C. C. Postale. — Etc» ogni marcoladl « vtnerdi — 31 agosto 1928. Posmmczna itevilka 25 itotink. Izhaja vsmko sredo in petck zjutra). Stane za celo leto 15 L x » pol let» 8» * * četrt leta 4» Z» inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brcz do iposlane naročnine $e ne moremo ozirati. Qdgovorni urednik: Polde Kemperle. ^a^a^a^^^^^^a^a^a^^a^am ^a^a^^a^aW ^aaaaaaaa^^^^aaaamataa^^^aaaaar aaaa^^^^iSttf^^aawl^^Bm ^aaaaa§^^^aaa^m^T ^aaaWt ^aaa^r Mka^^aa^^T awat a^aar Maar^aaa^a^a^t ^a^a^a^a^a^' ^taamar aaaar MKBP ^aaar^^aw* ^aaaaaw ^aaa^F ^a^a^a^aw St. 66 V Gorici v petek 31. avgusta 1928 Uto XI. Nefrankirana piama ?«j nt sprejemajo. Of»«'**' sa račungjo po cfo&L- voru in se plačajo ? neprej. — List izdst? kunsorci} »Gnr. Str«,> *««. - - Tiak Kafoliiktr iiskarn« v Gone/. #.•¦' v» Piazzutte it. 18. t.'prava in urednlitw ulica Mameli Ittv. *, St.post.tek.ruc.il/lJ47. Teles, int. itev. 34Č Prijazni opomini. »La Vedetta dell'Isonzo« z dne 30. t. in. prinaša članek »iredentU zem in komunizem tujerodcev«, v kuterem ugotavlja, da se zadnje case v Julijski Krajini zopet pojav* Ija iredentizem, in sicer v obliki te* rorizma. Umori, zažigi šol in drugih po* dobnih ustanoy, grozilne manife* stacije, javne in zasebne, na Krasu in na Goriskem jasno kažejo, ka* ko se širi delovanje, pripravljeno od dobro znanih agitator jev iz Tr* sta in Gorice, da bi z nasiljem od; trgali fašizmu tujerodce. To delovanje, ki tezi za tern, da spremeni naro obmejno pokrajino v balkansko deželo, je treba zasle* dovati in proučiti, ne le radi tega, da se krivci kaznujejo, temveč tudi radi tega, ker se slovensko iredenti* stično delovanje vedno bolj ist ova ti s komunističnim. Lepo bi bilo razjasniti, na kak* šen način je prišlo do tega, da gre* do komunisti in slovenski ireden* tisti roko v roki lepo skupno v boj proti fašizmu in Italiji, v imenu Lei nina in največjega pesnika Gregor* čiča. Nekoliko dalje se vprašuje član? kar: »Zakaj tako sovraštvo proti slovenskim fašistom? Kje se to so* vraštvo podpihuje?« Odgovor bi dobili onostran vzhodne in zahod* ne meje. Napadalci naših visoko* šolcev v Parizu in ubijalci naših slo* venskih militov so moralno sokri* vi. — Pot em nadaljuje »Vedetta« dobesedno: »Treba je udariti, uda* riti pravično, udariti močno. Mar* sikdo bo kričal, drugi bo stokal v predsobah v Ljiibljani in na Du* naju, kakšna črna suknja bo plapo* lala kot smešno strašilo za vrabce, toda fašizem, svest si svoje moči in pravic, se lahko posmeje na go* tove opozicije in na gotove groz* nje in nadaljuje neizprosno svoj pohod. In če se bodo grožnje uresniči* le, če se bodo napadi podvojili, bo* do poleg mošketov znali fašisti ra* biti tudi drugu sredstva, na katera niso še pozabili: na najsvetejše klo* fute in čudodelne tolkače. To ni grožnja, le lojalno prednaznanilo.« Kai se qo6\ po svetu? Podpis Kelloggove protivojne po i godbe dnc 27. avgusta v Parizu je bil zadnji, mcdnarodno zanimivi j politični dogodek leto.šnjega pole- j tia. Takoj nato so se zunanji minis j stri in zastopniki razšli vsaik po ! svojih vpravkah, največ na počit* j nice. V mednarodni politiki je na* i stala tišina, mrtvilo. Vendar so v j neikaterih državah znaiki, ki napo- vedujejo precej živahno parlamen* ! tarno .u'ibanje v jescnskem zaseda* nju. Nemški socialisti in oboroževanje. j i Nemška vlada, v kateri imajo j 1>rvo besedo socialistični ministri, I ie pred kratkim sklenila, da se iz- vrši zalkon o z^radbi ene 10.000 tonske oklopnc križarke. Ta za? kon je bil sprejet še od prejšnjega ciržavne^a zbora. V volilnem boju so posebno socialisti agirtkali proti z^radbi draj*c »pločcvinaste ška* tie«, ki bo stala dr/avo nckaj tež? kih milijpnov, od ikatere pa ljud* stvo ne bo imelo ntkake koristi. Ko pa so so'cialisti prišli na vlado, so pozabili na syoje stališčc in odobri* li oklopno križarko. Iz te zadeve se je porodilo načel* no vpraSanje, kalkšno stališče naj socialisti zavzamejo nasproti bram* bi države sploh. Ali naj soeialisti odklanjajo vse kredite za deželno brambo, ali pa naj nekatere krediite za oborozevanje dovoljujejo tudi socialisti. Zadnji kon^res sociali* stičnih strank v Bruslju ni v tem poj4ledu ničcsar sklenil. Tudi hei* delbcrški program nemäkili social-' nih demokratov ne vsebuje nobene smernice ^lede tcjja vprašanja. Ker ni smernic, se vrši med .raznimi or^ani stranke ostra polemika o pravilnosti vladnega sklepa. Nekaj časa jc bil celo ob«toj vlade oßro* žen. Ta nevarnost je za sedaj mi* nila. aiko se ne bo liudsko tflasova* njc, ki ^a zahtevajo komunisti, če se bo sploh vršilo, dru^ačc izreklo. Opozicija v sovjetski Rusiji. Ko je v decembru lanskega leta sovjetski kon^re« obsodil delova= nje opozicije in vse opozicionalce wild iz stranke, se ie zdelo, da je cpozicija popolnoma uni.čena. Zad* i..ii udarec ji je zadalo proiinan« stvo vsch njenih voditcljcv. Troc* ki, Kam one v, Zinovjev, Rakovski i. dr. so šli y Sibiriio kot nekdaj politični zločinci pod carsko vlado. Večinska stranka in njen vscmo« i4očni tajnik Stalin sta bil a za nekaj časa varna pred razdiralnim dclom neza dov ol j neže v. Toda ne dol<*o. Sovjctska poli* tična policija jc kmalu opazila, ka* ko se milijoni opozicionalnih tis* kovin širijo med ljudstvom. Poli* cija jc odkrila nekatera tajna zbo* rovanja in jih razgnala. Gotovo je, da je večina zborovanj in scstan? kov ostalo prikritih. Policija ne lporc odkriti tajnih tiskarn, ki ti* ska jo ppozicionalnc proglasc, knji= me in Ictake. Poleg tcga je bilo o- paziti, da so sir ok e liudske množi* ce poistajalc vedno bolj dosto-pnc Trockijevim načelom. Vse to je \ladi dalo misliti. Vlada je poskusila vse. da bi zd- vrla delovanje opozicije. Ker ni po* magalo drutiega, je sprejela v svoj program tudi nckaj toclk opozicio* nalncga proßrama. Vse skupaj ni nie poinagalo. Trcba je bilo ubrati dru^e potL treba se je bilo začeti pogajati z izgnanimi voditelji. Sta- lin je hotel, naj se izgnanci javno odpovedo svojim načelom in naj prosijo ža zop_eten sprejem v ko* munistično stranko. To so nekate* ri tudi storili. Zinovjev in Kame* nev sta zopet člana stranke. Pri zadnjem kongresu tretjc internacio* nale sta bila celo izvoljena na važ* na mesta. Pravijo, da bo tudi Ra* kovski, prejšnji sovjetski poslanik v Parizu, kmalu zapustil Sibirijo in zopet postal diplomat. Edino Troc* ki se noče vdati, noče podpisati izjave, da obžaluje svoje delova^ nie. Rajši biva v prognanstvu, kot da bi odstopil od svojih načel. Menda čaka ugodncija trenutka, da se bo vrnil v stranko ne kot spo* kornük, temveč kot zmagalec. Troc* ki računa z razpoloženjem množic, ki ytcsine povzročiti v stranki kri* zo. Zato je tako nespravljiv. Ali mu bo bodočnoist dala prav ali nc, bo* mo videli. * * * Na üalkanskem polotöku so se izvrsile in se vršijo važne politic* ne spremembe. Na Grskem so se sredi avgusta vršile volitve v državni zbor. Pri teh volitvah je z velikanslko večino zmagal ministr* ski predsednik Venizclos. Njegova stranka je d obi la kakih 220 manda* tov od 250. Dobro je, ako si nekoliko od bli* že ogledamo politično življcnje pri Gnkih. Grki so precej vročokrven in ziyahen narod. Odtod vclika sirremenljivost njihovc politike in njihova rtizcepljcnost v neštevilno stranlk in strančič, ki sc med scboj skoiraj nič ne razlikujejo. Natan* čen nregled grških strank je težko po'dati. \; glavnem na bo veljala razdelitev v «tiri stTanke, ki so: dve republikanski, ki sta jih vodila pr* vo Cafandaris, drugo Mihalakopu* ios, in sta obe venizelistovski. Se= daj je vodstvo prevzel Venizclos sam. Nato je kraljeva, monarhična stranka, kateri načeluje Caldaris. Ta stranka povelieuje spomin na kralja in stremi za tern, da se vrne v Grčijo kralj. Četrti stranki pa predseduje Metaxas. Za pristaše te stranke pa ni važno, ali je Grčija rcpublika ali kraljcvina. Znajo se prilagoditi vsaikemu položaju. Pri zadnjih volitvah jc torej zmagala Venizelosova republikan? ska sitranka, in sicer Cafandarisovo krilo. Bivši zunanji mjnister Miha* lakopulos je potisnjen v ozadje. Nckaj časa si je goyorilo, da se bodo nekatere osebnosti v vladi menjale. Sedaj je gotovo, da bo vlada ostala. Venizelos bo s tako močno vcčino lahko rešil najtežav* ncjša vprašanja Grčije. Vcnizelosovo zmago so pozdravi* li v Jugoslaviai. Sedaj je upanje, da bo vcscno težko in dolgotrajno vprasanje solunsikega pristanišča. Vcriizeio«, ki je zrian prijatclj Ju* goslavije, jc že namignil na ugodno rtšftev. Gotovo bo obljubo držal, ako mu politična nestalnost njego* vih roiaikov nc bo prckrižala na* črtov. if 1; if Novo kraljestvo na Baikanu. Albanska rcpublika preživlja te dni zgodovinske trenutke. V glav* nem. me&tu Tirani zborujc ustavo* dajna skupščina (konstituanta), ki je v rcpublikah najvišja oblaist v državi. Taka skupščina se posvetu* je o spremembi ustavc, to je, tiistih temcJluiih zaikonov, iz katerih izha* jajo in na katcrih slonijo vsi drugi zakoni državc. Mednarodno zani = miva sprcmcmba albanske ustave je proglasitev kraljevinc. Zadevni l>rcdlog je bil konstituanti žc pred* ložcni in dancs ali jutri se lahko zgodi, da bo Albanija nehala biti republika in bo postala kraljevina. Dan ni določen. ker mora konsti* tuanta izvršiti šc več formalnosti, in sicer tako izvršiti, da ne bo vz* budilo videza in sumnje, da ji kdo narekuje svojo voljo. Ako bi rekli: ta in ta dan bo Albanija postala kraljevina, bi , lahko upravičcno sklepali, da je posvetovanje konsti* tuantc samo gpla formalnost, ker je vse že naprcj določeno. Tako pa ustavodajna zbornica samostojno sklepa in odločujc o dnevu progla* sitve kraljevine. Ako bo konstituanta proglaisila Albanijo za kraljevino, bo postal kralj sedan ji predsednik republike Ahmed Zogu. Nadcj si bo iime S'kanderbeg III. Skanderbeg je znan junak iz bojev med Albanci in Turki. Osvobodil jc Albanijo tujc* ga jarma. Ahmed Zogu ga hoče po* snemati. Ahmed Zogu jc še mlad; star je komaj ndkaj nad 30 let. Njegovo življenje bilo zelo burno. Bil je še skoTo dcčdk, ko je že načeloval svojemu plemenu. Med svetovno vojno so j.Ja Avstrijci povkšali v polkovnika. Takrat mu jc bilo 19 let. Potem je bil jntefniran. Ob sklcpu premirja sc je vrnil v Alba* nijo, odkü'der je kmalu moral be* xati. S pomocjo jugoslovanske via* de jc organiziral oborožen vpad v Albanijo, vrgel vlado in bil 31. ja* nuarja 1925. izvoljcn za predsedni* ka republilke. Sedaj pa eaka na kraljevsko kTono. * # * Položaj v Jugoslaviji. V Jugoslaviii se razmerc niso do? sti spremenile. Skupščina je na po* čitnilcah, vlada pa rcšuje tokoče za* deve. Hrvati so ostali nepopustlji* vi, kot so bili. Slišali so se glasovi, da se lepo prijateljstvo med Pribičevičcm in radicevci krha. Pribičevič da men* da ni zadovoljen z zahtevami po zvezni (sederalistični) državi. ki jo hoeejo imeti radicevci. Takisto da ni bil zadovoljen z brzojavko, ki jo je dr. Maček poslal mcdparlamen* tarnemu kongresu v Berlin. To so bili seveda le «jlasovi, ki jih dejstva niso potrdila. Eno pa je gotovo, namreč da Pribičcvič in radicevci polagoma opuščajo vse politične pustolovščine in sc vračajo na trd* na tla rcsničnih državnih potreb. Okno v svet. V Albaniji zborujc ustavodajna skupščina. Vsi poislanski mandati so že potr* jeni. Prcdscdstvo je izvoljeno. Se* daj se posebna komisija poslan* ccv bavi s predlogom o spremembi ustave. Ko. bo vse to delo konča* no, bo sole republika snremenjena v kraljevino. Jugoslovanski politiki potujejo. Ministrski predsednik dr. Koto* see še ie odpeljal iz Belgrada na Bled, kjer ga je kralj spreiel v dol* go avdijenco. Dr. Korošec je nato odšel na planine na oddih. — Zu* nanji minister dr. Marinkovič je tudi prišcl na Bled in poročal kralju o zunanjem položaju. Marin* kovič jc nato od pot oval v Ženevo k zasedanju Zveze narodov. — Na Bledu ie tudi Svetozar Pribiče* vič, ki jc te dni obiskal Pirca, žu* pana v Kranju. Še o Kelloggovi pogodbi. Ameiriški zunanji minister Kel* logg je povabil vse države, s kate* nmi so Združene države v diplo* matskih stikih, naj podpišejo proti vojno pogodbo. Francoski zunanji minister Briand pa je povabil Rw Stran 2. >GORISKA STRA2Ac državc so še isti da se strinjajo s si jo. Nekatere dan brzojavile, pogodbo. Poljska in Litva sta nespravljivi. V Vilni je pred kratkim maršal Pilsudski govoril poljskim prostovoljcem, ki so zah? I tevali vojno proti Litavski. V pone* deljek pa jc litavski ministrski I predsednik Voldemaras v svojem govoru v Utenasu blizu poljske mcje zahteval Vilno. 15.000 kme? tov ga je poslušalo in burno odo? bravalo njegove besede. Proračun Združenih držav izkazuje primanjkljaj v zncskn 94 milijonO'V dolarjev. To jc prvi slu? čaj te vrste po vojni. DNEVME VESTI. Učiteljske vesti. Gdč. Erna Rudolfova, učiteljica na Razdrtem je s 1. septembrom premeščena v Montenero di Val? cocchiara (Abruzzi). — Gde. Olga Čus, doma iz Gorice, je prcmešče? na v okolieo Rima. G. Kazimir Saunig učitelj v Oze? ljanu in gdč. Jelica Križman uči? teljica v Šempasu sta oba premeš? čena v Umbrijo. Osebna vest. Minister narodncga gospodar? stva je imenoval g. viteza Alek/? sandra Visco za vladnega komisar? ja pri tukajšnjem kmctijskcm uradu. Združenje občin. Občine Nabrežina, Dcvin, Mav* binje, Šempolaj in S'livno so bile združene v eno občino s kr. odlo? kom od 27. julija 1928 št. 1940. No* va obeinase imenuje: »Devin?Na? brežina«. Smrt v tujini. Dne 22. t. m. je umrl v Winter* thurju v Švici nepričakovane smrti g. Anton Areon iz Renč. Predlan? sko leto jc odšel kot zidar v Švico, ki mu je dala prerani grob. G. Ar? čon je bil znana in spoštovana oseb? nost v Renčah in okoliei. Udejstvo? val se je tudi v javnem življenju. Pokoj njegovi duši! — V Ljublja? ni je umrl železniški poduradnik v pokoju g. Fr. Gruden, doma iz Ozeljana. N. p. v m.! Občinski tajniki državni uradniki. Uradni list (Gazzetta Ufficialc) je objavil kr. zakonsko odredbo od 17. avgusta 1928. št. 1953, ki ureju? jc pravni in gospodarski položaj občinskih tajnikov. Po tej odredbi bodo občinsiki tajniki postali dr? žavni uradniki. Šola na Proseku zgorela. V sredo 29. avgusta ob štirih zju? traj je izbrubnil na Proseku požar v poslopju sole, ki je last društva »Lega nazionale«. Takoj ko so po? žar opazili, so prihiteli na kraj ne? sreče domačini, vojaki in za njimi tržaški gasilci. Niti združenim mo? čem se ni posrečilo, da bi ogenj ustavili. Sola je pogorela do tal. Ostalo je samo kup razvalin. Ško? da znaša okoli 100.000 lir. Oblastva so odredila natančno preiskavo, da se dožene, kdo je požar povzročil. ,Tržaški »Piccolo« prinaša vest, da ;so šolo zažgali orjunaši. Ob tej priliki zopet ponavljamo načelo, ki ga je naš list vedno oznanjal: da je vsako nasilje, vsak ,zločin treba obsojati. Zločini, po? žigi, nasilje sc protivijo krščanskim načelom, ki so nam vodnice. Če je proseški požar delo požigalcev,. o čemer še teče uradna preiskava, pravimo, da je veliko zlo, ki ga ob? sojamo. To smo zapisali v zavesti, da tudi naše ljudstvo tako čuti in sodi. Manjšinski kongres v Ženevi V sredo 29. avgusta se je v Že? ncvi otvoril vsakoletni manjšinski kongres, na katerem je zastopanih 35 milijonov narodnih manjšin iz 14 različnih držav. Med skupinami ki so lani izstopile iz kongresa (Dan? ci, Lužiški Srbi in Poljaki, vsi iz Nenlčijc) in med predsedstvom kongresa se je dosegcl sporazum. Letošnji kongre pc bavi z vpra.ša? njem »Položaj manjšin in Zveza narodov«. Druga točka razprav bo kulturno delo manjšin in njihovi kulturni stiki z materinimi dcžela? mi. Lctošnjcmu kongre:-u zopei predseduje slovenski poslanec v Ri? mu dr. Josip Wilfan. Praktična kmetijska sola v Pazinu vabi na vpis za šolsko leto, ki traja od novcmbra 1928 do oktobra 1829. Pri šoli jc zavod, ki ima mesta za 30 gojenccv, od katerih 12 ne pla? ča ničesar, 18 pa po 120 lir mc seeno. Prošnje morajo biti predložene najpozneje do 31. oktobra. Prošnji mora biti priloženo odpustno spri? eevalo iz ljudske sole, do-movnica. krstni list, iz katerega je razvidno, da je proisilcc dofcončal 16, leto; na? dalje ie potrebno zdravniško spri? eevalo, sprieevalo o lepem moral* nem in poliitiencm vcdenju (izda podeštat) in kdor hoče biti brez? placno sprejet, mora priložiti ubož? ni list. Furlani in Kraševci. »Piccolo« od 30. t. m. razpravlja o priliki požara »Legine« sole na Proseku o potrebi, da se ustvarijo na Krasu enotne naselbine Italija? nov, da se na ta način asimilacija pospeši. Najbolj pripravni za te naselbine so po »Piccolu« Furlani. Tako piše tržaški list med drugim: »Odvee je dostavljati, da bi znana delavnost in priznana kmcčka iz? kušenost Furlanov prinesla brez? dvomno porast kraškemu poljedel? stvu, ki je sedaj revno ne samo ra? di posebnosti zemljišč, temveč tu? di radi priprostega načina, po ka? terem se obdelujejo.« Mornariška akademija. Ministrstvo za mornarico je od? redilo. naj se podaljša rok za via? ganje prošenj za sprejem v tretji razred kr. pomorske akademije v Livornu do 15. septembra. Nad 1 milijon letoviščarjev. Na podlagi uradnih podatkov je bilo okrog polovice avgusta po raz? nih italijanskih letoviščih in zdra? viliščih nad 1 milijon posetnikov. Sestanek fašistovskih pokrajinskih tajnikov. »La Vedetta dell'Isonzo« poro? ča, da se bo 16. septembra vršil v Gorici sestanek pokrajinskih taj? nikov vzhoilnih provinc, to jc trža? ške, zadrske, reške, puljske, vi? demske in goriske. Gradivo za zgodovino Slovencev. Lconova družba v Ljubljani je izdala V. zvezek »Gradiva za zgo? dovino Slovencev«. Ta zvezek je urcdil dr. M. Kos, sin pokojnega urednika in zgodovinarja Franca Kosa. Nalezl.jiva bolezen na Grškem. Na Grškem še vedno divja na? lezljiva mrzlica. übolelo je na de? settisoč ljudje. Vse življenje zasta? ja. V Atenah je zaprtih več sto trgovin in podjetij, kcr so usluž? bcnci bolni. Vojaške vaje so prcki- njene. Ako bo bolezen dolgo tra? jala, bo to hud udarec za Grke. Dvanajst žen. V Budimpešti živi igralec Alek? sander Szabp po imenu. Ta človek je sedaj dvanajstic poroeen. Gas? nikarjem je izjavil, da je bil z vsa? ko žejio srečen. Rusi dvigajo vojne ladje. Sovjetska vlada je odredila, naj se pricnejo dela za dvignenje veli? ke oklopnice »Svobodna Rusija«, ki je bila potopljena 18. junija ; 1918. v Crnem morju. Oklopnica i leži v ulobini 42 metrov. ¦ Sestanki in podpisi. V petek dne 24. avg. se je vršilo v Sežani važno gospodarsko zboro; vanje. »Piecolo« od 25. t. m. poroča o tern zborovanju pod glavnim na* slovom: »Importante riunione fascU sta a Sesana pet l'esame della sU tuazione economica del Carso«. (Važen fašistovski sestanek v Se* žani v svrho proučitve gospodan skega položaja Krasa). Po tern pot ročilu je imel sestanek namen prot učiti kritični gospodarski položaj, ki je nastal na Kraški planoti vsled slabe lanske leüne ter radi letošnje siiše in toče in nujti pota, po katerih naj bi vlada ublažila ta žalostni po* lozaj. Sestanka se je razen fasistov- skih prvakov in raznih zastopnikov gospodarskih organizacij udeležila večja skupina slovenskih kmečkih gospodarjev. Sprejeli so se sklepi glede napeljave električne moči, glede vodovoda, davkov, zivinore; je, brezposelnosti in še drugi. Via- da naj bi priskočila z dvema milU jonoma na pomoč težko prizadet temu okraju, je bil zaključek. Po tej hvalevredni gospodarski razpravi in lepih sklepih, je bila predkigana, snrejeta in podpisana sledeča resolueija: »Eksponenü prve kraške cone, ki so se zbrali v sedežu sežanskega fašja in slišali poročilo inspektorja cone pokrajinske fašistovske zve* ze, obnavljajo čustva vdanosti na- pram dučetu in fašizmu, katera so izrazili že v svoji resoluciji iz pre* tekiega junija, in ugotavljajo z ŽU vim zadoščenjem popolno in dejam sko harmonijo, ki vlada med vse* mi italijanskimi državljani na Kra? su, naj bodo iz stare kraljevine ali drugorodci, ter med njimi in ob* lastvi režima. Harmonija, katere ohranitev v cistern in nedotakljU vem stanju se smatra za neobhodno potrebno, kajti le iz nje izhajata blagostanje in pravična zaščita dru; gorodnega prebivalstva. Svečano izjavljajo v imemi vse* ga prebivalstva, da se nedvoumno in najodličneje odvajajo od onih prav malo agitatorjev, ki se morajo smatrati za sovražnike imenovune; ga Ijudstva, kateremu skušajo pii- zadejati s svojim delovanjem vsu- ko škodo. Izražajo čustva najglobljega ogorčenja nad tolovajskimi čini, ki so bili nedavno izvršeni v coni, t. j. nnd požigom otroškega vrtca v Štorjah in umorom miličnika Josipa Cerkvenika, ki je padel kot žrtev dolžnosti napram novi veliki doz movini in katerega namerava pre* C. Doyle — Milan: Plešoči možički. (Detektivska dogudba.) (Konec.) Bila je z raano zaročena in bi se, upam, tudi z mano poročila, če bi nastopil drugo življensko pot; toda o takem mojem životarenju ni hotela ničcsar slišati, Šele po po* roki s tem Angležem sc mi je po* sreeilo zvedeti za njeno bivališče. Pisal sem ji, toda prejel nisem no? bencga odgovora. Nato sem prišel tu sejn sam, in ker niso pisma nič koristila, sem napisal svoja poroči? la tja, kjer jih je morala videti in čitati. »Že mesec dni sem tu. Stanoval sem na onem posestvu, kjcr sem imel v pritličju poscbno' sobo, iz katere sem zainogel po poljubnosti vsaiko noč priti in oditi. Vse pa ni nič pomagalo. Poskušal sem yse, kar sem mogcl, da bi pripravil Elzo za ločitev od njenega moža. V za? četku sem se ji prilizoval z lepa, pozneje pa sem prešel h grožnjam. Da je mojc pisanje čitala, sem ve? del, kajti enkrat je spodaj napisala odgovor. Nazadnje mi je poslala pismo, v katercm me je neprestano prosila, naj grem proč; srce da bi ji počilo, ko bi njen mož doživel tak škandal. Pisala je, da pride ju? tri ob treh zjutraj, medtcm ko bo njen mož spal, dol k oknu, kjer ho? če govoriti z menoj. Prišla je in pri? nesla s seboj dcnar, da bi me na ta način omečila za odhod. To me je še bolj zmešaio. Zgrabil sem njeno roko in jo skušal pptegniti skozi okno. V tem trenutku je planil v sobo njen mož. V roki ie imel sa? mokres. Elza se je zrušila na tla in midva sva si stala nasproti, iz ob? ličja v obličje. Jaz sem bil ravno? tako oborožen in sem dvignil proti njemu svoj samokres. ün je stre*1 Üal in jaz skoraj zajedno ž njim, toda on je zgrešil, medtem koje bil moj strel smrtonosen. Zbežal sem takoj skozi vrt; slišal sem ser kako se je za mano okno zaprlo. Taiko, pri Bogu, jc bilo, to je čista resnica, gospodje. Dalje nisem o tej stvari ničesar več slišal, dokler ni prejle neki mladenič prijahal k meni in mi prinesel obvestilo, ki mi je dalo povod, da sem prišel sem? kaj naravnost — kot ptič v mrežo.« Medtem ko je Amerikanec podal svoje priznanje, je privozil voz z dvema uniformiranima stražniko- ma. Nadzornik Martin je vstal in potrkal ujetnika po ramenu: »Seda.j moramo iti.« »Ali jo smem poprej še enkrat videti?« »Ne, ona je v nezavesti. — Go? spod Holmes, nieesar drugega si ne žclim, kakor da bi mi v takih težkih slučaiih vedno sreča dopuščala, imeti vas ob svoji strani.« Stala sva s I lohncsom ob oknu in gledala za odhajajočim vozom. Ko sem se okrenil, je padel moj pogled na zmečkani papir, katerega je ujetnik vrgel na mizo. Vseboval je vest, s katero ga je bil Holmes pre? kanil. »Le poglej, če zamoreš čitati, Watson,« je rekel smeje. Drugega ni bilo na njem kot sle? deča vrsta plešočih možičkov: »Če si zapopadel moj a poprej? šnja izvajanja, boš lahko našel, da se enostavno glasi: «come here at once» (pridi takoj sem). Prepričan sem bil, da ne bo odbil tega pova* bila, ker si ni mogel misliti, da prb= haja od druge osebe in ne od nje. Na ta način, moj ljubi Watson, smo postavili plešoče možičke tudi en? krat v dobro službo, potem ko so tako čcstokrat služili zlobnim na* menom, in jaz mislim, da sem svo? jo obljubo, da ti kaj nenavadnega pošljem za tvojo knjigo, tudi držal. Ob treh in štiridesct minut odide najin vlak, tako da sva lahko že pri obedu na Backer?ovi ccsti.« Še par besed h koncu! Amerika? nee Abe Slaney je bil na smrt ob? sojen, toda z ozirom na olajšujoče okoliščine in ker je bilo čisto go* tovo, da je Hilton Cubitt prvi stre? ljal, ie bil pomiloščen na dosmrtno prisiino delo. Ü gospe Cubitt?ovi sem le slišal, da je še vdova. Ozdra? ycla je popolnoma in posveča svoje življenje skrbi za uboge in upravi poisestva svojega moža. »GORIŠKA STRAZA« Stran 3. bivalstvo najsvečaneje in trajno počastiti. Žigosajo glasno slovanski tisk, ki ni čutil človečanske dolžnosti, da bi obsodil storilce tako krutega zločina, čigar zrtev je postal drugo' rodec, in izjavljajo, da omenjeni tisk ne izraža radi tega čustev de; lavnega in mirnega kraškega pre? bivalstva. Izražajo željo, da se ta resolucija pošlje Nj. eks. načelniku vlade.« Podpisali so resolucijo: kav. Ludvik Mat hurčič, bivši sežanski župan, poteMat v Z<.t,oniku, Josip Vran, bivši tomajski župan. Anton Muha, bivši župan občine Lokev, Josip Meden, bivši župan občine Senožeče, Ivan Čeh, bivši župan občine Rodik, Franc Štolfa, bivši sežanski župan, Josip Škerlj, poteštal v Dutovljuh, Teodor Kompare, poi lešlat občine Duiovlje, Ferdinand /ivec, bivM župan v Skopem, Josip Žvab, bivši župan v Dutovljah, Anton Čefuta, bivši zupan v Povirju, Alojz Kos, bivši župan v Štorjah, Josip Vrabec, bivsi župan v Kopri; vi, Franc Fabjan, bivši župan v Avberju, Josip Gerbec, posestnik in bivši tomajski župan, Henrik Klavžar, Viktor Šonc in Jos sip Petelin, posestnika v Tomaju, Pave! Valenlič, posestnik v Sežani, Franc Dov; gan, posestnik v Štorjah, Ivan Ravbar, po; 'sestnik v Vrhovljah, Josip Kjuder, posest; nik v Tomaju, Viktor Širca, Jakob Ran^e* ro, posestnik v liranici, Raimund Grilianc, posestnik v Saležu, Friderik Gruden, po; scstnik v Zgoniku, Franc Jelušič, posestnik v Štorjah, Ivan Ziberna, posestnik v To? muju, Anton Kosovel, nudučiielj v pokoju v Tomaju, Vladimir Srebotnjak, trgovec v Lokvi, Anton Černe, posestnik v Toma= ju, Josip Žiberna, posestnik v Križu, Mit hael Mevla, posestnik v Ponikvah, Franc Trebižan, posestnik v Ponikvah, Fran Orel, posestnik v Ponikvah, Franc Kline, poseslt nik v Branici, Anton Guštin, posestnik v Velikem Repnu, Anton Ravbar, posestnik v Velikem Repnu, Ivan Pirc, posestnik v Koprivi, Henrik Zivec, posestnik v Sko; pern, Alojz Širca, trgovec v Dutovljah, Lov> renc Živec, posestnik v Skopem, Henrik Tavčar, posestnik v Dutovljah, Leopold Šušteršič, trgovec v Dutovljah, Anton Škerlj, posestnik, Alojz Černe, trgovec v I omaju, Anton ČefutasUcman, posestnik v Tomaju, Karel Turk, posestnik v Tomaju, Anton Turk, posestnik v Šepuljah, Josip Žiberna, posestnik v Križu, Ivan Kocjan, posestnik v /Arjah, Rudolf Mahnič, posesti nik, Anton Grbec, posestnik v Sežani. Ne bomo vaziskovali, kako je prišla ta resolucija na dnevni red. Tudi ne bomo razmotrivali, če je umestno, da se gospodarske zades ve mešajo s političnimi. Naj samo ugotovimo, da se je dne 25. avg. vršilo v Postojni slično gospodar* sko zbovovanje kot prejšnji don v Sežani. Sklical ga je postojnski ob* činski načelnik. Tudi na fern zbo; rovanju so se posvetovali številni kmečki zastopniki o ukrepih, ki naj bi se podvzeli proti škodi, ki jo je napruvila suša. O kakšnih politic: nih protestih pa na tern sestanku ni bilo govora. Končno pa moramo prav resno odkloniti očitke, ki so bili v Sežani izrečeni na račun slo? vanskega tiska. Kdor zasleduje pU sanje našega lista, ve, da smo ved* no in vsikdar obsojali nasilja, naj so se prigodila na levi ali na desni. Držali smo se pa vedno strogo res? nice, ker se zavedamo odgovorno* sti, ki jo nosimo naprain nasemu ljudstvu. Zato ne postavljamo net preiskanih domnevanj za neopo* večne irditve, zato ne izrekamo obz sodb, dokler se o zlodejstvih nisnio prepričali. Ta načela so nas vodila do sedaj in nas bodo tudi v bodoče. Ortopedični zavod A. ZECCHI TURIN - Via Roma 31, I. nadstr. - TURIN Aparat Zecchi zabranjuje Tf^y "¦" W" *BTp| napredovanje JE^L Ml Mušk M-Jk Uspeh aparata ZECCHI v videmski pokrajini. Nov ozdravljenec iz Valvasone. Dolžnost me veže izreci svoje priznanje in hvaležnost g. orto- pedu Zecchi, ki mi je s svojo posebno iznajdho ustavil kilo, ki mi je delala zelo grenko življenje in me ovirulu v mojem po- klicu. Pippo Jožef pok. Luke Via dei Foruasini Valvasone (pokr. Vielem) Važna objava! Radi številnih piscm, v katerih nas stranke prosijo za informacije javljamo, da bo ortoped ZECCHI dajal pojasnila in nasvele v sledečih krajih: GORICA: v sredo 12. in eetrtek 13. septembra, hotel „Angela d'oro". TRST: v petek 14. septembra, hotel „Moncenisio". — PULJ : v scboto 15. septembra, hohl „Miramare". — ZADER: v nedeljo 16. in ponedeljek 17. septembra, hotel „Va- porettu." — REKA:v torek 18. in sredo 19. septembra, hotel „Riviera". — ST. PETER NA t KRASU: v Četrtek 20. septembra, gostilna Rebec. — TRŽIC: v petek 21. septembra, Al- bcrgo al Cervo. V hlevskcm gnoju, gnojnici, pepe* iu, drugih gospodarskih odpadkih v kompostu, v obcestnem blatu, tu išči kmetovalec svoj zlati rudokop. Izrabli vse te vire bogastva in koli* kor ti gnojil primanjkujc, dokupi jih, ker zemlja mora biti gnojna. Če ni sredstev za kolikor toliko ] udobno življenje, jih mora biti to* ' liko manj za potrato, kamor spada prcdvsem gostilna in prcljubi — tobak. Potrebno bo stiskati pri hrani, obleki in obutvii, stiskati pri go* spodarskih izdatkih in kjer je sploh mogoče. Lc tako nas ne bo vrtflo to hudo leto še hujše k tlom, kot nas je že. Kaj je oovega na deželi? ÖÖSPODÄRSTVÖ. Goriški trg kmečkih pridelkov v zadnjem tednu. Hruške. Na trg jih pride dnevno 20—30 q. Enotncga blaga, to je ene in iste vrste v večji meri, je prav malo. Je še nckaj vrtolanjk, ki do* sežejo 1.60 do 2.— liri za kg. Jabolk je dnevno kakih 10 q, lepe gredo po L. 1.20 Češp je dnevno 40 do 50 q. Za letošnje sušno leto so prav lepc. Ce* na jim je —.90 do 1.— L za kg. Iz* važajo jih v obilni meri v Nemčijo, predvscm v Monakovo. Tudi Brici jih prcccj pokupijo za lupljenje. Breskev jc precej, vseh mogočih domačih vrst, žlahtnih je malo. Te? rau odgovarjajoče so tudi cene, ki so od i.— do 4.— L za kg. Breskve iz nostranjosti države so po 3 do 4 Lire. Fige so po —.50 do —.60 L za kg. Grozdja je dnevno na trgu okoli 40 q po ceni 1.40 do 2.— L za kg. Je skoraj sama žlahtnina, bela in rudeča. Zelenjava: Na zelenjadncm trgu se pozna, da je že bilo nekoliko dcžja. Blaga je precej. Koče so po 70 do 80 cent, za kg. kumarice po 30—40, fi/ol v stročju po 2 liri. Krompir je po 40 do 46 lir za q. Koliko vina bo pridelanega letos v Italiji? Lansko leto je pri delala Italija 35,650.000 hi vina. Letošnje leto je kazalo izredno letino, a jo je suša skrčila. Kljub temu pa izgleda, da bo letošnja letina za celih 20% višja od lanske in da se bo pride* lalo skoraj 42 miljonov hi vina, to* rej na vsako osebo po 1 hi. Po posameznih delih države pa je kazala letina avgusta meseca ta* ko4e: Severna Italija bo pridclala manj, in sicer za okoli 10%. Srednja Ita* lija bo pridelala za eno tretjino več od lanskega leta. V ju/ni Italiji pa bo pridelek kar za polovico višji. V nekaterih pokrajinah je pridelek kar dvojen, v drugih pa kar trojen (Napoli). Na otokih (Sardinija in Sicilija) bo pridelek višji za okoli 20% od lanskega leta. Pri nas se je računalo, da bo sko* raj ob celotni pridelek, a po zad* njem dežju se je grozdje precej po* pravilo. Kjer trta ni bila okopana, je res pridelek skoraj uničen, vse drugače pa je v okopanih vinogra* dih. Vinogradniki bodi vam to v po* uk! Vinograd mora biti okopan in ne smemo samo gledati, kako nam suša in plevel uničujeta pridelek. R. Stiska. Stiska bo letos po dežedii, stiskati bo moral vsak gospodar, če bo ho* tel z neo'krnjcnim gospodarstvom prebiti zimo in prihodnjo pomlad. Potrebno je stiskati, potrebno je hranibi. »Straža« je priobčila noti* co, da stane danes liter vina toliko kot 6 litrov mloka. Kaj je družini liter vina, kaj pa 6 litrov mleka? Matere z malimi otroci najbolje vedo. Potrebno bo stiskati pri obleki. Bridiko je gledati po deželi slabo oblcčene in obutc možake, izdelane truda in znoja, ter kratko* in lah* kokrile rrkljc. Dekleta, ali sc zave* date gospodarske krize, v kateri ži* vimo? Le malovrednega fanta bo* ste ulovile z lepo in drago obleko. Pridcn in rescn lant gleda na roke in sroe. Potrebno bo stiskati v obleki. Zakrpana obleka in zakrpani čevlji niso sramota, a lepo zakrpano naj bo. Potrebno bo stiskati tudi pri red* nih gospodarskih izdatkih. Poprav* ljeno orodje je večkrat več vreden, kot novo, stane pa malo, posebno, kcr lahko marsikaj sami popravi* mo. In kaj je z gnojili? Pravijo, da stoje kmetijsko mijvišje one po* krajine, kjer porabijo največ umet* nih gnojil. Res je to, a tarn tudi izrab'ljajo popolnoma vsa gnojila, ki jih nudi domače gospodarstvo. Tolmin. [ Zadnjič smo poročali o aretaciji j tukajsnjcga trgovca Avg. Negro. V sredo 29. t. m. se je že vršila pro* ti njemu razprava pred goriškim ! tribunalom. Negro je bil obsojen na 1 leto 3 mesece. Drž. pravdnik je predlagal 6 let. Razprava se je j vršila pri zaprtih vratih, zato o njej j nc moremo poročati nikakih po* i drobnosti. « Breginj. Dočim vedno beremo o veliki su* si, ki vlada po naši širni domovi^ ni, se tu pri nas, hvala Bogu, obeta precej dobra letina, če izvzamemo sadje, ki ga je pomorila letošnji'. mrzla pomlad. — Pred kratkim je umrl v naši župniji najstarcjji mož po imenu Nikolaj Lenkič; dosegel je 91 let. Še dva dni pred svojo smrtjo je bil / veliko pobo/nos^jo v domači cerkvi sv. Nikolaja pri sv. maši in do zadnjega časa je vsak dan z lahkoto opravljal domača dela okrog živine. — Praznik Ma^ rijinega vnebovzetja smo letos praznova'i zfio slovesno — Z ve* liko procesijo smo šli iz .Uipne cer* kve k podružni romarski cerk^ici Marije Device Snežnice »na Kla* diji«, kjer nam je v lepih, vzvišenih besedah govoril o Marijini slavi tu* kajšnji rojak preč. g. Češornja, ki je s seboj pripeljal blizu 30 svojih romarjev iz svoje duhovnije, oble* čenih v pestro koroško narodno no* so in opremljenih z Marijino sve* tinjico kot znakom Marijine druž* be. Njih vzorno obnašanje in ubra^ no petje nas je zelo garii'o in upa- mo, da nas v kratkem zopet obi- ščejo. — Te dni je neka tvrdka na dražbi sprejela regulacijo naše »Be* le«, kjer bo dcla za znesek 598.000 lir. Upamo, da se k delu pritegnejo le naši domači delavci. Drežnica, Umrla je v poncdeljdk Alojzija Ivančič, Raunja 48. Prejšnji dan se zdrava in vescla je šla v cerkev, v ponedeljek ob 5. uri zjutraj je bi* la mrtva. Pokojnica je bila le ne* kaj mosecev poroccna in v najlep* ši dobi življenja, stara 25 let. Smrt pobira, nc izbira, Pogrcb se je vr* šil v torcik zvečer ob veliki ude* ležbi občinstva. Pokoj njeni dušil Ostale nai tolaži Vsegamogočni! — Zadnji teden sta se ubili dve kravi v naši občini. Eno je zopet j ubila strela, druga se je ponesre* čila na paši. Revni kmetje, ki že ' italic težko preživljajo svoje druži* ne, bodo težko pogrešali svojo iz* gubljeno živino. Komen. V nedeljo dne 26. avgusta po* poldne smo imeli pri nas lepo slo* vesnost. Blagoslovili smo nov kri* žev pot. Ob treh popoldne se je razvila iz župnišča do cerkve veli* častna procesija s podobami kri* ževega pota. Stirinajst parov fan? tov z modrimi trakovi je neslo 14 nodob v cerkev. Ob straneh in mod vsako podobo jc šlo po en par belo oblcčcnih deklic z gore* čimi svečami. Za njimi je šel č. p. Sol'ronij s Svcte Gore v spremstvu scdmih gg. duhovnikov. Ljudjc so prišli od vseh strani v Komen in pobožno gledali, kako je č. pater blagoslovil vse postaje skupaj in kaiko je potem vsak križec in po>* dobo posebej poljubil in jo izročil, da so jo obesili na svoje mesto. Bog dai, da bi vedno ostala v nas gorečnost do molitve križevega po«* ta, za katero nas je vnemal č. pater. Ponikve. »Zvonovi zvonite, domov jih spremite ...«. Žalostno so peli zvo* novi kar dvema ta teden. V nedeljo 26. t. m. jc umrl 824etni Pipa An* ton; bil je do zadnjega dclaven in še precej čvrst. taj dni pred smrt* jo je v veži tako nesrečno padel. da se je precej pobil po glavi. Sodi sc, da ga jc zadcla kap. Zanimivo jc. d& je bil kljub visoki starosti pri letovšnji birmi še za botra ncke* mu deoku. N. p. v m.! — Naslednji dan v ponedeljek je pa mir no v Gospodu zaspala mladenka Rozka Kranjc, stara komaj 26 let. Boleha* la je dalj časa na pljucnem katarju, zadnje štiri tcdnc jc pa bila samo v postclji. Bila jc vzgledno, dobro dekle, priljubljcno pri vseh. Dasi mlada, se ni bala smrti. Popolnoma vdana v božjo voljo je odhitela k Njcmu. katerega je v bolczni več* krat prejela. Pogreb se je vršil v sredo 29. t. m. Prihiteli so vrstni* ki in vrstnice, da jo spremijo na zadnji poti. Kcr jc bila prcj delav* na društvena članica, so ji mladi zapeli par žalostink. Dekleta pa so ji splctla vence; bila je vsa v cvet* ju. Počivaj sladko, draga Roza in prosi za nas, da pridemo sreeno tudi mi za Teboj! Preostalim so^ rodnikom našc iskreno sožaljel Stran 4 »GORISKA STRA2A« Koledarček. 3. sept poned. Doroteja, m. 4. scot, torck. Zala, d. 5. sept, sroda, Viktodn, šk. 6. sept, četrtek, Peregrin. 7. sept, petek, Marko, m. 8. sept, sobota, Mali Šmaren. 9. sept, tied., Peter Klaver, sp. Prem. Dolgo se nismo oglasili v naši ljubljeni »Straži«. Zato nam davo? lite, g. urednilk. danes skromen ko tičefk. Kaikor povsod, se tudi pri nas obeta slaba letina. Suša nam je skoraj vse vnieila. Kamar se obr* neš, ne slišiš drugega ko tarnanje. Da bi se odprlo vsaj kako delo, da bi naši mladeniči zaslužili vsaj za vsakdanje potrebe! — V nedeljo 2. septem.bra bomo obhajali naš cer= I kveni praznik sv. Helene, ki se ga vsi najbolj vesdimo. Kljub vsemu slabcmu je pa pri nas nekaj lahko? miselnih iantiekov, ki še za ta ve= lik praznik prircjajo pies! Nič ne vidiip, kakšni časi so in kaiko nc^ prijazna obeta biti prihodnjost. Ni'c ne mislijo, kako težko se zaslu* ži kalča lira. Pa kaj se bomo cu* dili, če mladina divja tjavendan, saj sc še stari možje silijo v nji= hovo družbo. Na.i za danes zaido- stuje, pa drugič še kaj. Gore nad Idrijo. Zadnji pondeljek s jc poroeila tu pri rias prednica dekliške Mariji* ne družbe Ivana Govekar, hci uglcdnih in obee spoštovanih star* šev. Mnogoštevilni s vat je so jo spremljali v cerkev. kjer so se to? varišiee poslovile od nje z ginljivo, v sree segajočo pesmi jo, ki je pri« vabila marsikateremu solze v oči. Pri sv. maši je lepo prepeval cerkve* ni pevski zbor; med sv. mašo sta novoporeeenca pristopila k mizi Gospodovi, dobro vedoe, da le od Boga blagoslovljen zakon je sre* oen! Novoporoeencema želimo obi* lo sreče na novi življenjski poti! Vsa svatba se je vršila po nekda« njih starih običajih in s sv. mašo! Ali bi ne bilo lepo za župnijo in novoporočence, ee bi se v bodoee vse poro»ke vršile s sv. mašo?! Graje vredna pa je pri teh starih svatovskih oibieajih navada, da za* htevajo doinaei fantje od žcnina neverjetno visoko svoto za odkup neveste, ee jo pelje izven župnije! Je navada, ki se ne da odpraviti; a bi se dala vsaj orniliti! In kam gre dotiena svota? Morda misliite, da obrnejo fantje denar v kak dobro* delen namen? A, kaj šc. Ob dogo* vorjeni priliki veeinoma vse s'kupaj zapijejo, ker jim je pijaea edino veselje in zabava! Ravno s tern pa pokažejo, da so še na jako nizki stopinji izobrazbe! idrijske novice. Naš mali zvon. j Skoro tri mesece smo bili brez malega zvona, ki je bil oddan v tovurno De Poli v Vidmu, da ga je rreliia. Bil je namree nekoliko pos een, in je s svojim glasom kvaril lepo ubrano zvonenje. Sedaj je pfisel z jako lepo doneeim gla? som nazaj na svoje mesto. Kot pr* vemu je zvonil v Gorici ubitemu nesreenemu Viktorju Kogeju. Avtomobilne nesreče. Komaj par tednov je od tega, ko ie v tuk. bolnici umrl — kot smo poroeali — Anton Krapež s Cola — žrtev avtomobila. In že zopct ima* mo zaznamovati dve novi težki ne- sreči. Preteeeni teden je šol tuk. trgovec g. Jos. Grile na postajo k Sv. Lueiji po razno blago, in si* cer z lastnim tovornim avtom, ka= terega je vodil domaein Janez Brus. Niizaj grede je v bližini Stopnika pri krmiki važen del odpovedal in ncsreea je bila neizogibna. Avto je zdrknil pod cesto. Lastnik g. Grilc ie z ad obi l težke poškodbe — zlomil si je 4 rebra in nalomil kljuenico — vendar nc smrtno, doeim je šofer ]rav malo poškodovan. Sreea je, da ni bilo še hujšega. Razurne se, da trpi lastnik občutno škodo na bla* gu, ki se je razsulo in na strtem avtomobilu. Druga nesreča: V soboto dne 25. t. m. je bil pro- pel j an v tuk. bolnico vojak iz no- tranjosti države. Pri voj. vajah v Godovieu je revež na nepojasnjen naein prišel z nogami pod kolo avto,- nvobila, ki ga je grozno izdelal. Eno nogo mu je v gležnju popolnoma odrezalo, dočim m_u je drugo v ste* gnu zloniilo in tudi drugaee poško? dovalo. Prenešen je bil takoj v ope? racijsko sobo, toda njegovo stanje ie zdo opasno. Nov lokal. Obsirna dela se izvršujejo pri hiši št. 270, katere lastnik je bil g. Ign. Treven, sedaj na jo ima tuk. zadruga. Izdeluje sc lep in za trgo« \ jno ia-ko nrimeren lokal, v katere ga se bo mogoče že tekom septem- bra preselila zadružna trgovina, katera se sedaj nahaja v tržaški uli^- ei št. 136. Fr. Novak. Skoraj nov čevljarski šivalni stroj »Durkopp«, rabljen še le par mesecev, v najboljšem stanju, ka? kor tudi vso eevljai\cko in več mi< zarsikega orodja se proda po zniža^ ni ceni v Bukovskem Vrhu St. 46. Radi izselitve prodam klavir »Schnabel« v dobrem stanju; cena je 1.200 lir. Naslov: Janko Čefarin, trgovec v Kanalu. Prencis Frančišek v Solkanu, glas* benik in izdelovatelj orgelj, harmo= nijev ter drugih glasbil. Priporoča se preč. duhovnikom, cerkvenim oskrbništvom in drugim. Popravlja in uglašuje cerkvene orglje najna? tanenejše, 60 lir od spremena. Pre* gledi, proručuni qratis. Moto: Ve... Ve... Ve... Cebele se kupijo. Cenj. ponudbe na Slov. kmet. drustvo, Gosposka ulica (Via Carducci) St. 6 (drugo dvorišče). HnJfžeiFnost ia üaiefnosl. Ciril Pregelj, Troglasni mladinski zbori. V založbi knjigarne Kleinmayer & Bamberg v Ljubljani je izšla I^iesmarica: Ciril Pregelj, »Troglav= ni mladinski zbori«, ki je namen je* na našim mhidinskim zbororn na všji stopnji osncvnih šol, nadalje meseanskim in srednjim šolam tcr glaisbenim zavodom, vobee vsem ki L|oje mladinsko pet je. Vse pesmi so harmoniziranc tako, da ne stavi« io glede intonaeije in glasovnega obsega napremostljivih težlkoe, vsak pevski part je gladkc tekoe in peyen. Avtor je kot večletcn ueis telj zboirovega petje na soli Glas* bene Matice v Celju upošteval vse okolnosti, ki prihaiajo pri tem pe* tju v poštev — zato so sprejete po veeini le take pesmi, ki jih mladina rada poje — in to so narodne pes? mi. Priobeene so pa narodne pesmi iz vsch delov naše deželc, a tudi po ena moravska in slovaška. Med slovenskimi narodnimi so po veeini koroške, kar je gotovo zbirki le v prid. Poleg izdaiatelja so narodne pesmi harmonirali E. Adamie Z. Prelovec, Stj. Mokranjac, Fr. Ma* ro-lt, R. Matz i. dr. Ker je zlasti v Sloveniji izšlo že lepo število pevsko*teoretienih knjig Bajuk, Druzovič, Gröbming, Rozma, Fr. Marolt. ml., Ncgro * Hrastova, prinaša ta pesmarica zgolj zborovske pesmi, ki se pojo jbodisi pri praktienem pevskem po- uku, bodisi so namenjene za g]as* bene nastope na.še mladinc. Po skrbni izberi pesmi, po razmero* ina lahki interpretaeiji in končno radi lepega razločnega tiska in sploh zunanje opreme se pesmari* ca sama nriporoča in bo povsod dobro došla, kakor so doslej še vse Pregljcve pesmarice. Cena izvodu je Din 26,— s post* nino Din 28.—. Pri večjih narocilih popust. Dobiva se v vseh knjigarnah ali ra se naroea naravnost pri založbi Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani. Listnica uredništva. M. J., Trnovo pri Kobaridu. Spo* minski dopis smo oddali urcdništvu »Našega Čolniča«. Po možnosti ga bo »Čolnie» priobčil. Čc imate sli* ko, pošljite jo. Bog živi! Vipavsko vino. Kmetijsko dru- ilvo y Vipavi ima veliko zalogo iz* vrstnega domačcga, namiznega in desertnega vina. Kupci se vabijo. Fozor! Hazprodajs! Pozor' Radi izselitve razprodajam vse manufakturno in galanterijsko bla* go po zelo znižani ceni. Ccnjeno občinstvo ima sedaj v teh resnili in hudih časih najugodncjšo priliv ko nabaviti si za mal denar najbolj> še blago. Pridite in prepričali se bostc! PjivlI Kunstek, Sturje pri Ajdovščini. Ujiodna prilika! Proda se lususni avto Bianchi Tip. 18., krmilo zno* traj. Obrnite se na tvrdko Bragali* ni Corso Em. 24. sli~DECČA Če poslušate novo DECCA _P " slišite samo godbo, cu- ^&^^K dežno po moči in glasu. flHgl J Pridite in poslušajte! ! ! Y ^Jjl I F liilnliiiint^si ^gi^flfa ^Jfl I OORICA.Corso P^^^^^^^JiJ Telefon 347.**\v^_L^^lŽ^=:-3*J ÜKULISTICNI AMBULATORU Doft Oilberto Qelnepi zdravnik kirurg sprejeniii od llV'a do 12V2 dop. in od 3 do 4 pop. Corso Verdi 28, Gorica. . DlfJä. LUIIlCI specialist za bolezni v nSesffs, nosü in grin, bivži operator na univ. klinikah prof. Neumann-a in Hajek-a na Dunaju in assistcnt prof. Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v nicstni bol- nišnici v Benetkah. Spiejema oil 9-11 preiip. in üd 3-4 pop. Gorica, Via Garibaldili (prej Teatro) Nagla voznja v Amerike in v Avstralijo z novimi velikimi brzoparniki. Prihodiiije vožnje Iz Oenove: „Conte Grande" - „Conte Biancamano" Iz Genove v New Jork v 9. dneh. „Conte Rosso" - „Conte Verde" „Principessa Maria" - "Principessa Giovanna" Iz Genove v Buenos Ayres v 13V^ dneh. „Principe di Udine" - „Maria Cristina" Iz Genove v Avstralijo v 37. dneh. Vsi parniki so preski bljeni z brzojavom „Marconi" — električno raz- svetljavo — izvrstno ktihinjo in največjim komfortom. Tretji razred ima udobne kabine z 2, 4 in 6 postcljami doslojno oprem- Ijenimi, prostonie jcdilne dvorane — dvorane za kadilce — dvoiane za dame — mostove za sprehajanje — kopelji — kino. PojasnUa daje zastopnik LLOYD SABAUÜO F. ROSICH, eORiCil, Vis Contaualle it. 4 Telefon St. 3-71 Darovi. Za Alojzijevišče: V počastilo spomina pokojneßa Franca Ku= mar.ja iz Cerknega darujejo njego* vi prijatelj 80 L. — Prisrčna hvala! CORSO VERDI m » - (hi&a Centr. Posoj.) Villhs zBlosn čB&kegn platen It snane toiarn; ^ymcliBPi S asyraann, nrSib- irstno blaflo za popocsoce hahcr tudi ?e!llia izbtre možbsgc in žmikifiB sufeoa. Blago solidnol Cene zmentel