prikrojevalnice Prav vsak na svojem delovnem mestu odgovarja za svoje delo. Pomembna je tudi planska disciplina in kvalitetni materiali. Cveta KAJNČ — šivalnica Vsak bi moral biti natančen pri svojem delu. Mi moramo vse kar naredimo narobe popravljati, mislim pa, da je več napak drugje. Tudi pomanjkanje dela lahko vpliva na kvaliteto. Marijan BOGATAJ — vodja RPS obutve Potrebna bo specializacija proizvodnje, poenostaviti program, nabavljati kvalitetne materiale. Pomembna je brezhibna priprava dela in dosledno izpolnjevanje tehnoloških predpisov. Izboljšati se bo moral odnos do dela, vzpostaviti bo treba spodbudnejše nagrajevanje in povečati delovno disciplino. Sindikat letos w %r m se sirse Ali bo nova investicija pripomogla k boljši kvaliteti? 00 sindikata Alpina Žiri je imela v soboto, 29. januarja 1977 svojo peto redno konferenco Iz poročila predsednika 00 sindikata je bilo videti, da je bilo delo v preteklem letu dokaj uspešno. V letu 1976 smo organizirali zbore delavcev, na katerih smo razpravljali o osnutku zakopa o združenem delu. Bilo je dano veliko predlogov in mnenj. 00 sindikata je dokaj uspešno sodelovala pri pripravah na novo organiziranost delovne organizacije. Skupno z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami je pripravljal elaborate in vse ostale pogoje za konstituiranje dveh novih temeljnih organizacij. Za dan žensk je sindikalna organizacija prispevala pomemben delež za nakup aparata za zgodnje odkrivanje raka. V razpravi so prisotni ugotavljali, da posamezne osnovne organizacije v temeljnih organizacijah niso bile dovolj učinkovite. Vzrok je predvsem pomanjkanje časa za opravljanje dela v sindikalni organizaciji. Julij Strlič, sekretar sveta ZK KS Ziri, je opozoril na še tesnejše sodelovanje in delo- vanje družbene akcije človek, delo, kultura. Predsednik občinskega sindikalnega sveta Škofja Loka Marjan Gantar, je spomnil na to, kako pomembno je, da je organizacija, v kateri delavci iščejo in dobijo tisto moč, da ohranijo in izboljšajo svoj položaj v borbi proti negativnim pojavom. Zeljo sindikalnih delavcev, da bi imela profesionalnega delavca je podkrepil z dejstvom, da je nujno, da ima vsaka delovna organizacija, ki ima preko 900 zaposlenih takega sindikalnega delavca. Marjan Gantar je še pozval člane konference naj organizirajo in pripravijo gradivo za zbore delavcev za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za šport in rekreacijo občine Skolja Loka. Konterenca sindikata je sprejela tudi usmeritev dela OO sindikata za leto 1977, ki predvsem obsega: 1. Uresničevanje zakona o združenem delu, predvsem na področju uveljavljanja temeljnih organizacij, uresničevanja delitve po delu, opredelitev in krepitev položaja in vloge 00 sindikata, urejanje medsebojnih odnosov v združenem delu, razvijanje samoupravne delavske kontrole, opredelitev načina in delitev sredstev za razreševanje notranjih sporov v delovni organizaciji, sodelovanje pri oblikovanju in sprejemanju samoupravnih splošnih aktov. 2. Delitev po delu V osebnem dohodku vsakega delavca posebej naj bo izkazana uspešnost njegovega dela in uspešnost gospodarjenja z minulim delom. Za uspešno delitev po delu bomo morali predvsem razvijati dohodkovne odnose. 3. Življenjske in delovne razmere delavcev 00 sindikata bo kritično spremljala življenjske pogoje delavcev. Svoje delo bo sindikalna organizacija usmerila na obvladovanje socialnih razlik, stanovanjski politiki, varstvu pri delu, kulturi in rekreaciji svojih delavcev. 4. Izobraževanje in kultura Tu bo sindikalna organizacija sodelovala pri usmerjenem izobraževanju, pri vodenju kadrovske politike. Kulturno življenje bo popestreno s prirejanjem razstav, iger, proslav, obiskov gledališča, opere. 5. Ljudska obramba in družbena samozaščita ter razvijanje družbene solidarnosti. Tu se bo težilo k še intenzivnejšemu podružbljanju obrambnih priprav in družbene samozaščite. Sindikalna vodstva bodo morala biti usposobljena za sodelovanje v neposredni vojni nevarnosti in pri dopolnjevanju vojnih načrtov. V letu 1977 bomo še bolj intenzivno pristopili k uresničevanju družbene solidarnosti, kot trajne vrednote delavskega razreda. Ob koncu konference so delegati konference izvolili v svoje vrste še delegate 00 sindikata TOZD PLASTIKA, ki so: Janko Bogataj, Marta Maček, Jože Fakin, Ivo Petrovčič, Nada Lesjak. Dane Vehar Vedno zahtevnejša proizvodnja. Organi disciplinskega postopka in njihovo delo Danes bomo ugotovili, kako poteka celoten postopek zaradi kršitve delovne dolžnosti, kajti vsaka nepravilnost se imenuje kršitev pravil procesnega prava in to je zelo pomemben pritožbeni razlog. 1. UVEDBA POSTOPKA Uvedbo postopka moramo ločiti od prijave. Prijavo napravi lahko kdorkoli, ki utemeljeno domneva, da je nekdo kršil delovno obveznost. Selc na podlagi tega se lahko uvede postopek. Zakon o združenem delu podrobneje ureja, kdo je upravičen predlagati postopek pred disciplinsko komisijo (prej komisija za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti). Ti predlagatelji so: delavski svet, individualni poslovodni organ, organ samoupravne delavske kontrole, 00 sindikata. Posebej velja opozoriti, da lahko predlagajo uvedbo postopka tudi zunanji organi (družbeni branilec samoupravljanja, sindikat in pristojni organ družbenopolitične skupnosti). Taka določba je odraz enega od temeljnih načel zakona o združenem delu, da je namreč poblaščent organ dolžan začeti postopek,če delavec s tem, da ne izpolnjuje svojih obveznosti, katere je prevzel s samoupravnim sporazumom ali prizadene uveljavljanje pravic drugih delavcev ali določenih skupnih interesov v temeljni organizaciji. Vse to pomeni uresničitev načela discipline in odgovornosti na delovnem mestu. Poudarjena je tudi vloga sindikalne organizacije. Ne samo, da lahko predlaga uvedbo postopka, pač pa je treba o vsaki uvedbi postopka obvestiti sindikat in pred disciplinsko komisijo je treba slišati morebitno mnenje sindikata, kar je odraz ustavnih določil o vse večji vlogi sindikalne organizacije. 2. PREDHODNI POSTOPEK Predhodni postopek je le procesno-tehnično opravilo, ki ima namen, da zbere potrebno gradivo (prijava, zaslišanje domnevnega kršilca, ogled, listine), da bi lahko pred disciplinsko komisijo delo čimbolj smotrno potekalo. Navadno opravlja taka strokovna dela delavec, v katerega delovno področjo sodi to delo (pravna služba). 3. ORGANI PRVE STOPNJE Zakon o združenem delu je ohranil eno od temeljnih načel postopka, namreč dvo-stopnost, kar pomeni, da je mogoče odločbo prve stopnje izpodbijati s pravnim sredstvom (ugovorom) pred organom druge stopnje. Disciplinska komisija je organ prve stopnje, ki je formirana — ali v temeljni organizaciji — ali v delovni organizaciji (skupna disciplinska komisija) Komisija je sestavljena iz neparnega števila članov. Voli se z neposrednimi volitvami vseh delavcev delovne organizacije. Posebnost v zakonu o združenem delu je v tem, da mora komisijo sestavljati najmanj četrtina članov, ki niso delavci delovne organizacije. Tudi te volijo delavci z liste, ki jo bo moral določiti zbor združenega dela skupščine občine Škofja Loka. Delavci vseh temeljnih organizacij bodo tako izvolili predsednika skupne disciplinske komisije skupno. Ostale člane komisije pa bodo volili ločeno za vsako temeljno organizacijo iz števila kandidatov temeljne organizacije in števila oseb z liste kandiatov zbora združenega dela. Primer: predsednik disciplinske komisije + 13 delavcev + 3 člane z liste zbora združenega dela, skupaj torej 17 članov disciplinske komisije. Vsi ti izvoljeni člani seveda ne bodo zasedali naenkrat, pač pa bo predsednik disciplinske komisije za vsako sejo posebej, glede na primere določil izmed članov njeno sestavo. Število naj bi obsegalo največ pet članov (predsednik, zunanji član, trije delavci). Tako sestavljena komisija ima pravico določiti: — ali je delavec, zoper katerega je uveden postopek, kriv ali ni kriv očitane kršitve delovne dolžnosti — če odloči, da je kriv, mu izreče enega od ukrepov — če iz kršitve delovne dolžnosti izvira tudi škoda, odloči tudi o povrnitvi škode, če pa o tem ne more odločiti pa da pobudo za odškodninski postopek pred sodiščem združenega dela — odloči tudi o pavšalni odškodnini. 4. UGOVOR ZOPER ODLOČBO DISCIPLINSKE KOMISIJE Zoper odločbo disciplinske komisije ima pravico ugovora prizadeti delavec, kakor tudi tisti, ki je predlagal uvedbo postopka. S tem je odpadla dilema, ali lahko zahteva postopek pred organom druge stopnje tudi kdo drug, razen prizadetega delavca in je tako mogoče odločati pred organom druge stopnje ne le v delavčevo korist, ampak tudi v njegovo škodo. 5. ORGAN DRUGE STOPNJE Organ druge stopnje je navadno delavski svet in ni sestavljen iz zunanjih članov, kakor organ prve stopnje. Delavski svet tiste temeljne organizacije, v kateri dela prizadeti delavec, odloča na podlagi ugovora, ki ga poda upravičenec zoper odločbo disciplinske komisije. Ta organ preizkusi odločbo prve stopnje, zato: — zavrne ugovor kot neutemeljen in potrdi odločbo disciplinske komisije — ugovor ugodi, razveljavi odločbo disciplinske komisije in ji zadevo vrne v ponovno odločanje — če ugotovi, da disciplinska komisija ni pravilno odločila in da je zato ugovor utemljen, napačno odločitev lahko sam popravi, tako da ugovoru ugodi in odločbo disciplinske komisije spremeni. Dano Vehar Štiristo in več tisoč Znano je, da so nekateri naši šoferji prevozili že precej tisoč kilometrov in bili za to tudi pohvaljeni aH nagrajeni od proizvajalca avtomobila. BOGATAJ LOJZE je prevozil s tovornim avtomobilom TAM 2001 preko 200.000 km brez kakršnihkoli večjih popravil. Tovarna TAM Maribor ga je za prizadevnost in vzdrževanje vozila nagradila s pismenim priznanjem in ročno uro. CADE2 LOJZE je prav tako prevozil s tovornim avtomobilom DEUTZ TAM 5000 preko 200.000 km brez generalnega popravila in prejel pismeno priznanje in ročno uro. Sedaj upravlja Mercedes 811, s katerim je prav tako prevozil preko 200.000 kilometrov ter prejel pismeno priznanje z značko o prevoženih kilometrih. JEREB JANEZ je za prevoženih preko 200.000 km z avtomobilom znamke TAM 5500 prejel od Tovarne motornih vozil Maribor pismeno priznanje z značko in ročno uro. Vemo, da je predvsem od voznika avtomobila odvisno, če s TAM-ovim avtomobilom preseže normo 175.000 km brez posebnih popravil. To je možno doseči z dobrim odnosom do avtomobila, ki mu je zaupano s tem, da redno skrbi za vzdrževanje, menjavo olja, čiščenje in je pripravljen marsikdaj leči pod avto, da ugotovi, kje se pojavlja napaka, ki jo je treba odpraviti. VERBIC J02E je z avtomobilom OM Lupetto 25 prevozil nekaj manj kot 400.000 km. MIKLAVCIČ JANEZ pa je z avtomobilom iste znamke prevozil preko 400.000 km. Tovarna OM šoferjev njihovih avtomobilov ne nagrajuje niti ne daje pismenih priznanj. JUSTIN SLAVKO je kot šofer osebnega avtomobila Peugeot prav tako dosegel preko 400.000 km brez večjih popravil. Tudi to je lep uspeh, res pa je, da je delo na tovornjakih težje in da morajo šoferji sami veliko bolj skrbeti za vzdrževanje. Prav zaradi tega so njihovi uspehi pomembnejši. Ob vsem povedanem pa mislim, da ima ob doseženih uspehih naših šoferjev največ koristi delovna organizacija ALPINA kot lastnik avtomobilov ln mislim, da bi vsaj pismena pohvala prizadevnim delavcem bila v spodbudo pri nadaljnjem opravljanju njihovega dela. Polde FILIPIČ paragrafi §§§ 1. Vprašanje Delovna organizacija me je štipendirala štiri leta, vendar z menoj ni sklenila pismene pogodbe. Sedaj, po končanem šolanju se ne mislim zaposliti v tej delovni organizaciji. AU moram znesek izplačan v obliki štipendije vrniti? Odgovor: Kljub temu, da nimate pismene pogodbe, morate znesek vrniti, kajti v samopravnem splošnem aktu je verjetno urejeno tudi štipendiranje. Zavedati se morate, da ste pogodbo sklenili že s samim dogovorom, da vas bo delovna organizacija štipendirala. Pismena pogodba bi v tem primeru bila le v dokazne namene, kajti po sedaj veljavnem pravu pismenost za te vrste pogodbe nI obvezna, zadostuje že ustna pogodba. Sodna praksa pravi: kadar s pogodbo o štipendiji ni dogovorjena določba, da je štipendist dolžan vrniti prejete zneske, kolikor ne dela pri dajalcu štipendije, .lahko dajalec štipendije zahteva povračilo izplačane štipendije na podlagi neopravičene obogatitve. To pomeni v vašem primeru, da boste morali na zahtevo delovne organizacije vrniti sredstva, s katerimi ste obogateli, da ste se lahko šolali, na škodo premoženja delovne organizacije. 2. Vprašanje Po očetovi smrti sva z bratom edina dediča. Vendar pa je oče napravil Oporoko, v kateri je naklonil večji del premoženja bratu. Mislim, da nI ravnal pravilno. Odgovor: Po zakonu o dedovanju imajo dediči prvega dednega reda (hčere in sinovi in zakonski partner) pravico dedovanja po enakih deležih. Ker pa je vaš oče z oporoko izključil dedovanje po zakonu, velja dedovanje po oporoki, ki pa ne sme biti manjše kot je polovica zakonitega dednega deleža. Tako imate v vašem primeru pravico do polovice zakonitega deleža, to je do 1/4 zapuščine. 3. Vprašanje Zakaj se ml sobote, kljub temu, da so v času dopusta proste, štejejo kot delovne? Odgovor: Letni dopust se praviloma obračunava v tednih tako, da se za vsak teden šteje šest delovnih dni, ne glede na to ali imajo delavci petdnevni ali šestdnevni delovni teden. Delovni dnevi tako niso le nedelje in prazniki. Tako se morajo v število dni letnega dopusta delavcev, ki delajo s petdnevnim delovnim tednom vračunati tudi sobote ne glede na to, ali se v tej delovni organizaciji dela ali ne. Vsa vprašanja v zvezi s pravno problematiko oddajte v nabiralnik ali INDOK. Položaj žensk ni rožnat Smo pred praznikom naših žensk — delavk, zato Je prav, da osvetlimo položaj delavk v naši občini. Objavljamo bistvene rezultate ankete in na osnovi ankete zaključke preteklega, da bi se položaj žensk izboljšal. Svet za družbeni politični položaj žensk je lani spomladi sklenil, da bo s pomočjo ankete poskušal dobiti podatke za oceno družbenoekonomskega položaja žensk v škofjeloški občini. Rezultati ankete, ki so sedaj pred nami, kažejo v kakšnih razmerah delajo ženske na delovnih mestih, kakšne možnosti izobraževanja ob delu imajo, kakšna je njihova izobrazbena struktura in kateri so tisti osnovni problemi, ki otežkočajo vključevanje v družbenopolitično življenje. Vprašalnik je izpolnilo 52 delovnih organizacij z 12.359 zaposlenimi, od katerih je 49 °/o žensk oz. 6125. V 33 od anketiranih delovnih organizacijah je odstotek zaposlenih žena večji od 50. ZAKAJ SO MOŠKI BOLJ IZOBRA2ENI KOT 2ENSKE? Zaposlenost žensk je torej domala tolikšna kot je zaposlenost moških. Vsi nadaljnji podatki pa kažejo, da njihov položaj v združenem delu ni enak položaju moških sodelavcev, kajti žene bistveno zaostajajo za moškimi po izobrazbeni strukturi, kar onemogoča enakovredno uveljavljanje v procesu združenega dela na vseh nivojih in v vseh oblikah. Po dobljenih podatkih je v anketiranih delovnih organizacijah zaposlenih: z visoko šolo — 137 moških in 79 žensk z višjo šolo — 189 moških in 182 žensk s srednjo šolo — 711 moških in 678 žensk s poklicno šolo — 2757 moških in 1248 žensk s končano OS — 657 moških in 1516 žensk z nedokončano OS — 1804 moških in 2413 žensk Rezultati zgovorno kažejo, da si je poklicno izobrazbo (PS, SS, višjo in visoko šolsko) uspelo pridobiti preko 60 °/o zaposlenih moških in le 34% zaposlenih žensk. Razlika med visokošolsko izobraženimi delavci in delavkami je skoraj 100 %, pri delavcih s poklicno šolo pa še večja. Nimamo sicer podatkov koliko moških se izobražuje ob delu, med delavkami je takih 292. V primerjavi s 3929 ženskami, ki nimajo poklicne izobrazbe, je to komaj 7 °/o, če pa upoštevamo, da od teh 292 žensk 127 študira na višjih in visokih šolah, je odstotek še nižji — le 4,2 %. Ocenjujemo, da je delež žensk, ki nimajo poklicne izobrazbe (67 %) odločno previsok in da so izgledi za izboljšanje izobrazbene strukture le-teh dokaj slabi. DRU2INSKE OBVEZNOSTI NISO MAJHNE Najbrž nima smisla ponavljati že tolikokrat povedanih dejstev, da ženo obremenjuje družina bolj kot moža in da se razlika v nivoju izobrazbe pri ljudeh odraža v vseh sredinah in da se le-ta odraža v družbenopolitičnem položaju žensk nasploh. Menimo, da so ugotovitve, ki se nam ponujajo iz proučevane ankete, pravzaprav znane oz. le potrjujejo, da je položaj zaposlenih žensk v naši občini glede izobrazbene struk-rute nezavidljiv. Raje poglejmo kaj naše organizacije združenega dela store za ženske, da bi se le-te izboljšale, če so se zato kljub vsem opravkom z zaposlitvijo in domom le odločile. Kljub veljavnemu družbenemu dogovoru o kadrovski politiki je od 292 le 193 ženskam uspelo za šolanje pridobiti študijski dopust, štipendije jih dobiva 15, za šolnino pa prispevajo OZD le 147 delavkam, kar je natanko 50 % tistih, ki šolnino plačujejo. ZAKAJ SE 2ENSKE NE ODLOČAJO ZA IZOBRAŽEVANJE? Glede na to, da je starostna struktura zaposlenih žensk dokaj ugodna, saj je 625 mlajših od 20 let, 2180 delavk šteje 20—30 let, 1660 delavk šteje 30—40 let in le 1660 delavk je starejših od 40 let, bi mogli pričakovati, da se bodo v večji meri odločale za izobraževanje. Relativno visoki izdatki za šolnine in šolske potrebščine, pomanjkanje časa za obiskovanje rednih predavanj, posebno pa za pripravo na izpite pa pogosto onemogočajo še tako potrebno izobraževanje in željo po le-tem. SE VELIKO JE MOŽNOSTI Glede na to, da je 45,8% zaposlenih žensk mlajših od 30 let in le 27% starejših od 40 let je še veliko možnosti, da bi si zaposlene žene še pridobile manjkajočo splošno izobrazbo. Delavska univerza kot izobraževalna ustanova z organiziranjem raznih oblik izobraževanja in razne oblike dopisnega izobraževanja dajejo mnogokatere možnosti za študij ob delu. Ob tesnejšem sodelovanju z organizacijami združenega dela bi morali mrežo izobraževalnih možnosti še okrepiti oz. uskladiti s potrebami gospodarstva. Zaposlenim ženskam bi bilo potrebno pomagati s prilagajanjem delovnega časa in razporeditev predavanj izobraževanja ob delu. Ugotovitve ankete kažejo, da je 26,6 °/o zaposlenih žensk oddaljenih od kraja zaposlitve več kot 5 km. Le-te se v odmoru 1—2 uri ne morejo vračati iz dela domov in zopet v Skofjo Loko, koder so običajno organizirane oblike šolanja (tu niti niso upoštevane žene zaposlene v Zireh, Železnikih in Gorenji vas). TUDI STANOVANJSKI PROBLEMI NISO REŠENI Na vprašanje kako je s stanovanjskimi problemi zaposlenih žena smo izvedeli da približno 5 % (291) le-teh nima stanovanja oz., da je njihovo stanovanjsko vprašanje nujno potrebno reševati. Zanimivo bi bilo primerjati ta podatek s potrebami po stanovanjih, ki jih zbira samoupravna stanovanjska skupnost. KAKO PA ŽENSKE NA DELOVNIH MESTIH Z anketo smo nadalje zbrali tudi podatke o zasedbi žena na vodilnih delovnih mestih. V naši občini je v času anketiranja 3 zaposlenih žensk delalo na vodilnih delovnih mestih, 87 pa na vodstvenih delovnih mestih. ŽENSKE SO ZE DRUŽBENOPOLITIČNO AKTIVNE ... V samoupravnih organih in delegacijah za zbore družbenopolitičnih skupnosti pa sodeluje 912 oz. 15 °/o vseh zaposlenih žensk. Poleg tega ima 442 oz. 7,2 % zaposlenih žensk funkcije v družbenopolitičnih organizacijah — sindikatu, ZK in mladinski organizaciji. Ocenjujemo, da udeležba žensk v družbenopolitičnem žviljenju napreduje s čimer pa še ne moremo biti zadovoljni. Predvsem bi želili opozoriti, da kar 22 organizacij oz. 42 % anketiranih sploh ni odgovorilo na vprašanje kaj je vzrok relativno nizki udeležbi žensk v funkcijah v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. Morda tem organizacijam oz. kadrovskim službam le-teh ti vzroki sploh niso poznani. 20 organizacij pa je odgovorilo, da ženske ne odklanjajo sprejemanja funkcij v samoupravnih organih, delegacijah in družbenopolitičnih organizacijah. Organizacije, ki se odgovoru o vzrokih odklanjanja funkcij niso izognile navajajo, da je zaposlena žena preobremenjena z gospodinjstvom, da je njeno stanovanje preveč oddaljeno (kar nam kažejo že prej navedeni podatki), da nima urejenega varstva otrok, da so družinske razmere vzrok družbenopolitični neaktivnosti. Najbrž se vzroki med seboj prepletajo, pomembno pa je ugotoviti, da ženam, če odklanjajo družbenopolitične funkcije, to delovanje ni mogoče zaradi prevelikih obremenitev doma in gospodinjstva, ne pa da se ne bi želele vključevati vanj. 30% ŽENSK SAMO REŠUJE VPRAŠANJE VARSTVA Nadalje se je anketa pobliže dotaknila vprašanja problematike varstva otrok zaposlenih mater. Le 499 oz. 20% zaposlenih mater s predšolskimi otroki ima le-te v vzgojno varstvenih ustanovah. S takim stanjem ne moremo biti zadovoljni, kajti 1849 mater oz. preko 30 °/o zaposlenih žena je obremenjeno s problemom, da same kakor pač vedo, znajo in morejo urejajo varstvo svojih predšolskih otrok. Seveda pa problem varstva z obravnavo varstva predšolskih otrok še ni izčrpan, saj so tudi šolarji potrebni varstva v času odsotnosti staršev, ki pa ga jim šole pogosto ne nudijo oz. ne morejo nuditi (na primer podaljšano bivanje). Organizacije smo povprašali kaj menijo o vzrokih tako nizkega deleža otrok v organiziranem varstvu. Zopet je treba povedati, da kar 16 organizacij na to vprašanje ni dalo odgovora. Najbrž le-te ne menijo, da vzrokov ni, imajo pa premalo raziskane. Ne le premajhne zmogljivosti vzgojno varstvenih ustanov, ampak oddaljenost le-teh, od stanovanja je vzrok, da jih zaposleni starši ne morejo koristiti. Zato menimo, da kaže podpreti napore samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva, da bi zgradili vrtce tudi v vaseh, s čimer jih ne bi le približali zaposleni ženi, ampak tudi kmečki materi. Iz kadrovske službe Ob ustanovitvi novih TOZD OBUTEV Žiri z obratom Col, TOZD OBUTEV Gorenja vas in TOZD PLASTIKA Ziri ter reorganizacijo Delovne skupnosti skupnih služb (DSSS) so kadrovski službi naložene nove povečane delovne naloge, oziroma obseg dela. Za vsako TOZD in DSSS je potrebno vzpostaviti vso potrebno dokumentacijo in evidenco, ki služi za obravnavo znotraj posamezne TOZD, DSSS in delovne organizacije kot celote. Vse te podatke in evidence je treba urediti tudi za vse zunanje uporabnike, tako za uveljavljanje pravic, katerim je podlaga združeno delo, kakor tudi za potrebe raznih institucij v občini ter republiki. V času od 15. januarja do 15. februarja so bile naslednje kadrovske spremembe. V TOZD Obutev Ziri so nastopili združeno delo sledeči: Marija Nagode v oddelku sekalnice ter Irena Likar, Ka-rolina Bajec, Marta Zgavec in Cvetka Puc v obratu na Colu. Združeno delo je prenehalo Branku Istiniču iz oddelka sekalnice. V TOZD Plastika sta nastopila delo Slavko Alojz Fortu-na in Janez Kumer. V TOZD Obutev Gorenja vas ni bilo primerov nastopa delo, delo pa je prenehalo delavki Vidi Dolenc. V TOZD Maloprodaja obutve je po vrnitvi iz JLA nastopil delo prodajalec Toplica Milo-savljevič v prodajalni I. Bgd. Ruža Daničič, poslovodja v prodajalni ALPINA v Dubrovniku pa je prenehala z delom. V delovni skupnosti skupnih služb je nastopil delo Janez Luznar, ing. strojništva, ki se je vrnil iz služenja kadrovskega roka. Združeno delo pa je prenehalo Majdi Spiček, finančni referent v računovodstvu za TOZD MPM in Leandru Kavčiču, kontrolorju končnih izdelkov. FA. razgovor za urednikovo mizo — razgovor za ure na temo KAKO IZVAJAMO SREDNJEROČNI PLAN RAZVOJA KRAJEVNE SKUPNOSTI. V razgovoru so sodelovali: Jože Bogataj — predsednik sveta KS 2irl, Peter Lukan — tajnik KS Zlri, Igor Pivk — direktor Remonta, Janko Jurca — predsednik KK SZDL 21ri, Julij Str-lič — sekretar sveta ZK KS 21ri, Slobodan Poljanšek — ravnatelj OS 2iri, Vladimir Novak — predsednik DPO Svoboda 21ri, Miha Bogataj — predsednik komisije za šport pri KS 2irl. Razgovor sta vodila Vladimir Pivk in Nejko Podobnik, slcna-grafske zapiske je pripravila Anuška Kavčič. 1. Lansko leto je KS pripravila srednjeročni plan razvoja KS 2iri. Kako ga uresničujemo? — kanalizacija — vodovod — cesta — trgovski center Jože BOGATAJ: Srednjeročni plan KS je zbir vseh srednjeročnih planov delovnih organizacij v kraju. To je del našega plana za srednjeročno obdobje 1975 —1980. Drugi del zajema komunalno in ostalo ureditev KS, na kar se nanaša postavljeno vprašanje. Ker je svet KS izhajal iz stališč, potreb in želja občanov, po drugi strani pa upošteval možnosti kako aktivi- rati ustrezna finančna sredstva, ki naj bi zadovoljila te potrebe, ugotavljamo naslednje. Na osnovi samoupravnih sporazumov, ki smo jih sprejeli v letu 1975—1976 je plan stroškov KS v letu 1976 450 starih milijonov din. Kaj lahko naredimo s temi sredstvi? Lahko računamo tudi na letni porast dohodka 3—5 %. Mi smo ga planirali za 12% in v letu 1980 dobimo zbrana sredstva za potrebe KS v višini 550 milijonov starih din. Zastavili smo si naslednji vrstni red dejavnosti: 1. Komunalni problem: Večina teh stroškov nam še ni znanih, približna investicija pa bo verjetno znašala okrog 80 — 100 miliojnov. Največ sredstev bo namenjeno za kanalizacijo. V februarju je svet KS potrdil delo in priprave za generalno rešitev kanalizacije v Zireh in sicer, da nam to izdela TOZD Komunala Tehnik iz Škofje Lo- ke ob stalni kontroli in sodelovanju predstavnikov krajevne skupnosti. Po izdelavi elaborata o generalni in dokončni rešitvi kanalizacije v 2i-reh, sc bomo odločili, kdo bo izvajal in kje bomo dobili kredite. Predračunska vrednost je 1 milijardo 200 milijonov din. Naslednji problem, ki pa ga že uspešno rešujemo, je asfaltiranje cest. To poteka po predvidenem planu. Dosedaj smo uredili v glavnem ceste, ki so povsem v oskrbi KS in občine, potrebno pa je asfaltirati tudi cesto po posameznih vaseh, kjer prispevajo sredstva za asfaltiranje prebivalci sami, krajevna skupnost pa krije pripravljalna in ostala dela. 2. Trgovski center: V tem bo pošta in trgovina, ki jo bo gradilo podjetje ABC. Za pošto je kupljeno zemljišče, izdelani so idejni načrti, ker pa želimo graditi tudi trgovino, smo naleteli na določene težave. Pošta utemeljuje zahtevo po samostojni zgradbi, mi pa si prizadevamo, da dobimo enotno stavbo, ki naj bi se prilagajala funkcijam posameznih uporabnikov. O tem so sedaj pogovarjamo. V kratkem bo ponovni sestanek med predstavniki pošte in ABC. V želji, da tudi trgovina dobi svojo zemljišče in lokacijo, je v odkupu Stro-jerjeva hiša. V to sc vključuje tudi krajevna skupnost kol posrednik in pobudnik, da se zadeva čimprej uredi. Da je krajevna skupnost res iniciator in pobudnik gradnej tega trgovskega centra, lahko pove tudi podatek, da sta svet KS in zbor delegatov zagotovila celo stanovanje lastnikom Bačnarjeve hiše za obdobje 2 let, da so bo zadeva čimprej uresničila. 3. Na področju zdravstva pa so načrti takile: V letu 1977/79 se predvideva izgradnje lekarne. Gradnja zdravstvene postajo pa se predvideva v letih 1980/82. Da bi se ta zadeva čimprej in na najbolj primeren način izpeljala, jo krajevna skupnost organizirala sestanek predstavnikov vseh prizadetih delovnih organizacij v 2ireh, na katerem jo bila dana pobuda vsem delavskim svetom delovnih organizacij, da obravnavajo dosti problematično vprašanje zdravstvene in lekarniške postaje. Delavski sveti delovnih organizacij v KS 2iri, naj bi odobrili potrebna sredstva za nakup zemljišča. V ta namen je svet KS pripravil osnutek samo- upravnega sporazuma, ki bo v naslednjih dneh dan v obravnavo, dogovori so stekli tudi z lastniki zemljišča, ki so pristali, da bodo zemljišče prodali. S tem bomo tudi omogočili zdravstvenemu domu Kranj, TOZD Skofja Loka, da bodo svoje načrte čimprej začeli uresničevati. 2. Kakšni so operativni in finačni problemi KS Peter LUKAN: V drugi polovici 1976. leta jo KS Ziri dala, oziroma prenesla vso svoje dejavnosti komunalnega pomena na Remont — gradnje Žiri. Tako sc bo dejavnost sveta KS Žiri lažje usmerila na njegovo pravo poslanstvo, t. j. politično in samoupravno organiziranje krajanov, da smotrno razrešijo družbena vprašanja. Svet KS kot izvršilni organ zbora delegatov ima vrsto raznih komisij in odborov, ki jih jo treba voditi in jim pomagati, da delujejo po navodilih in potrebah ter da dajejo stvarne predloge za delo. Njihovo delo se je v zadnjem času še bolj poglobilo in so postali glani v organizaciji dela kot npr.: gospodarska komisija, odbor za ljudsko obrambo, socialno varstvena komisija, komisija za šport, itd. Skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami morajo pomagati vsem delegacijam, da se redno sestajajo in sklepajo ter dajejo predlogo v krajevnem in občinskem merilu. Vso to pa je še mlado, lahko rečemo še v povojih in smo zato naleteli tudi na razno težave kot so: nerazumevanje nalog, neprihajanje na seje, pomanjkanje sredstev, odstopanje delegatov, itd. Vse to pa je tudi združeno s finačnimi in administrativnimi problemi, ki pa jih skušamo vsakodnevno reševati. Nejko PODOBNIK: Kaj bi priporočili občanom, na kakšen način naj bi se vključili v reševanje problemov kraja, da bi jih boljše In pravočasno reševali? Jože BOGATAJ: V samoupravni začrtanosti ugotavljamo, da nismo šo zreli in da gledamo še preveč na koristi, res pa je, da v tej samoupravni skupnosti tudi uresničujemo željo, da bi bi- lo življenje v našem kraju čim lepše. Tisti, ki se profesionalno ali vuluntersko ukvarjamo s tem, občutimo premajhno zainteresiranost občanov za te dejavnosti. Takrat ko je treba nekaj izvršiti in takrat ko mora krajan prispevati določena sredstva, često zamre pripadnost krajevne skupnosti. Drugače je takrat, kadar krajani menijo, da je krajevna skupnost dolžna nekaj dati. Po eni strani je tudi krajevna skupnost kot celota dolžna občanom tudi nekaj dati, po drugi strani pa so občani dolžni krajevni skupnosti v to tudi prispevati. Moram reči, da nimamo več problemov z zbiranjem sredstev po samoupravnih sporazumih in je ta način že kar zaživel. Zaživelo je tudi zbiranje sredstev, ki so namenjena za določeno akcijo (medsebojni dogovor). Problem pa sc pojavlja v takih primerih, ko določen del kraja uredi npr. priključek na kanalizacijo in s tem lastniki no pridobijo nič novega, s tem le onemogočijo, da bi so širil smrad. Ker pa krajan s tem ni dobil nič »novega«, tudi ni pripravljen prispevati določenih sredstev. Julij STRLIC: Kadar so krajani neposredno zainteresirani za neko stvar, bodo vsi takoj sodelovali in prispevali tudi določena sredstva. Težje je, ko se krajanu no bo bistveno izboljšal položaj in nanj no bo neposredno vplival, takrat pa skuša to stvar odbijati. Tu se šo kaže prcmaltj kolektivnosti. 3. Kako se Remont vključuje v urejevanje komunalnih zadev v 21reh? Igor PIVK: Trenutno delamo na pripravi del pri vodovodu in kanalizaciji. Kmalu bomo zvedeli tudi predračunske vsote. Naša delovna organizacija jc zainteresirana, da so to čimprej uredi. Sedaj imamo do- volj delavcev in bi to lahko hitro uredili. Mi bomo lahko opravljali manjša dela, za večja dela pa smo premajhni in bomo morali to zaupati drugim. Urejeno je tudi odvažanje smeti, vendar se bo kmalu pojavil problem prostora. Gledo pokopališča še ni vse urejeno, ker še ni prišlo do odkupa vsega zemljišča, zato bo lokacija nekoliko spremenjena. Napraviti pa bo potrebno tudi geološke raziskavo tal. Gledo montažo števcev za vodo, je delo spet steklo. Težave smo imeli pri dobav-ljanju teh števcev, ker jih je INSA iz ZEMUNA zaradi pomanjkanja materiala prenehala izdelovati. Sedaj, ko smo jih dobili, bomo poskrbeli, da se bodo čimprej zmontirali. Računamo, da bo ta akcija izvršena v prvem polletju letošnjega leta. Poudariti pa moram, da imamo prav pri vgrajevanju včasih težavo s strankami, ki ne pripravijo vsega, da bi naši delavci lahko hitro vgradili števec. Norma za montažo je dve uri, tako pa traja dalj časa in stranko nočejo plačati. Poudarjam tudi to, da so bile stranke vedno pravočasno obveščene o montaži. 4. Kako ocenjujete delovanje DPO v 2ireh ter angažiranost subjektivnih sil pri oblikovanju sodobne KS? Janko JURCA: Smatram, da so družbenopolitične organizacije sodelovalo s krajevno skupnostjo zelo enotno pri sprejemanju tega srednjeročnega plana od leta 1975 — 80 in ga tudi vsestransko podpirajo, da se izvaja po predvidenih načrtih. Mnenja sem, da je plan realno postavljen, dotok sredstev je kolikortoliko zajamčen s samoupravnimi sporazumi. V delo KS pa je premalo vključena mladina, poudarjam pa, da ne po svoji krivdi, ampak po krivdi nas samih. Pri krajevni skupnosti imamo kolegij, na katerem so dogovarjamo o splošni problematiki kraja in je zelo pripomogel k dogovarjanju. Drugi pozitivni dejavnik v Zireh jo tudi kolegij direktorjev, na katerega so vabljeni tudi predstavniki DPO, in tudi tam mladino ni zraven. Dobro bi bilo, da bi mladini več zaupali. Predstavnik mladine mora biti vabljen tudi na kolegij KS ali na kolegij direktorjev, kadar se razpravlja o problematiki kraja. Nekaj primerov je bilo, da smo mlade zadolžili po liniji SZDL s konkretnimi nalogami, nihče nam nikoli ni odklonil, uspešno so sodelovali razgovor za urednikovo mizo — razgovor za ured povsod, kjer smo jih vključili. Mladinci iz Zirovskega vrha so nam lahko za zgled, ki ga je treba podpreti. Aktivnost DPO nikakor ni slučajna, zato ker se je KK SZDL pri novi politični in delegatski vsebini prizadevala, da je vključevala zastopnike vseh organizacij in je že takrat vključila kar največ mladih, vsekakor pa še premalo. Gledali bomo, da bomo pri bodočih volitvah vključili še več mladine. Mladina je dobila dosedaj premalo konkretnih nalog. Mladina v Žireh je pripravljena delati, treba bi bilo določiti samo konkretne predlogu in zadolžitve. Poudaril bi, da zavest krajanov Zirov šo ni na tako nizki ravni, da ne bi dobili od njih nič podpore, ljudem je treba le dokazati, da gre za njihovo korist in izboljšanje kraja, v katerem živimo. Vsaka akcija, ki pa ni prikazana za dobrobit kraja, pa bo težje uspela, tu se kažejo posebni odpori. Sredstva, ki se bodo ustvarjala v kraju, jo treba oploditi s krediti in voditi tudi nadzor nad njimi, da so bodo koristili v tisto namene, kot je bilo zamišljeno. Poudaril bi še to, da gre zasluga za večjo aktivnost največ svetu krajevne skupnosti, saj jo prav on začel s pobudami za samoprispevke, samoupravne sporazume, delovne sobote, itd. Uspehi teh akcij pa se že kažejo. 5. Kakšna bi po vašem mnenju morala biti vloga Zveze komunistov v uresničevanju srednjeročnega plana kraja, da bi plan uresničili? Julij STRLIČ: Naj na kratko odgovorim na to obširno vprašanje. ZK jc dolžna, da sodeluje v vseh razparvah okrog postavljanja srednjeročnega plana kraja in tudi oblikovanju vseh sklepov za ta plan. Za uresničevanje začrtanega plana pa so mora nato prav tako boriti delovno članstvo. Važno je seveda, da so stvari realno postavljene, z druge strani pa, da so to stvari na- to tudi točno določene. Člani ZK so dolžni, da enotno nastopajo v boju za izvršitev teh programov, predvsem s tolmačenjem programske politike, z druge strani pa tudi v izvrševanju teh nalog. Tukaj ne moremo govoriti, da smo idealni, vendar borimo se v tej smeri in smatram, da je dosežen napredek in da tudi tu uspehi no bodo izostali. Menim, da so bomo v bodočnosti morali bolj prizadevati, za obveščanje krajanov o vseh akcijah. Delegatska baza je o akcijah preslabo informirana, velikokrat nastopijo nasprotna mišljenja. Ce bomo uspeli uspostaviti ustrezen sistem informiranja, potem bo tudi manj opozicijskih izpadov. Odločanje v SIS v delegatski bazi jo zelo skromno. Velikokrat jo problem tudi v sklepčnosti sej teh delegacij, naj si bo v krajevnem ali občinskem merila V prihodnjem letu bodo volitve delegatov v vse organe in skupščine, zato mora že danes postati naša naloga, da se aktivno vključimo v pripravo in evidentiranje kandidatov, ki bodo zastopali naše skupno interese. 6. Kdaj in pod kakšnimi pogoji lahko upamo, da bomo v Žireh imeli celodnevno šolo in osnove za usmerjeno izobraževanje? Slobodan POLJANŠEK: — Usmerjeno izobraževanje: Verjetno veste, da je bila izdelana študija za načrt usmerjenega izobraževanja, v kateri je točno določeno, kakšni centri naj bi se formirali po posameznih občinah. V naši občini računamo, da bi zgradili center usmerjenega izobraževanja iz sredstev prispevka vseh občanov. (od 7 % prispevka za stanovanjsko gradnjo,, 1 % za usmerjeno izobraževanje). V tem objektu bi bil formiran center za kovinsko stroko. Prav okrog tega je bilo veliko dilem, kakšni profili poklicev naj bi se izobraževali v občini, (lesna smer glede na Jelovico, tekstilna smer — glede na šešir, Gorenjsko predilnico, itd.) Vendar je na koncu prevladalo mnenje, da je za našo občino najbolj perspektiven poklic — kovinar. Za sedaj je planirana gradnja tega objekta, ki bo zahtevala tudi precej finančnih sredstev in zbrana sredstva na ta način ne bodo zadoščala in bo treba poseči po dodatnih virih. Glede na to, da v naši krajevni skupnosti nimamo srednjega šolstva, imamo pa poklicno šolo čevljarske smeri, našo krajevno skupnost ta načrt zadene nekoliko manj. Velik problem, ki še ni rešen je ravno s šolanjem čevljarskega kadra. V Kranju si zelo prizadevajo za gradnjo takega centra. Glede na to, da v Žireh že razpolagamo s primernimi prostori, delavnicami in celo z dijaškim domom, prevladuje mnenje, da bi se za osnovni poklic »čevljarja« še vedno lahko izobraževali v Žireh, srednoj šolo pa bi še vedno obiskovali v Kranju, kjer bi bil organiziran še študij na višji stopnji. Seveda tega ne smemo vzeti za dokončno, spremembe so še možne. Predvsem pa bi morali težiti za tem, da se poklicna šola ohrani v kraju, ker bi bile v nasprotnem primeru posledice za Alpino verjetno precej velike. — Glede celodnevne šole pa tole: Vsi poznamo projekt, katerega prva faza je že realizirana in vemo, da je pred nami spet odločitev za podaljšanje samoprispevka in prav od te odločitve je odvisna realizacija celotnega projekta in uvedba celodnevne šole. Upravičeno je mnenje, da naša družba še ni tako bogata, da bi se tega lotili, vendar je treba to čimprej uresničiti. Spet se je treba najprej ozreti na materialne možnosti. Če hočemo začeti s celodnevno šolo, je treba uvesti enoizmenski pouk. V ta namen rabimo več učilnic, in večnamenski prostor. To pa je zajeto v tem drugem projektu. Investicija bi predstavljala približno 3/4 dosedanje, seveda je tu še vprašanje izgradnje športnega stadiona, ki tudi sodi v okvir celodnevne šole. Glede na sredstva je za realizacijo tega projekta 5 let premalo. Kaj storiti je seveda vprašanje. Mislim, da stvari ne smemo pustiti nekje na pol poti, ampak je treba vztrajati, iti do konca in tudi podaljšati samoprispevek. Tukaj je še drug problem, ki nam lahko onemogoča realizacijo tega projekta. V naši občini se govori, o tem, da bi bili po letu 1980, ukinjeni vsi lokalni samoprispevki in da bi za vse imeli skupen samoprispevek. Akcija je vsekakor koristna, vendar se pri tem pojavi bojazen, da bodo lokalni plani nekoliko odrinjeni. Pravijo, da je treba upoštevati tudi druga področja, kjer je problem še bolj pereč. Vendar imajo vse osnovne šole boljšo startno osnovo kot naša. Mi nimamo tistega, kar je bistveno za celodnevno šolo. Če bomo hoteli imeti celodnevno šolo, bomo to morali zgraditi. Samoprispevek bo vsekakor potrebno peljati naprej, mislim, da se je tudi zaupanje v to akcijo že obrestovalo. Tudi politična klima za podaljšanje samoprispevka se zdi ugodna. — Glede kadrov bo nekoliko lažje. Že v naslednjem šolskem letu marsikoga ne bomo mogli sprejeti, ker so delovna mesta zasedena. 7. Ugotavljamo, da je kulturna dejavnost pomemben člen pri oblikovanju socialistične osebnosti. Kaj načrtujete, da bi to dosegli? Vladimir NOVAK: Perspektiva delovanja DPD Svoboda je pomembno vprašanje naše stvarnosti, saj mora postati osrednja kulturna organizacija, ki bo združevala različne ljudi. To pa bomo dosegli le z najširšo družbeno podporo. Žal pa dosedanja praksa kaže, da zato ni posebnega zanimanja. »Svoboda« ne sme biti izolirana, ker tako ne more postati nosilec kulturnih dejavnosti. Zal ugotavljamo, da moti napredno delovanje amaterske kulture predvsem nepovezanost med tistimi, ki mladino vzgajajo v osnovni šoli in med tistimi, ki naj bi jo vodili v kulturnem udej-stvovanju tudi kasneje. Ze leta ugotavljamo, da v naše vrste težko dobimo ljudi, ki bi lahko bili mentorji še težje pa dobimo mladino, ki naj bi nadaljevala bogato kulturno tradicijo. Pri omenjenih finančnih in kadrovskih možnostih kljub temu skušamo delati predvsem na igralskem področju. Glavna ovira pa je trenutno prepotrebna adaptacija odra in ogrevanja. Kljub navedenim težavam pa mladinska sekcij pripravlja predstavo, predvideva pa se tudi uprizoritev dramske sekcije odraslih. Likovna sekcija bo pripravila ob življenjskem jubileju Jožeta Peternelja — Mausar-ja, retrospektivno razstavo. V okviru možnosti bomo sodelovali tudi pri organizaciji proslav v sodelovanju z odborom za proslave pri SZDL. 8. Zdrav duh v zdravem telesu je staro reklo. Ali mislite, da smo dobili v Zireh z novo telovadnico tudi novega duha? MIha BOGATAJ: Zal ne. Vsaj ne v tej meri, kot je bilo upati ob začetnem navdušenju. Vendar moramo priznati, da krivda ni le na uporabnikih, temveč predvsem tistih, ki naj bi bili v telesni kulturi izvajalci. Komisija za rekreacijo in šport pri KS Ziri ima v načrtu organizirati rekreacijska tekmovanja v panogah, ki jih je možno izvesti (košarka, odbojka, namizni tenis, nogomet, balinanje, kros itd). Seveda bo potrebno sodelovanje klubov in društev. Del tekmovanj bi bil izveden že v zimskem času, vendar je nastopil zastoj ob spremembah v telesni kulturi — možnost (organiziranost, nosilci in financiranje) bo kljub prizadevanju TTKS v javni razpravi šele v teh dneh. Vendar pa sama tekmovanja niso bistvena. Gre bolj za rekreacijo, za katero pa sedaj imamo pogoje. Škriplje le na organizaciji, ki jc zadolžitev TVD Partizan. Skoda je da se ni izkoristilo začetno navdušenje krajanov za rekreacijo in res množičnega obiska primerno organiziralo. Organiziranih skupin je sicer že nekaj (odbojka, ženska rekreacija), prihaja pa do nepotrebnih sporov med uporabniki telovadnice, saj ni pravega vodstva, pojavlja se tudi finančni problem, saj je ob mesecu račun za TVD Partizan precejšen in Partizan tega sam ne bo zmogel. Rešitev vidimo v povezavi s sindikati in zaposlitvi profesionalnega rekreatorja. TTKS je pripravljena zagotoviti polovico potrebnih sredstev, drugo polovico pa bi morala zagotoviti krajevna skupnost Ziri s svojimi OZD. Finančno bi najbrž hitro rešili problem, veliko teže bo s strokovnjakom. Komisija, ki si je pred kratkim ogledala telovadnico, Je bila prisiljena prepovedati brcanje žoge zaradi nekontroliranih udarcev posameznikov. Oprema in Izvedba ostalih telovadnic to mogoče res dopušča, tu pa so posledice takih podvigov očitne. Ugotovimo torej lahko, da je bilo premalo storjenega za zdravo telo, da pa, vsaj pri nekaterih posameznikih, nismo uspeli ničesar storiti na zdravljenju duha. Tistega starega namreč — saj je tako vse naše — pa zato ni škoda. Samoupravno kronika - samoupravna kronika - samoupravna kronika - samo 25.1. DELAVSKI SVET TOZD Proizvodnja Za izboljšanje delovnih pogojev v šivalnici se izdelata dva prototipa kabin z ustrezno ventilacijo in se preizkusita, če bi se pokazali pozitivni rezultati je potrebno izdelati še več takih kabin iz pleksi stekla in še naprej delati na čimbolj ši rešitvi tega problema. Delavski svet soglasno potrdi planski cenik za leto 1977. Potrdi tudi delovni koledar za leto 1977. Ker sta se v tem letu konstituirali dve TOZD in sicer TOZD Plastika in TOZD Obutev Gorenja vas in imata svoj delavski svet, sedanji člani TOZD Proizvodnja, ki prihajajo iz Gorenje vasi in oddelka Plastike, ne bodo več zastopani v tem delavskem svetu, torej ne bodo več mogli biti člani DS TOZD Proizvodnja Žiri. Delavski svet je soglasno potrdil predlog, da se sedanja TOZD Proizvodnja Žiri, preimenuje v TOZD Obutev Žiri. Potrdi se nakup stroja za obrezovanje in stiskanje podplatov ter zgornjega usnja pri flex šivani izdelavi. V breme izrednih izdatkov podjetja se odpiše DM 1.620.— za 1080 parov licenčne pristojbine in din 5.146,50 po fakturi 5032 za prepozno izgotovljene vzorce, ki jih nismo mogli cariniti. Odpiše se stroj za navlače-nje typ U3 ANRIAN BUSCH, ker je že zastarel. V zvezi z obravnavo zahtevka za varstvo pravice Subic Dominika je DS soglasen, da ni pristojen za rešitev tega problema in da mora tov. Subic vložiti tožbo za žalitev časti pri pristojnem sodišču. 25.1. Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti je na svoji prvi letošnji seji dne 25. 1. 1977 obravnavala 15 primerov domnevnih kršitev delovnih obveznosti in izrekla naslednje disciplinske ukrepe: Ukrep javni opomin je bil izrečen Antonu Tavčarju zaradi vinjenosti na delu in neupravičenega izostanka. Komisija je izrekla deset opominov in tri ustne opomine, predvsem zaradi zamujanja na delo. Enega delavca je komisija, zaradi majhne pomembnosti kršitve delovne obveznosti, oprostila očitane kršitve. 27.1. DELAVSKI SVET TOZD PLASTIKA V zvezi z obravnavo zahtevka za varstvo pravice Kajnč Marjana je delavski svet sprejel sklep, da se potrdi sklep komisije za ugotavlja- nje kršitev delovnih obveznosti, s katerim se Kanjč Marjanu izreka javni opomin. Popravi se odstotek režije za TOZD Plastiko in sicer na 299 °/o. Delavski svet soglasno potrdi predlagani planski cenik za leto 1977. Nabavi se risalna deska za potrebe oddelka orodjarne. Glede delovnih oblek velja za določena delovna mesta, da jo delavec lahko zamenja po potrebi. 17, 31. 1. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu V enomesečnem obdobju je odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu imel 2 redni seji, 14. in 15. sejo. Na 14. redni seji, ki je bila 17. januarja 1977 je odbor obravnaval o potrebah delavcev v I. polletju 1977, prijave na objavljeni delovni mesti za vodjo skupine za modeliranje smučarske obutve in saldakontistov TOZD MPM ter reševal druga aktualna vprašanja. Odbor je pri tem sprejel naslednje sklepe. Potrdil je potrebe po delavcih za TOZD OBUTEV Žiri, TOZD Plastika in TOZD Obutev Gorenja vas v I. polletju 1977. Ob analizi ostalih potreb je odbor sprejel sklep, da se objavijo prosta delovna mesta: samostojni konstruktor za TOZD Plastika in administrator v TOZD Plastika, expeditor za proizvode plastike v skladišču gotovih izdelkov, korespondent v referatu za social, zavarov. ter devizni referent v uvoznem oddelku. Ob obravnavi prijav na prosti delovni mesti je sprejel na delovno mesto vodja skupine za modeliranje športne obutve Antona Tavčarja, za saldokontista v TOZD MPM pa razporedil Fanči Vidmar. Ob vloženih prošnjah za združeno delo je odbor pozitivno rešil prošnje tistim prosilcem, za katera so pod prvo točko bile nakazane potrebe po delavcih. Odbor je rešil tudi izjavo Istenič Branka za prenehanje dela. Delavki Francki Gantar je odobril 4-urni delovni čas za dobo, dokler bodo obstojali za to upravičeni razlogi. Odbor je obravnaval še nekatera druga vprašanja in o njih ustrezno rešil. 15. redna seja Odbora za medsebojna razmerja je bila dne 31. januarja 1977. Na tej seji je odbor pregledal prijave kandidatov na objavljena delovna mesta in prošnje za združeno delo. Odbor je sprejel sklep da se na objavljena delovna mesta razporedijo: Mlinar Peter na delovno mesto samostojni konstruktor, Irena Mlakar za administratorja v TOZD Plastika, Miluška Poljanšek začasno za deviznega referenta, Janeza Arharja za expeditor-ja za proizvodnjo plastike, ter Nada Jereb za korespon-denta v referatu soc. zdravstven. zavarovanja. Odbor je pregledal vložene prošnje in sklenil da se za obrat Col sprejmejo 4 delavke, ostale prošnje pa rešil v skladu s potrebami po delavcih. Zaradi razporeditve delavcev je odbor sklenil, da se interno objavita delovni mesti: samostojni obratni mehanik in kurjač peči za centralno kurjavo. SAMOUPRAVNA KRONIKA 31.1. SKUPNI DELAVSKI SVET Potrdi se zapisnik prejšnje seje. Vinko Bogataj se razreši dolžnosti predsednika skupnega delavskega sveta. Za začasnega predsednika skupnega delavskega sveta se imenuje Tone Možina. Soglasno se potrdi predloženi planski cenik. Potrdi se sprememba komisije za cene in od 1. 2. 1977 dalje deluje v naslednji sestavi: Jaka Bogataj, Vinko Bogataj, Iva Sobočan, Stje-,pan Novoselec, Anton Kle-menčič. Potrdijo se prodajni pogoji zaradi spremembe prometnega davka. TOZD proizvodnja naj za leto 1976 obračunava amortizacijo tudi od že amorti^ira-nih osnovnih sredstev, t. j. obračunava naj podaljšano amortizacijo. TOZD proizvodnja naj za leto 1976 v smislu čl. 21 Zakona o revalorizaciji osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe uporabnikov družbenih sredstev Ur. 1. SFRJ 32/75 ne izvrši revalorizacije osnovnih sredstev pri katerih znaša razlika med tržno ceno in knjižno vrednostjo od vključno 10°/o. TOZD proizvodnja naj v smislu Zakona o amortizaciji osnovnih sredstev temeljnih organizacij združenega dela stornira amortizacijo nad predpisano stopnjo za din 3.000.000— (za tri milijone din). Pogostitev upokojencev v lastni kuhinji koncem decembra 1976 v znesku din 9.750,— naj se krije iz sklada skupne porabe — redni račun. V bodoče je potrebno k pogostitvi povabiti tudi upokojence iz TOZD Maloprodaja mreže. Po zakonu o investicijski dokumentaciji DS 1. soglasno odobri sredstva za izvedbo pripravljalnih del za investicijo, 2. Na podlagi izvršenih pripravljalnih del se odobrijo sredstva za izdelavo investicijskega programa. Odobrijo se tudi sredstva za izvedbo pripravljalnih del za Kraigherjevo ploščad in sredstva za izdelavo investicijskega programa za Kraigherjevo ploščad. 3. Za TOZD Obutev Gorenja vas se odobrijo dodatna finančna sredstva za ureditev dovozne poti in razširitev in ureditev hidrantnega omrežja okrog obstoječih objektov. 4. Za obrat Col pa se odobrijo sredstva za preureditev proizvodnega prostora in sanitarij ter za dokup zemljišča, ki je 'predviden za gradnjo proizvodne hale. Zapisniku komisije za nagrajevanje in gradivu, ki ga je obravnaval delavski svet se vpiše izpuščeni sklep, da se pri trdopodloženih planinskih čevljih doda delavkam do 10% na težino dela. Potrdi se vpis novih ali spremenjenih delovnih mest v Sporazum o delitvi sredstev za osebne dohodke. Potrdi se delovni koledar za leto 1977. širši kolegij se zadolži, da problematiko v zvezi s proizvodnjo temeljito predisku-tira, predvsem vprašanje plana in fizična možnost, odgovornost, usklajenost, škart. širši kolegij je zadolžen, da tiste odgovorne ljudi, ki z zavestjo ali drugače ne opravljajo svojih obveznosti, kliče na disciplinsko odgovornost, predvsem pa je treba te ukrepe zaostriti. Delavski svet apelira tudi na osnovno organizacijo ZK, da te stvari podrobneje obravnava. Komisiji za nagrajevanje je treba posredovati diskusije, ki se tičejo razmerij pri nagrajevanju in problematiko normiranja. Nadalje je delavski svet sprejel: — Samoupravni sporazum o financiranju programa razvoja PTT prometa za obdobje 1976—1980 — Prečiščeno besedilo samoupravnega sporazuma o ustanovitvi posebne izobraževalne skupnosti za usnjarsko predelovalno stroko — Samoupravni sporazum posebne izobraževalne skupnosti za blagovni promet. Prošnja gradbenega odbora Breznica za pomoč pri izgradnji vodovoda, se obravnava na naslednji seji, po sprejetju zaključnega računa. Prošnja KS Poljane za odobritev sredstev za gradnjo TV pretvornika se prepusti v obravnavanje DS TOZD Gorenja vas. Delavski svet pooblašča Viktorja Žaklja, šefa splošno organizacijskega sektorja in šefa marketing sektorja Tomaža Koširja, da podpisujeta v odsotnosti direktorja vse listine, ki jih je pooblaščen podpisovati direktor, razen listin finančnega značaja, ki jih sopodpisujeta. ANICA OBLAK — vodja finančne službe, sopodpisuje listine finančnega značaja, v odsotnosti šefa finančno-računo-vodskega sektorja. Tov. Angelca Filipič se imenuje na delovno mesto referent za delovna razmerja, ki ga je zasedala pred razporeditvijo na DM V. d. vodje kadrovske službe. Iz sklada skupne porabe se odobri sredstva za obdaritev žena ob osmem marcu. Osnovni organizaciji sindikata Alpine se odobri dotacija v znesku din 3300,—. Iz sredstev, ki so bila predvidena za novoletno praznovanje otrok, se odobri 1000.— din za vrtec Žiri, 700,— din Osnovni šoli Žiri in 1000.— din vrtcu v Gorenji vasi. Zdrovjo je neprecenljivo IZVLEČEK IZ POROČILA O DELU ODBORA ZA NABAVO APARATURE ZA ZGODNJE ODKRIVANJE RAKA NA DOJKI Iniciativa za akcijo za nabavo rentgenske aparature za zgodnje odkrivanje raka na dojki je stekla v letu 1975. V to akcijo se je vključilo preko 60.000 delavcev Gorenjske. Akcija zbiranja prostovljnih finančnih sredstev je presegla vsa pričakovanja, saj so se v velikem številu (preko 3.500) vključili v to akcijo individualni obrtniki, kmetje, upokojenci in tudi delavci sami z dodatnimi prostovoljnimi prispevki, direktno nakazovali sredstva na zbirni račun. Zbrana finačna sredstva so že dosegla vsoto 2.124.82 dinarjev, kar predstavlja 62 odstotkov zbranih sredstev. To nam zagotavlja plačilo nabavne vrednosti obeh oparatov. Za plačilo uvoznih carinskih in instalacijskih stroškov pa pričakujemo, da bomo dobili sredstva od tistih OZD, ki še niso izpolnile svojih obveznosti. Pregled zbranih sredstev po občinah je naslednji: Stanje 15. dec. 1976 Skupni znesek - Občina zbranih sredstev štev- žensk zaposl. v % Kranj 1.055.398,85 36/74 75^43 Radovljica 219.950,00 19,39 36,92 Jesenice 274.153,00 19,19 53,11 Tržič 182.500,00 33,24 62,16 Skofja Loka_392.380,20_3^05_62J6 SKUPAJ 2.124.382,95 29,14 61,14 Zaključimo lahko, da akcija teče po planu in da bosta aparata za 8. marec 1977 usposobljena za delovanje. Predsednik odbora: Viktor ER2EN Otrok noi riše po svoje (NadalJ. iz prejšnje številke) V obdobju od 3.-4. leta starosti boste pri Juretu že opazili novost. Jure vam bo razložil, kaj je narisal. Velik krog s čudno črto bo muca, malo večji krog s čudnimi rokami in nogami pa vi sami. Vendar ne bodimo preveč strogi In ga ne zavračaj-mo pregrobo, če sami te podobnosti ne vidimo. Poslu-šajmo malčkovo razlago o o tem, kaj je narisal. To vam ne bo vzelo preveč časa in bo vaše pospravljanje končano le nekaj minut kasneje, otroku pa bo vaše zanimanje pomenilo spodbudo za nadaljnje delo. Če bomo pozorni, bomo opazili, da je naš umetnik vedno boljši v svojih umetninah. Opazili bomo tudi nekaj novega v obdobju od 4.—5. leta starosti. NA OSNOVI ZBRANIH UGOTOVITEV JE SVET ZA DRUŽBENI POLOŽAJ ŽENSK PRI OBČINSKI KONFERENCI SZDL ŠKOFJA LOKA SPREJEL NASLEDNJE ZAKLJUČKE IN PREDLOGE: — Vso pozornost in skrb je treba posvetiti poklicnemu usmerjenemu Izobraževanju zaposlenih žensk ob delu. Izobraževanje ne bi smeli prepuščati stihiji, pač pa usmerjati v skladu z interesi In potrebami združenega dela. Pri tem naj bi se organizacije dosledno držale obvez, ki so jih sprejele s podpisom družbenega dogovora o kadrovski politiki. — Vse napore Je treba vložiti na pripravo celodnevnega šolanja. — V vseh TOZD bi morali razviti še posebno aktivnost ob vključevanju v javno razpravo v usmerjenem izobraževanju glede na kadrovske potrebe in načrtovanje kadrov. — Zaposleni ženi bi morali z razbremenjevanjem, oz. olajšanjem gospodinjskih opravil (mreža servisnih delavnic, storitev, posvetovalnic) omogočiti vključevanje v družbenopolitično življenje. — V predvolilnih pripravah za volitve v letu 1978 ne kaže iskati vzrokov za nevključevanje ženske v družbenopolitične aktivnosti, pač pa iskati rešitve za pomoč zaposleni ženski. — Posebno pozornost bi kazalo posvetiti družbenopolitičnemu usposabljanju žensk, ki delajo že sedaj in bodo v prihodnjem obdobju zaupane odgovorne naloge. — Osnovnim šolam v občini se priporoča, da proučijo možnost organiziranja podaljšanega bivanja kot predhodne oblike k celodnevni šoli. S tem bi zaposleno mater v času njenega dela (do 14. ure) razbremenili skrbi za otroka. Ta oblika reševanja bi bila za naše razmere tudi finančno sprejemljiva. — Svet za družbeno-politični položaj žensk podpira srednjeročni program gradnje W ustanov v občini, posebej z vidika dislociranja te dejavnosti. Poleg rednih dejavnosti WZ naj bi organizirali potujoče vrtce, cici-banove ure, oblike pravljic, itd., in to ne samo po šolah in vrtcih, temveč tudi po raznih vaseh in soseskah. — Nosilci nalog so samoupravne Interesne skupnosti za izobraževanje in otroško varstvo, skupnost za zaposlovanje družbenopolitične organizacije, TOZD, KS in občinska skupščina s svojimi organi. Svet za družbeno-politični položaj žensk pri Obč. konferenci SZDL Škofja Loka Jure nam bo vnaprej povedal, kaj bo narisal: muco, ki jc vzela otrokom copatke ali kužka. Seveda tudi tu ne bo šlo brez težav in v začetku ne bo in ne bo pravega uspeha. Kuža ima debel trup in prekratke noge. Veliko bolj je podoben pujsku kot psu. In muca? Tudi muca ni najbolj podobna muci. Bolj nas spominja na zajčka s predolgimi ušesi. Tudi očka in mamica sta čudna na Juretovi uspeli risbici. Trupa še vedno nimata. Imata pa zato ogromno glavo s črtami, ki nakazujejo roke in noge. Tudi taka risbica je vredna pohvale, če vemo, da je Jure narisal le tisto, kar je najbolj pritegnilo njegovo pozornost. Jure je dopolnil 6 let. S ponosom nam pove, da bo šel že v malo šolo. Dobro že obvlada svinčnik, ga pravilno drži, roka nikakor ni več okorna in trda. Temu primerne so tudi njegove risbice, ki so iz obdobja v obdob- je boljše. Glavni elementi risbice dobe tudi ozadje. Malček nam nariše celo sceno, ki predstavlja kanček njegovega življenja. Na porisanem listu nista več le očka in mamica, ampak tudi hiša, v kateri vsi živijo. Tudi kuža je pred hišo in muca, ki se je spretno skrila za drevo. Vendar za kritično oko staršev risbica še vedno ni »prava«. Muca je zelene in kuža rdeče barve. Mamica ima veliko rdečo glavo z modrimi lasmi. Pa kaj zato! Narobe bi bilo, da bi ga zato karali. Morali bi le vedeti, da otrok ne riše realnosti, ampak je risbica le posnetek njegovega doživljanja in neobičajne barve le poudarjajo detajle. Ce si zapomnimo le teh nekaj drobnih dejstev o našem umetniku, ga bomo laže pohvalili za njegov trud in mogoče celo nagradili s tem, da bomo obesili njegov izdelek na viden prostor in mu s tem dali še posebno priznanje. Iz nabiralnika (tokrat drugače) Vprašanje k Družbenemu dogovoru o enotnih načelih in merilih kadrovske politike. Poglejte samo 20. člen zadnji odstavek in 24. člen prvi odstavek! Ali ne diši to po metodah oblastnikov nacistične Nemčije? In to pri nas, ki se ponašamo s socialistično demokracijo, kjer usta-fa načelno zagotavlja vsem državljanom enakost, pravico do dela, itn. Po novih merilih je umsko delo in delovno mesto vodilnih in vodstvenih delavcev rezervirano za idejna čiste. Toliko je pisalo v anonimnem pismu. JUNAKU 25. februarja 1911 sem dobil gornje pisemce. Ponujajo se naslednja vprašanja in odgovori: 1. Zakaj junak ni pisemca podpisal ter ga mi prinesel, (pisarna je vedno odprta) ne pa ga pustil vi-seti (povedali so mi drugi) na oglasni deski? 2. Napadeni družbeni dogovor je bil sprejet te leta 1915. Provokativno vprašanje je skrajno banalno in je nanj družbena in tudi žirovska praksa že zdavnaj odgovorila (iz katerih krogov taka in druga anonimna vrašanja prihajajo se tudi ve). 3. Na vodilnih in vodstvenih mestih je v Zireh in Alpini malo komunistov (v Alpini je prstov ene roke znatno preveč). V preteklosti jih je bilo še manj, pa če uporabim vašo dikcijo, je država »komunistična«, komunisti niso, (vsaj jaz ne vem) Zganjali »idejno čistost«. Podpisani je tudi komunist od svojega sedemnajstega leta, pa mu nikdar ni prišlo na misel, da svoje prijatelje in sodelavce izbira po načelih »idejne čistosti« (po potrebi vam lahko predložim seznam svojih dobrih prijateljev). 5. Vaša terminološka zmedenost pa kaže, da vas je k pisanju spodbudila vsebina 5. člena inkrimira-nega družbenega dogovo-ra. Očitno pa je, da bi radi uživali v mučeništvu tipa Solžinicin, a vam do tam še veliko manjka. Viktor ZAKELJ Verjetno bo marsikdo zmajal z glavo češ, »Šc stene bo popackal!« Kaj ni tudi to dokaz ,kako malo smo pripravljeni storiti za našega otroka? Danes je toliko materialov, s katerimi lahko brez škode za naša vrata in kuhinjsko omaro pritrdimo prve umetnine našega ljubljenčka. A kaj, ko vse preradi naredimo prav nasprotno! Naši najboljši znanki, ki ji je naš malček narisal zeleno muco, vse prehitro in s preveliko vnemo hitimo razlagati, še vpričo zmagoslavnega obraza našega malčka: »Veste, naš pa ne bo risar.« Kaj nismo prav s tem našega malčka nagradili« s klofuto, ki boli prav tako kot tista »prava«!? Dedek Mraz je sicer že za nami, vendar mislim, da svinčnik, barvice in risalni blok ne predstavljajo takega izdatka, da bi naš otrok moral čakali nanje do naslednjega leta. In risbice? Te bodo lahko uspešno krasile pusto steno otroške sobe. Žirovski ■ %# jez OO ZSMS Žirovski vrh je pod pokroviteljstvom Poliksa iz Zirov priredila POKAŽI KAJ ZNAS. Mimoidoči so z nasmehom In nekakšnim prezirom gledali vabeče plakate. Mnogo je bilo takih, ki so v sebi govorili: »Kaj nam bodo ti hribovci le pokazali?« Pokazalo pa se Je drugače. Prisotni smo bili presenečeni. Lep zgled za 800 mladih v Zireh, kako se uveljaviti, ne da je treba zaradi »aktivnosti« zapreti disko. V dneh 10. in 11. februarja 1977 smo že izbrali kolekcijo za jesen-zimo 1977. S predloženimi modeli smo zadovoljni, končna ocena uspešnosti modelov pa bo znana po končani prodajni sezoni. Pravice in dolžnosti občanov KS nn področju LO 1. Delovni ljudje in občani uresničujejo v krajevni skupnosti in njenih organih ter organizacijah na njenem območju zlasti naslednje pravice in dolžnosti na področju ljudske obrambe: a) skrbijo za idejnopolitič-no in obrambno vzgojo ter pripravljenost občanov; b) določajo obrambni načrt krajevne skupnosti in ga usklajujejo z obrabnim načrtom občine; c) oblikujejo, oborožujejo, opremljajo in srokovno usposabljajo enote teritorialne obrambe in izvajajo druge priprave za vodenje oboroženega boja; d) sodelujejo pri načrtovanju in pripravljanju ukrepov za pripravljenost; e) organizirajo in pripravljajo štabe in enote civilne zaščite ter skrbijo za priprave in za izvajanje ukrepov samozaščite ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah; f) organizirajo zbiranje podatkov, ki so pomembni za ljudsko obrambo in varnost ter skrbijo, da se takoj sporočijo centru za obveščanje in alarmiranje; g) po svojih načrtih in možnostih pripravljajo materialno osnovo za preskrbo prebi- valstva, enot oboroženih sil in drugih struktur ljudske obrambe v vojni; h) sodelujejo pri pripravah za obdelovanje kmetijskih površin in pri vzdrževanju naravnih in drugih virov vode; i) pripravljajo in skrbijo za nastanitev enot oboroženih sil, umaknjenih obratov temeljnih in drugih organizacij združenega dela, umaknjenih šol in drugih vzgojno-varstvenih zavodov, zdravstvenih postaj in bolnišnic ter z ogroženih območij evakuiranih prebivalcev in beguncev; j) organizirajo informativ-no-propagandno delo in obveščanje prebivalstva. k) izvajajo varnostne in zaščitne ukrepe pri pripra- vah ljudske obrambe in pri izvrševanju nalog splošnega ljudskega odpora; 1) organizirajo in izvajajo druge naloge v pripravah krajevne skupnosti na splošni ljudski odpor. 2. Ob neposredni vojni nevarnosti delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti in njenih organih in organizacijah opravljajo ukrepe za pripravljenost, v vojni pa organizirajo in vodijo splošni ljudski odpor in skrbijo, da se v oborožen boj in druge oblike odpora ter v izvajanje drugih nalog splošne ljudske obrambe, vključijo vse zmogljivosti krajevne skupnosti. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Novice o organiziranju LO in drulbene samozaščite v KS liri Sprejet je bil družbeni dogovor o organiziranosti KS v vojni,, ob naravnih nesrečah in izrednih razmerah. Sprejeli so ga: Zbor delegatov KS Žiri, izvršni odbor KK SZDL, svet ZK KS, izvršni odbor ZB, svet ZSMS Žiri. Svet KS je na zadnji seji sprejel sklep o ustanovitvi odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Sklep o ustanovitvi narodne zaščite v KS: Po vseh organizacijah združenega dela naj se organizira enota narodne zaščite. V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA , * Član štaba V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH V OBČINI BHIBaBBB3MEi£ mmmm Komandant civilne za-H Komandant civilne za-ščite ■ ščite Ustanovljene so enote civilne zaščite, ki so pripravljene za reševanje ljudi in materialnih dobrin v vojni ali elementarnih nesrečah. Komisija za informativno propagandno dejavnost in obrambno vzgojo Red in čistoča pod vprašajem Z novo telovadnico je bil postavljen tudi urnik, v katerega smo vključili vse športne organizacije in klube v kraju, prav tako pa tudi rekreacijo za kolektive. Istočasno smo določili pravila o uporabi, računajoč, da jih bodo krajani upoštevali, še zlasti zato, ker je objekt zgrajen lz naših skupnih sredstev. Kmalu pa se je pokazalo, da se na kulturo posameznikov ne moremo zanašati. Snažilka, ki čisti telovadnico v nočnem času (po 22. uri), opaža take higienske pomanjkljivosti, katere ne bi prisodili odraslim ljudem: — Videti je, da so umivalnice v telovadnici (tuši) Javne pralnice lasišč za nekatere, ki so preskopi, da bi toplo vodo rabili doma. Številne vrečke praznih šamponov zgovorno pričajo o tem. — Nekateri redno pozabljajo v garderobah zlasti spodnje perilo, opremo, zgodilo pa se je, da smo našli pozabljene hlače in čevlje. Kako je tisti posameznik prišel domov, nam je seveda uganka. Ker v šoli ne zbiramo stare- ga (in umazanega) perila, prosimo vse posameznike, da ga v bodoče odnašajo domov. — Zaprepaščeni smo bili, ko smo opazili, da nekateri zamenjujo telovadnico za javni lokal in v njej počnejo stvari, ki se jih niti v javnem lokalu ne počenja. To so predvsem razni pljunki vseh vrst po tleh telovadnice, sanitarij in garderob. Človeka spreleti srh, v želodcu se ti obrne, zgubiš vsako veselje do rekreacije. In še nekaj besed o brcanju žoge v telovadnici: Ko smo sestavljali urnik, smo nogometašem dovolili lahno brcanje, misleč, da bodo to upoštevali. V praksi pa se je pokazalo drugače. Nekateri niso mogli premagati skušnjav, dali so si duška, davek pa so plačale lesene stenske obloge v telovadnici. Medeninasti vijaki, s katerimi so pritrjene, so se izruva-li, nastajale so tudi drugačne poškodbe, skratka, obstajala je nevarnost, da bo naša lepa telovadnica v enem letu precej uničena. Brcanje pa se je seveda pojavljalo tudi pri drugih tre- ningih in rekreacijah. Dalj časa smo kolebali, kaj naj naredimo, saj smo vedeli, da bo posameznike to razburilo, zlasti še zato, ker so vsi za- posleni pomagali zgraditi to telovadnico (tudi nogometaši). Ko pa je komisija za tehnični prevzem telovadnice priporočila prepoved vsakega brcanja žoge (tudi zaradi ko-pilit zasteklitve na strehi), nismo več pomišljali in smo s 7. februarjem v bodoče prepovedali vsakršno brcanje žoge v telovadnici. Računamo, da bo omejitev naletela na razumevajoč odziv pri vseh razsodnih krajanih, saj želimo telovadnico ohraniti lepo čim dlje. Slobodan POLJANŠEK Šolstvo In združeno delo ŠOLANJE KADROV JE TREBA PLANIRATI Usposabljanje za poklic traja najmanj dve leti po osnovni šoli, za višjo usposobljenost pa dvakrat ali trikrat toliko. V vseh deželah skušajo planirati razvoj izobraževanja in povsod je občutno družbeno posredovanje prav v tem pogledu. Končno je od tega odvisno vlaganje v šolstvo. V socialističnih deželah pa obstaja še možnost, da naložbe v izobraževanje prilagamo dejanskim družbenim potrebam. Z ugotavljanjem potreb po delavcih vseh profilov in s planiranjem kadrov, oziroma razvoja izobraževanja resno zaostajamo v metodološkem, kakor v praktičnem pogledu. Bistvo je usmerjanje mladi- ne na razna področja in območja dela in usmerjanje za nadaljnje usposabljanje, da bi imeli ustrezno razporeditev delavcev v sleherni organizaciji združenega dela. Tu je še problem selekcije učencev in študentov v začetni fazi študija. V visokem šolstvu gre iz prvega v drugi letnik v poprečju le slaba polovica študentov in polovica jih izgubi leto ali dve preden najde svojo pravo usmeritev ali pa odneha. To je velika izguba ne le za neposredno prizadete, temveč tudi za tiste, ki se morajo z njimi ukvarjati. Posledice tega, da skoraj ni planiranja in usmerjanja pa se širijo še na druge pojave. Tako se v proizvodnji zaposli vse premalo strokovnjakov. V obodbuj 1955 do 1974 je število delavcev v gospodarstvu naraščalo letno poprečno za 3,7 % ali z indeksom 149,8 %. Posledica tega je, da je v gospodarstvu po 13 letih manj zaposlenih z višjo in visoko izobrazbo, zunaj gospodarstva pa mnogo več. (Se nadaljuje) Slobodan POLJANŠEK izredno in leta 1964 končal študije. Bil sem nato nekaj časa v Vegi kot vodja pravne slutbe, kasneje pa tudi na praksi na sodi- Ali se bomo poznali, sem premišljeval, ko sva se s sodelavcem peljala proti Ljubljani, da obiščeva našega rojaka Denisa Žusta. pa je bil strokovni sodelavec delavske univerze Boris Kidrič v Ljubljani, kjer se je ukvarjal z drulbeno-ekonomskim izo- No, pa ni bilo zadrege. Kar hitro smo skočili štirideset let nazaj, da osvetlimo tivljensko pot fanta, ki bi se rad izučil za mizarja, saj je imel doma vendar le vse orodje ... Pa ni bilo motnosti. Odšel je zato v Maribor, v srednjo kmetijsko šolo. Nato za eno leto v Ljubljano, kjer je končal učiteljišče, se presilil na višjo pedagoško šolo in dokončal študij biologije in kemije. »Mislim, da smo mi, medvojna in povojna generacija najbolj srečna generacija«, pravi »saj smo v vojnih in tudi povojnih razmerah marsikaj dolive-li, kar nam je mogoče dalo osnovo za vse iivljenje. za delo z ljudmi in odnos Meni je zlasti dalo veselje do narave«. Naš rojak je nato nekaj let poučeval na osnovni šoli v Ljubljani, štiri leta braievanjem. Opravil je tudi strokovni izpit — in izgledalo je, da bo ostal kar v pros vet i. »Pa mi je prišla v roke Goričarjeva sociologija. Zamikalo me je pravo in leta 1960 sem se vpisal na pravno fakulteto, študiral šču. Tako sem leta 1970 opravil pravosodni izpit.« Sedaj se Denis lust ukvarja s črko zakona, je namreč vodja splošnega sektorja v Velani. Toda ne samo s črko, dela z ljudmi! In za ljudi. »Nekaj je dela tudi v prostem času. Sem namreč predsednik komisije za ugotavljanje izvora premoženja, odgovoren pa sem tudi za delo komisije za nagrade občine center. Torej kar dve dokaj zahtevni nalogi, še zlasti zato, ker sta si povsem nasprotni po značaju. Sodelujem tudi pri skladu za solidarnostno pomoč slabše situiranim občanom. Tole delamo kar za vso Ljubljano in uspehi so te tu. Počasi odpravljamo barakasta naselja« .... Tako. Teden je pravzaprav poln. Ostaneta še sobota in nedelja. Takrat pa Denis in njegova druiina prav gotovo niso doma. Največ so v planinah ali na smučanju. Dvakrat na teden pa v TRIM telovadnici. »Avtomobilist pa nisem; sem sicer opravil šoferski izpit, toda iz protesta ne vozim. Upam, da se mi bo kdo pridrutil. To bi'prav gotovo zelo koristilo našemu okolju«.... Tekst: Nejko Podobnik Foto: Marjan Pišljar Skice v temnem Sonce se je dokopalo do vrha in neusmiljeno ige. Tina, ki je le od moieve smrti v črnem, si je ruto potisnila za vrat tako, da sivi kodri prosto padajo na rjavo zgu-bano lice. »Pusti!«, reče mlajši, ki spretno lovi v srp od delja zbito ovseno klasje, »in pojdi domov, da daš dedcem ju-lino. Upam, da bom zmogla še ta razor. Ti pa boš tako in tako do pol štirih nazaj,« govori bolj sebi kot njej in s strahom gleda proti Blego-šu, ki počasi dobiva grozečo detevno kapo. Mlajša se previdno stegne (z njenim kritem le od zadnjega otroka sem, nekaj ni v redu). »Saj bo res treba domov. Se tisto malo radiča nako-sim, da bo prašičem kaj dati. Tina, Vi pa, če bo prehudo, stopite v kozolec, nekaj krhljevke je še tudi ostalo, in malo oddremajte.« Nelni glas poldneva se privoli iz Bazovic. Tina se spoštljivo prekrila. Mica sunkovito tlači uvel radič v trebušasti koš in niti ne sliši znanilca opoldanskega počitka. Ko se tivozeleni listi obesijo preko razcefranega roba koša, nerodno poklekne, pretakne mesnate roke skozi vrvaste naramnice, še globok izdih in le jermena koša releta nelne rame mlade gospodinje. »Zbogom,« reče Mica, ko ji koš le poskakuje med gibanjem, ki je tek in hoja hkrati. Tinin »zbogom« jo ujame, ko steza preide v prašni kolovoz. Videti je, da je pozna. Poskakuje od kanala do kanala; dvakrat prisloni telko breme v breg, vsakič spretno podvije krilo ter si z njim obriše oznojeni obraz. Ko v hladnem skednju od-loti tolminsko čudo, jo pozdravi orkester četveronol-cev. Najprej pahne kravi, prašiča pa le ogovori češ, naj malo počakata, da bo pripravila kaj za zabeliti. Sedaj je kuharica. Lonci sem, lonci tja. Solato pripravlja, lupi krompir. Pečenje prosi masti. Vmes pa proseči sinov glas: »Mama, lačen sem! Dajte mi kaj za jesti! Ali bo kmalu jutina?« Odtulilo je. Pogrnjena miza čaka utrujene dedce. Ko posedejo jim spretno strele. Sama je imela čas le za krolnik juhe in tistih nekaj listov solate, ki so se ujele na njene vilice, ko jo je mešala. Ob pol štirih je spet na njivi. * Urin zvonec pretrga komaj začeti počitek. Pol petih je. Vstane. Tipajoče se prebija med stoli do vrat sobe. Odpre luč. Bela svetloba boleče sili v oči. Do vode mora, da si malo pomane oči, potem bo le bolje. Hladni mokri element jo olivi. Netna krema se vgreza v utrujena lica, glavnik se z muko preti-ka skozi nakodrano lasišče. »Kdaj bom imela vsaj toliko časa, da stopim k frizerju?«, vprašuje obraz iz ogledala. V šumu vode ni moč razbrati odgovora. Naglo se obleče. Mislila je, da bo danes oblekla le tisto predelano krilo, pa ji ga šivilja še vedno ni naredila. »Še letos, da se nekako pre-tolčemo. Potem, ko se vselimo, bo tudi za obleko kakšen dinar,« si dopoveduje vsako jutro. Pet je. Stopi v sobo ter polglasno, da bi otroku podarila še nekaj minut sna, pokliče mola. »Ja,« se oglasi z blazine. Po prstih odide v kuhinjo. Pristavi za čaj in kavo. Ko utihne brivnik, je zajtrk na-red. Brez besed, kot pri obhajilu, zaulijeta vsak svoje. Iz stare Savice prihaja borbena »Na juriš, na juriš ...« Stopi v sobo. Sine brezskrbno potuje po deveti deteti. Nelno ga prime za drobne ročice. To ji je vedno najteije. Da bi vsaj otroka mogla komu pustiti. Drobna glavica se obrne k ljubljenemu obrazu. »Vstati bo treba,« izdihne proseče. »Ne, ne, mami!« proseče prihaja iz posteljice. Njene roke se ovijejo okoli drobnega telesca. Počasi ga dvigne. Napol zaspanemu natika kose obleke. Nelno ga privi-je k sebi, ugasne luči ter obrne ključ v vhodnih vratih. »Greš?« se prvič obrne k molu. Objame ju hladno megleno jutro. Cestne svetilke kalejo vsakodnevno pot. Žarki avtomobilskih luči se zaletuje- jo v hiteče postave, ki jih mopedisti potiskajo na rob ceste. Pohiteti mora, da je ne zapišejo. * Trak enakomerno drsi. Škatle se ustavljajo. Roke samodejno vstavljajo kose usnja pod hiteča stopala šivalnih strojev. Drateči vonj lepila sili h kašlju. »še za 45 minut, pa bo norma,« kalkulira. »Bog ve, mi bo dala še kakšen dober artikel,« ji govorijo oči, ko se za trenutek ozre proti manipulantki. Stroji enakomerno polira-jo kilovate. Tista pred njo se je ravnokar vrnila s »čikpav-ze.« Blagor ji! Okno se s treskom zapre. Prepih. »Bodo le enkrat uredili to prezračevanje!« reče soseda onkraj traku. »Govori se da,« ji vrne. »Hudiča bodo, njim ne smrdi,... Briga jih, če se me dušimo,« se vsuje z one strani. Mica ne reče nobene. Izpod njenih drobnih prstov drsijo kovanci za hišo, za šolo, za kanalizacijo, za... h V torek osmega marca, ko ji sine prinese iz vrtca nerodno izpisano čestitko MAMICI ZA 8. MAREC, ni ob ju-lini rekel nobene. Zvečer, ko so le vsi pospali in se je spravljala k likanju, je za-momljal v časopis: »Da ne boš rekla, da te nikoli nikamor ne povabim, pa se napravi za na vampe k Županu.« Sla sta. On se ga je napil. Ko so pomrle luči cestnih svetilk, se je odpravila domov. Tatica luna, ki se je šopirila med ozvezdji, ji je s tujimi larki osušila objokani obraz. Viktor 2AKELJ Zapuščena domačija Gori v rebri ob gozdičku majhna hišica stoji, vsa otolna in samotna na jesenskem soncu Idi. Se spominja časov tistih, ko še srečna je bila, nudila je streho, domek, drulinici, ki je odšla. Še nedavno tod okoli, otroški je odmeval smeh, polno bilo je radosti in livljenja v dnevih teh. Srečna bila je druiina jo zvabila je tujina, v revni, borni hiški tej, njihov novi dom odslej. Zdaj ubolna tu sameva ialostna v svet strmi, jesensko sonce jo obseva, toda v njej toplote ni. Tončka Oblak * i 3 4I - j |Q Mu---- 4Š 4» ■Pr--- IjF -ur *9 20 ■p" "SSTS^1 15 26 H? celotni prihodek KNjtuunivNi BMjro OSEBNI DOHOOII stroški »DELO ŽIVLJENJE« je glasilo ALPINE tovarne obutve Žiri, Stara vas 23 — n. sol. o., ki Ima v svoji sestavi TOZD Obutev Žiri, TOZD Obutev Gorenja vas, TOZD Plastika Žiri, TOZD Maloprodaja In Delovno skupnost skupnih služb. Ureja ga uredniški odbor: Ivan Capuder Martina Gregorač Majda Jesenko Vladimir Pivk Janez Smeh Alfonz Zajec Anuška Kavčič — tehnični urednik Nejko Podobnik — odgovorni urednik Izhaja mesečno, naklada 1700 Izvodov. Fotografije: Franc Jesenko Tisk: Gorenjski Tisk, Kranj Mladi v Žirovskem vrhu so opogumljeni Komaj leto dni je tega, ko smo mladinci na Žirovskem vrhu ustanovili svojo organizacijo. V začetku nam je slabo kazalo. Mnogi so nas gledali postrani, z nezaupanjem in celo s posmehom, posebno še tedaj, ko smo si zadali res veliko nalogo — da si zgradimo nov dom, ki naj bi stal nekako v središču širnega Žirovskega vrha, ki se razprostira na površini kot Ljubljana. To je bil za nas, še neizkušene mlade, res velik korak. VRATA PRI SKANDRU NA DOBRACEVI (Dobračeva 35) Glavni portal na nizki hiši, ki ga zapirajo preprosteje orna-mentirana vrata je nastal v drugi polovici 19. stoletja, kaže pa na močan vpliv iz primorske strani. Same duri so dvo-krilne, vsako krilo je razdeljeno v tri polja — zanimiv Je predvsem motiv romba v katerem je rozeta, v starem repertoarju simbolov je pomenil romb izrazito erotični simbol. V tem času Je to funkcijo že izgubil in ima še zgolj dekorativni pomen. Tovarišu Leandru Kavčič in tovarišici Ruii Dani-čič želimo ob odhodu v pokoj še vrsto let trdnega zdravja in dobrega počutja. Olgi Pintar in Janezu Fistru telimo na novi življenjski poti veliko sreče in uspehov. Na inlcijatlvu Izvršnog odbora sindikata maloprodaja, organizirali smo podjelu poklon paketa povodom Dana dječje radosti. Odaziv kolektiva prodavaonica u Zagrebu blo Je iznad očeklvanja, tako je u prodavaonlci Zagreb I. bilo živo i veselo. Uz malo muzike, slatkiša, soka (za roditelje sok od grožda) 1 mnogo cipela, proveli smo nekoliko veselih trenutaka sa našim mališanima. Ovakve i sllčne akcije neophodno Je podržati i prošlritl na veči broj prodavaonica, tako mi iduče godlne medu našim mališanima želimo vidjeti vršnjake iz prodavaonica Varaždin, Čakovec, Slsak i ostalim bližnlm mjestima. Više drugarstva, veselja i izmjene iskustva koristit če nama Učno, a i poslovnom uspjehu, jer zašto da ne osjetimo da smo svi jedan kolektiv bez obzira na terltorijalnu rasprostranje-nost. Zaključni račun ...ali poznamo njegovo sestavo? ... kaj nam sploh pomeni? ... ali in kako bomo ukrepali? Toda, čeprav smo pogosto naleteli na gluha ušesa, so nas v zadnjem času že začeli podpirati. 128 let je minilo, odkar je umrl naš največji slovenski pesnik dr. France Prešeren. Naš dom je dobil po njem ime, saj se je med vojno Prešernova brigada borila prav v teh krajih. V počastitev kulturnega praznika smo priredili oddajo »POKAŽI KAJ ZNAŠ« ali »PRVIČ NA ODRU«, ki nam je še kar dobro uspela. Najbolj nas je veselilo to, da je bilo veliko obiska. Pripravili smo pevske, recitacijske in igralne točke; upamo, da vam je ugajalo. Tudi tremo smo kmalu odgnali, saj so gledalci in po-nas začetnike je bila to velika nagrada. Zato se v imenu 00 ZSMS Žirovskega vrha še enkrat iskreno zahvaljujem, čez kakšno leto pa na svidenje v domu Prešernove brigade na Žirovskem vrhu. Tončka OBLAK nar, 3. zahodni Severoatlant-ski pakt, 4. popust pri takojšnjem plačilu, 5. žensko ime, 6. palatinska sulica, 7. več-glasna skladba, 8. bog ljubezni, 12. snov Iz katerega so sestavljena živa bitja in človek, 14. država in otok na Atlantskem oceanu, ki se še bori za svojo dokončno osvoboditev i^pod Imperialistov, 17. vas na Gorenjskem, kjer je v bližini padel narodni heroj in prvoborec, ter organizator Gorenjske vstaje Stane Žagar, 18. izletniška točka pri Borovnici s poznanimi vodo-padl, 19. sleherni, 20. reka, ki teče skozi Bolonjo, 22. žensko ime, 23. štiri črke, 24. dver, veža, 26. edina tovarna v Kobaridu. dobiček razpolofcjm dohodek Vodoravno: 1. ljudje, potomstvo, 2. prva črka anafal-bete, 9. enota za format papirja, 10. učenec sv. Cirila in Metoda, po nJem poznam cerkev in bivši samostan pri Ohridu, U. potem, 12. družabni ples v 2/4 taktu, 13. pisec kronike, 15. vladar, 16. trojica, 18. pasla — v koroškem dialektu, 19. kipenje, 21. pristanišče na otoku VI-su, 25. skupina, ločina, 27. človekov značaj, narava, 28. Ribniška nlkalnica, 29. kratica za podjetje, ki v novi hali Alpine izvaja Instalacije, 30. medenična kost, 31. barva Igralne karte. Navpično: 1. lesen balkon, 2. državno premoženje ali de- SKUO SKUPNE PORABE