I List 41. LX. a in z hajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. pošti prejemane pa za celo leto 7 kron pol leta 3 krone 50 , — po četrt leta 1 krona 80 vin. — Za prinašanje na dom v Ljub- še plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin. trikrat 30 vin Oglase (in ser ate) vzprejemlje npravništvo Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic1 V Ljubljani 10. oktobra 1902. Izseljevanje s Kranjskega. kako priti tej nevarnosti v okom. Pri tisti debati se je reklo: dajte ljudem zaslužka in ostali bodo doma. Te krilate besede je izgovoril deželni predsednik baron Hein. Take besede so seveda jako po ceni ali bistvu problema nas ne primaknejo nič bližje. Teden na teden prijavljajo listi vesti o novih Ako bi država s pametno gospodarsko politiko izseljencih, ki so šli v Ameriko. Povprek gre vsak varovala domačo produkcijo, teden nad sto ljudi v Ameriko. Koliko jih gre na omiko ljudstva tako, da ako bi skrbela za iz- bilo ljudstvo po svoji Hrvatsko, v slavonske in ogrske gozde, v štajerske, omiki sposobno za racijonalnejše gospodarstvo, ter bi češke in ogrske rudnike, ter naposled na Vestfalsko, znalo povzdigniti produkcijo, ako bi za kmetske posle se sploh ne šteje. Izseljevanje pa se množi tako, poskrbela tako, kakor je za tovarniške delavce, ako so že cele vasi takorekoč zapuščene ženske in otroci, ter onemogli starčki ostale so bi olajšala kmetu javna bremena potem bi kmet in če tudi na kranjski zemlji še izhajal in potem bi dobil tako naprej, preti naši deželi največja gospo- tudi postranskega zaslužka, ker bi se v imoviti de- rska in narodna kriza. želi lahko ustvarila cvetoča industrija tako p a Vzroki izseljevanju so jako različni. Uvaževati se pogreza vse v pavperizmu in ni nihče v se mora pred vsem, da je naša dežela le malo rodo- stanu, dati kmetu zaslužka, ker nihče nič vitna in vsled tega v primeri z drugimi deželami nima. Odkrito povemo: Upanje, da bi se izse-preobljudena kmetski Toda ki bi j^^ivpp T^Jiiji^ipa^i^m^goče Kmetija j postranskega zaslužka ni, vsled mnogih otrok se premoženja večinoma tako zdrobila, da že skoro nihče nič nima. B^-kant in %toJiežLv^Ameriko. Kdor mora s trebuhom za kruhom, se seveda ne meni za to, kake posledice rodi izseljevanje za domovino in za narod. Istina je sicer, da se mnogo izseljencev vrne iz za nekaj časa čez ljevanje omejilo ali celo, da bi prenehalo, je prazno. Naše ljudstvo se seli, ker nima doma gospodarskega obstanka in selilo se bo še dalje dokler ga bo sploh kaj. To uvideva tudi katoliška stranka in se na shodu njenih nepolitičnih društev meseca septembra pečala tudi z izseljevanjem. Razpravljalo se je o tem Amerike, da jih gre mnogo morje in da pošljejo mnogo denarja domov, ali vzlic temu je izseljevanje za deželo velika nesreča, ker pomeni efektivno izgubo na delavnih močeh in na gotovem denarju. težkem in važnem vprašanju s tisto samozavestjo, ki jo kažejo katoliški politiki pri vsaki priliki, in s tisto čudovito nevednostjo, katera je že zaslovela čez meje naše kronovine. Krožila so gorovja in rodila miš. Sklenjeno je bilo, ustanoviti društvo, ki naj bo izseljencem pomoč, ki naj regulira in nadzoruje izseljevanje. na Ne vemo, kateri gospodje imajo to stvar v rokah, Naravno je, da z ozirom na to posvečujejo res- in ne dvomimo, da imajo dotičniki dobre namene, nični rodoljubi izseljevanju največjo pozornost Tudi v prepričani pa smo, da to društvo končno ne bo dru- deželnem zboru kranjskem se je že razpravljalo o tem, zega, kakor podjetje za fruktificiranje izse- sicer ne preveč temeljito, ali vsaj z dobro voljo, — ljencev podjetje, pri katerem bode nekaj posamez- Stran 402 nikov obilo zaslužilo, izseljencem pa ne bo nič pomagano. Kako naj bo tako društvo ljudem v pomoč? Prosimo, naj se nam to razloži. „Slovenec" ima to čedno navado, da na vsako stvarno razloženo zadevo odgovarja s psovkami. Ne bomo mu zamerili, če tudi to svoje pojasnilo zabeli s psovkami, a pove naj, kako hoče društvo biti izseljencem v pomoč. Naravnost povemo, da je naš namen, provocirati javno razpravo o tej zadevi in sicer zaradi tega, ker hočemo zabraniti, da bi se pri nas pod krinko „društva y pomoč izseljencem44 eventualno etablirala —(kupčija s sužnji. Jubilej ljubljanske realke. Ljubljanska realka je v soboto praznovala svojo petdesetletnico. Kranjska dežela je imela do zadnjega časa samo jedno realko, to je bila ljubljanska, in priznati se mora, da je ta zavod vzgojil že obilo mož, ki uspešno delujejo na raznih poljih kulture. Žal, da petdesetletnice tega zavoda ne moremo pozdraviti s tisto radostjo, s katero se je pozdravljalo take obletnice kulturnih naprav, ker to, kar bi morala ljubljanska realka biti za deželo Kranjsko, to pač ni in morda še dolgo ne bo. Ko je bila pred 50 leti ustanovljena ljubljanska realka, se je mislilo, da provzroči mogočen napredek cele dežele na polju industrije, kupčije itd. a v resnici je realka vplivala le jako malo. Njeni gojenci se le deloma posvečujejo tistim poklicem, za katere jih je realka pripravila. Vzgojila je realka sicer že lepo število inženerjev, arhitektov, kemikov, profesorjev, obrtnikov, ali kupčijo in indastrijo so ti le v najmanjši meri povzdignili in vender sta kupčija in obrt-nost tisti stroki, ki pomoreta kaki deželi do boljšega gmotnega stanja in dajeta širšim krogom zaslužka. Izseljevanje v Ameriko vsled nedostajanja zaslužka je prav ob 50letnici ljubljanske realke postalo tako, da gledamo le s strahom v bodočnost in to izseljevanje je najboljša ilustracija realčnega jubileja. Vzroki, da realka ni provzročila tistega preporoda na gospodarskem polju, kakor ga je bilo pričakovati, so različni. Večinoma so gospodarskega značaja in torej realke ne zadeva nobena krivda, da ni mogla uresničiti idealov njenih ustanoviteljev. Deloma je pa tudi uredba zavoda sama kriva: zavod je prav za prav nepristopen širšim krogom, obiskujejo ga skoro le meščanski sinovi, ki komaj čakajo, da postanejo uradniki, mej katerimi pa so podjetni in energični ljudje jako redki. Ako bi znala realka pritegniti širše kroge, bi lahko postala vse drugačnega pomena za deželo, kakor je dandanes. 501etnica ljubljanske realke se je praznovala minolo soboto s primerno šolsko slavnostjo. Slavnostni Letnik LX govor je imel zaslužni in jako nepristranski ravnatelj dr. Junowicz, v imenu bivših gojencev pa sta govorila profesor Schrautzer (nemško) in predsednik trgovinske zbornice Lenarčič (slovensko). Šolski slavnosti je sledil banket v kazini. Politični pregled. Državni zbor. — Celo poletje je mislila vlada, da bo že sredi septembra mogoče, sklicati državni zbor. a zaradi nagodbenih pogajanj se je stvar zavlekla doslej. V torek ie dunajski uradni list priobčil odločbo, s katero se sklicuje državni zbor na dan 16. oktobra. Mej prvimi zadevami, ki pridejo na razpravo, je poleg proračuna novi tiskovni zakon. Nagodba se najbrže šele pozneje predloži Nagodbena kriza. — Avstrijski ministri so bili te dni v Budimpešti, kjer so nadaljevali pogajanja zastran nagodbe, v ponedeljek pa sta bila Körber in Szell zopet pri cesarju V obče trdijo listi, da se je tudi tu šlo za materialno vsebino nagodbe in govorilo se je celo, da hočeta Körber in Szell de- misionirati, ker ni mogoče doseči soglasja Čuj e se pa tudi jako verojetno mnenje, da sta se Körber io Szell pač zjedinila glede materijelne vsebine nagodbe, da pa se ne moreta zjedi-niti glede nje formalnega uveljavljenja. Szell zahteva namreč, da se mora nagodba tudi v Cislitvanski parlamentarno odobriti, mej tem ko zahteva Körber, naj se za vse slučaje pripozna veljavnost nagodbe, ludi če se ista uveljavi v § 14 Körber ima sice- dobro voljo, da dožene nagodbo parlamentariČno, a če pride do obstrukcije, se lahko zgodi, da svojega namena ne doseže in da bo primoran poseči po § 14 Nekaj resnice je v tem gotovo — koliko, tega seveda ni mogoče uganiti. Spravne konference. — Prihodnji teden se bo ministrski predsednik Körber dogovarjal s češkimi in nemškimi voditelji glede „sprave", to je, glede koncesij, s katerimi bi se mogla preprečiti tako obljubljena obstrukcija Čehov, kakor tudi eventuvalna obstrukcija Nemcev, ki bi mogla nastati, ako bi vlada zadovoljila Čelie proti volji Nemcev. Deželnozborske volitve so v polnem tiru in se že vrŠe volitve volilnih mož tam, kjer še nimajo direktnih volitev. Najhujši bo boj na Nižje Avstrijskem Krščanskim socijalistom prede menda slabo, kajti pomagajo si že z najnasilnejšimi sredstvi* Na Dunaju niso izdali volilnih imenikov, upisali pa vanje na stotine nevoiikev^er-preprečuje z različnimi zvijačami, da se jih potom reklamacije ne- more izbrisati iz volilnega imenika. Vse kaže, da bo boj silno ljut in zgo.di se lahko, da bodo krščanski socijalisti poraženi. Hrvatska. — Madjaronska stranka je imela shod, na katerem je izrekla svoje obžalovanje radi izgredov proti Srbom v Zagrebu in se izrekla za to, da se poškodovancem plača odškodnina. — Bolgarska. — Slavnost na Sipki se je slovesno izvršila. Ta slavnost je dokaz kako tesno prijateljstvo vlada mej Rusijo in mej Bolgarsko. Veliki knez Nikolaj Nikolajevič, ki se je udeležil slavnosti kot zastopnik ruskega carja, je odpotoval iz Bolgarske v Carigrad, kjer je go9t turškega sultana. Da ima ta obisk v Carigradu velik političen namen, o tem pač ni dvoma. Značilno je tudi, da je Rusija za sedaj opustila nameravano otvoritev ruskega konzulata v Mitrovici, kar je v bistvu usluga sultanu. Nemčija. — Carinska komisija se je izrekla za to, da se odobri carinski tarif tako, kakor ga je nasvetovala vlada. To kaže, da agitacija ni imela uspeha, da bode parlament najbrž venderle zvišal carine na kmetijske izdelke, vsled Česar se gospodarski odnošaji mej Nemčijo ter Avstrijo in Rusijo znatno premene. Letnik LX. NOVICE Stran 403. Francija. nedeljo bil pokopan romanopisec Zola. Mislilo se je, da pride do velikanskih demonstracij če ne še do kaj hujšega, a ta strah se ni izpolnil. Pogreb se je izvršil v miru. Vlada je s tem utekla veliki nevarnosti. Mej drugimi, sol pridelujočimi deželami Rusije je še imenovati Astrahan (vzhodna Rusija). Ondi se pridela povprečno 16—18 milijonov pudov soli na leto. Umetno se prideluje sol v okraju Slavijansk (karkovska gubernija) in v Bahmutu (gubernija Jeka-terinoslav). V Slavijanskem pridelavajo na ta način sol v 18 solarnah in znaša pridelek 3,454 750 pudov. Sol v Rusiji. *■} Solna produkcija Rusije je znašala in sicer leta pudov, 1. 1898: 91,917.000 pudov in 1. 1899: 101,347.000 pudov. Mej državami, pridelujočimi sol, je Rusija na tretjem 1896: 82,188.000 pudov, 1. 1897: 95,354 000 Tukaj dela 268 delavcev s 6 parnimi stroji po 58 konj močij, 43 pečij, v katerih se pokuri 1,631.877 pudov premoga na leto in 1103 kubičnih metrov drv. Solni odstotek je 22—23. kopejk za pud. Cena soli v solarnah je 9 do 10 mestu, kajti bila je leta 1899 prekošena le po Zjedi-njenih državah Severne Amerike in Velike Britanije za okroglo 131 in 161 milijonov pudov. Na četrtem mestu je Nemčija z 92 milijonov in Francija s 60 milijonov pudov solnega pridelka. Blizu polovica solnega pridelka Rusije pripade na južni del iste, kjer se je razvila uprav živahno solna industrija. Nahaja se sol (seveda rudniška ali mineralna sol) v ogromnih in bogatih rudnikih v Bahmutu, v okraju, ležečem v jekaterinoslavski guberniji. Te ogromne zaklade soli posedujejo in izkoriščajo štiri velike družbe in sicer: . Jedna francoska družba, katera se bavi z izkoriščanjem solnih in premogovih zakladov v južni Rusiji. Ta družba pridela na leto 13 do 14 milijonov Jekaterinoslavski guberniji sta dve solarni, ki pridelata 1,291.850 pudov soli. Največje solarne (t. j. podjetja za pridelovanje soli iz slane vode) se pač ne nahajajo v južni Rusiji, marveč v vshodni in sicer v permski guberniji; pridelajo na dan 18—20 pudov soli. Razvoj solne industrije v južni Rusiji, katera se tu najbolj pojavlja v donežkem ozemlju, je najbolj viden iz sledečih številk: raz- pudov soli. Poseduje ta družba dvoje solnokopov. Jednega v Brijančevsku in drugega v Kartainovsku. Prvi producira 7 milijonov pudov na leto, njegove jame so globoke 100—200 metrov, razpolaga v sedmero parnih strojev do 300 konjskih močij in ima 406 delavnih močij. Pridelalo se je pudov soli: Leta Morske soli Rudne soli 1896 23,146.087 17.557.887 k 1897 22,887.168 18,886.150 1898 19,918.994 21,366 665 1899 21,269 088 23,313 110 1900 36,160.834 22,610.065 Kuhane soli Skupaj 4465.666 z 45,169.640 4,833 210 46,546 528 5,145 655 i 46,431.324 4,482 540 49,064.728 4,746 600 63,517 001 Iz tega poročila je torej razvidno, koliko bo- gastva se nahaja v ruskih zemljah tudi v tej mine Drugi pridela tudi toliko soli, ima pa le 200 do ralni panogi. 300 delavcev, 4 parne stroje s skupno močjo 440 konj. več do Ali žal, da je tudi tega bogastva mali del v . Jedna nizozemska družba, ki poseduje manjših solnokopov v južni Rusiji in ki pridela ruskih narodnih rokah. Dejstvo se kaže tudi v tem, da ruski finančni minister Witte, pač izboren po- milijonov soli na leto. Ista ima 170 delavcev in speševalec narodnega bogastva, ali še večji podpiratelj parne stroje s skupno 240 konjskimi močmi. 3. Jedna „Južnoruska rudokopna družba Seme-novsko-Ivanovsk" za pridobivanje soli in alabastra. tujega kapitala, ki pa donaša ruskemu narodu malo koristi. Ista ima svoja zemljišča. Soli pridela 1 pudov na leto in ima 100—120 delavcev ter strojev. . Jedna južnoruska družba, ki pridela milijona parnih rj»^ ^m " " jf" ' ' §■ * < y i r^p / j- ^ ? T % ' ■ 1 9 m* *W • m • * • • 9 • • ' | ' ' | 1 ' f • ' f • ' f 1 Kmetijstvo mi- lijone pudov soli na leto, ima 100 delavcev s skupno 165 konj moči. Nekatere davčne olajšave. Mnogokrat se naši ljudje ne brigajo dovolj za Morska sol pridelava se v Donskem ozemlju one male drobtinice, ki jim jih tu in tam vender le nahajajočih se gubernijah Besarabije, Kerzona in Tav- vrže vlada za tolažbo. Nekaterikrat je temu vzrok rija iz tamošnjih slanih jezer. Zlasti poslednje imeno- to, da ne vedo ljudje za take postavne določbe vana gubernija pridela ogromno i mno soli in sicer do gokrat pa je tudi kriva nebrižnost. Zato hočemo 31,581.000 pudov na leto. Gubernija kerzoneška pri- danes posestnike opomniti na nekatere davčne olaj- dela povprečno 4 milijone pudov na leto. šave, da se jih ob potrebi poslužijo. * Stran 404. Letnik LX. od Prva olajšava je za vinogradnike in obstoji šele Davčna oblast določi komisijo, da škodo ceni aprila Po tej postavi so vsi na novo z ameri- na lici mesta, kakor je bila doslej navada. Poškodo- kanskimi trtami zasajeni vinogradi 10 let prosti vsa- vanec se more pritožiti, ako mu je komisija cenila kega davka. Če pa se nasad ni sponesel — in to je škodo prenizko. zdaj novo podaljša se ta davek prosti rok zopet Ako pride nezgoda tik pred žetvijo, trgatvijo ali za nadaljnih pet let. Novo zasajen vinograd si torej košnjo, ko je treba pospraviti ostale pridelke, je župan lahko ohraniš davka prostega celih 15 let Te olajšave sam dolžan z dvema odbornikoma in dvema posest-se lahko dobe in se morajo dovoliti. Ako bi kje ne nikoma iz sosednih občin škodo ceniti. šlo vse gladko, naj se ljudje obrnejo do državnega Zaupniki ne dobe nobene odškodnine, zastopnike poslanca, kateremu naj jasno in natančno celo stvar finančne oblasti plača država. razlože. Olajšave so prišle sedaj vsled vremenskih nezgod. To so bistvene določbe novega zakona, katere tudi pri odpisu davka naj dobro proučijo naši posestniki, posebno pa župani, da se jih poslužijo, ako pride nesreča. Po dosedanjem zakonu z dne 12. junija 1. 1896. so se davki od zemljišč odpisali le tedaj, ako je toča, ogenj, miš ali trtna uš pokončala najmanj četrti del čistega dohodka na parceli, ki je obsegala 4 hektare ali pa, če se je pokončalo pridelkov najmanj na enem hektaru. Druge izredne nesreče: kakor suša, moča, mraz niso imele teh prednosti. Po novi postavi pa, ki se je sprejela v državnem Ta bode pravi. (Spisala Anica). Ob oknu je slonel Guido Kuronski in zrl v jasno zboru, daje vsaka škoda, naj je provzročena po ka- nebo. Bledi mesec obseval je krasni vrt, obseval terikoli nesreči. pravico do odpisa davkov, ako je uničena najmanj četrtina pridelkov. Posestniki morejo torej zahtevati odpis davka tudi, ako so drugi izredni dogodki uničili pridelke, na pr. izvenredna suša ali moča, mraz, slana, črv, rja, sapa itd. Škoda se ceni tudi na parcelah, ki še niso bile obdelane, a so bile tako poškodovane, da je nova setev nemogoča. Odpis davka se more zahtevati, ako povodenj, belo vilo, obseval njegov bledi obraz. Rožni vonj duhtel mu je nasproti, lahen veter gibal je veje cve točega drevja. Potegnil je Guido z roko čez čelo, in „Kranjice so košate", zamrmral. „Kljub temu pa bode Eva moja", nadaljeval je v svojem govoru, „kljub temu bodeš moja, ti prevzetnica ti krasna!" Stegnil je belo desnico in zaprl okno, hodil še nekaj časa po sobi gori in doli, potem pa legel v posteljo in pihnil luč. Kmalu objel ga je tudi Morfej s svojo čarobno omot-vostjo in ga zazibal v sladki sen. ogenj ali druge nezgode uničijo že spravljene pridelke. To velja tudi, ako na pr. povodenj uniči ali odnese že pokošeno senc na travniku. Ako je mogoča dvojna setev, uračuni se na po- škodovani parceli prva žetev ali košnja z dvema tretjinama, druga pa z eno tretjino. Ako je četrtina do polov;ce pridelkov uničena, odpiše se 25 odstotkov letnega davka, ako sta uni čeni dve tretjini pridelkov, odpiše se polovica davkov, ako so uničene tri četrtine, odpiše se 75 odstotkov, ako je uničen ves pridelek, odpiše se ves davek. Ako pa je parcela uničena za več nego eno leto, mora se davek v istem razmerju odpisati za isto dobo. Ako je v gozdu ogenj na katastralni parceli uničil četrti del dreves, na parcelah nad 20 hektarjev pa najmanj hektarjev, more se zahtevati odpis davka. Novi zakon dovoljuje odpis davka tudi tedaj, ako žuželke uničijo večje kose gozda. Škoda se mora v osmih dneh ustno ali pismeno naznaniti okrajnemu glavarstvu, davčni administraciji ali krajevni davčni komisiji. Škodo ali najemnik sam ali več skupaj. naznani lastnik izrednih slučajih * * Guida Kuronskega obsula je naravo z vso ra- dodarnostjo. Lepo zunanjost, v prvem oziru bogastva položila mu je v zibel. Ljubeznjivost v konverzaciji, zlasti pa z ženskim, storila ga je po vsem priljublje- nega. To pa ga je s časom popolnoma popačilo. Postal brezobziren, brezčuten in polagoma prišel do ideje, da svet ustvarjen za njega, da živi in deluje vse njemu na ljubo. Brezobzirno, brezčutno, ravnal je tudi z ženskimi srci. Utrgal cvetko za cvetko zato, da jo je potem, ko se je je naveličal, vrgel zopet proč. » Saj pa so tudi tako neumne te goske a j bahal se je včasih, da le mignem, in že frčijo vse k meni staknil jo naposled vender, ki ni bila jed naka s svojimi vrsticami. Kakor že rečeno, bil Guido silno bogat. Imel je mnogo posestev na Hr- vatskem, mnogo Kranjskem. na Štajerskem in nekaj tudi na * * * lepi ski dolini se je bliščalo za grozdnim more županstvo samo naznaniti poškodbo pri naj trsjem, na malem holmcu, belo poslopje. Bršljan vil bližji davkariji. se po zidu in radovedno kukal pri odprtih oknih Letnik LX. NOVICE Stran 405. Vedno bil ji je za petami, vedno zasledoval nje v male oskrbnikove sobe, včasih tudi položil kak pe-resec na plavolaso kodrasto glavico oskrbnikove hčere pota, a ona znala se mu je kaj spretno izogniti. Ču-Eve. Včasih pa, če je veter zibal njega cvet, je tudi tila je, sicer nejasna, a vender, da ji preti nekaj hu- božal po mehkem rožnatem licu. dega, nekaj groznega od Guidove strani, in zato Sedemnajstletna Eva je bila jedina hčerka graj- umaknila se mu je, kjer se mu je mogla. skega oskrbnika Pehuna, kateremu je še stari grajski gospod izročil v varstvo lepo vilo. To pa je strast mladega, razvajenega gospoda, kateremu je šlo doslej vse še po godu, za katerima To službo pa naj ima, stalo je v oporoki so koprnela vsa ženska srca, le še bolj izpodkurilo. starega gospoda Korunskega — čas svojega življenja. Kadar pa ne bode mogel opravljati več tega posla, naj ima prosto stanovanje v grajščini. V tem času pa, ko se je vršila naša povest, bil je Pehun še zdrav in čil, in z neutrudljivo pridnostjo je izvrševal vestno, kakor malokdo njegovih vrstnikov, svoje delo. Imel pa je Pehun poleg Eve še ženo in sina. Šin šolal se je na Dunaju, Eva pa je bila prišla jedva pred jednim letom iz bele Ljubljane. poprej tako tihi grajščini, razlegalo se je od Evinega prihoda sem vedno veselo petje. Po vrtu, v katerem so bili doslej nasajeni večinoma le domači In na kar doslej ni še nikdar mislil, kar mu ne bi bilo niti v sanjah na um prišlo, da bi se ženil, to rojilo mu je sedaj neprestano po glavi. Hotel je imeti Evo, in naj velja kar hoče, naj se zgodi kar koli, njegova mora biti, mora. Čakal jo je včasih po cele dneve v vrtu, skrit za grmovjem, ker dobro je vedel, da bi se mu ognila, ko bi ga ugledala, čakal včasih z uspehom, včasih pa tudi zaman. * * * Neznosna vročina je vladala čez rodovito Vi- pridelki, vzdigovale so sedaj mične cvetke ponosno pavsko dolino. Solnce smejalo se je na vso moč, sme svoje drobne glavice, kimale Evi nasproti, kadar prišla jih zalivat, stresale rosne bisere ji na belo ro- njim v hladno, senčnato lopo. Menila je, da je prazna, jalo tako, da je Evo že kar jezilo in se je skrila pred čico, če jih je ljubkaje božala za rana zjutraj, in slu- ko pa odpre duri, o groza! zagledala je mla šale nje mičnemu petju, ki se je razlegalo od zlate dega grajščaka, ki je sedel za mizo. Ozdravila mu je zore do tihega mraka. Pela je Eva vedno, pela veselo, na njegov „Klanjam se gospica", potem pa se obr-brezskrbno kakor škrjanček na polju, bila je vedno nila, kajti, ljubša jej je bila neznosna vročina, kot vesela, vedno dobre volje, zlasti pa vsako nedeljo. nestrpne Guidove oči. Sicer pobožna deklica pa v nedeljo vender ni zmotila se je imenitno, ko je mislila, da mu mogla zbrano moliti. Čakala je nestrpno konec maše, bode ušla. .Hitro stopil je Guido za njo in se je šiloma prestopala iz jedne nožice na drugo, potegnila vsakih pridružil. Oplašilo ga ni nje hladno vedenje, ne nje pet minut malo urico izza pasu. preklicani ka- zaničujoče besede, zvesto stopal je poleg nje, podoben zalci pomikali so se tako neusmiljeno počasi, ta go- psu, katerega desetkrat odpodimo, a v desetič zopet spod župnik obračal se je vsako nedeljo tako grozno pride. Kar pa se je hipoma solnce skrilo. Oblaki pri-dolgočasno pri altarju, pevci in pevke pa so zatego- pluli so in zagrnili njega zorno lice v svoja temna vale pesmi na tako grozovite načine, da se je zdelo krila. Zrak postal je še bolj težak, še bolj otohel, Evi, da trpi to že najmanj polovico večnosti. Njej pa zapihljala ni nobena sapica, utihnile so ptice, ganilo se je tako mudilo na pošto, kjer jo je čakal list od se ni nič, bilo je vse mirno, tiho, le jednakomerne Ivana, njenega Ivana. Kedo bi si mislil!? Ta ne- stopinje Eve in grajskega gospoda so odmevale. dolžni obrazek, oddano!! nedolžni modri očesci, in vse že Neko nedeljo tedaj, prišla je Eva kakor navadno besede težko zadrževane, ki pa so sedaj Eva obrnila se je proti grajščini, tedaj pa jo je prijel Guido za belo ročico in besede zaljubljene kar lile zelo pozno od pridige domov. Razgretih lic, zatopljena iz njegovih usten, podobne bučanju razburjenega, raz- v misli na ljubega, ni opazila v veži mladega gospoda, draženega morja, donele so na uho. ki jo je gorečih očij ogledoval. Bil je to mladi grajščak Omamljena od tega strastnega govorjenja, ni Guido Kuronski, ki je prišel nepričakovano, neoglašeno. bila Evelina v stanu se braniti, ko jo je objel, pri- Nekateri pogledi pa uplivajo na človeka tako, da jih nehote čutimo. Tako tudi Eva! Privzdignila je dolge, temne trepalnice in se začudeno ozrla na mladega grajščaka, katerega doslej sicer še ni poznala, a je vsejedno takoj pogodila, kedo mora to biti. Potrdil jo je v nje sumnji tudi oče, ki je v istem hipu stopil iz vrta in seznanil mladega Guido Kuronsköga s svojo hčerjo Evelino. tisnil sebi in se dotaknil s svojimi gorečimi ustni- cami njenega obraza. n Ne, ne, izvilo se ji je naposled iz težko vzdi- gujočih prsij, in sunila ga je od sebe, ne, saj vas ne ljubim!" Osupnjen, iznenadjen, kajti kaj tacega temu podobnega ni pričakoval, zrl ji je Guido v bledo lice. » Eva, nočeš biti moja soproga?" vprašal jo Njej ni baš ugajal mladi grajščak s svojimi vro- je naposled zategnjeno. čimi, črnimi očmi, toliko bolj pa njemu lepa Eva. saj ne veš", pristavil je potem, kaj govoriš. A moja moraš biti, čuješ, moraš! Letnik LX. Hotel jo je še jedenkrat priviti k sebi, a iztrgala zlata zora v istej legi, v katerej jo je bil zapustil se mu je šiloma in stekla kot grajščini. plaha srnca proti beli dan. Nepremično stal je Guido m zrl za njo. Nad Trpela je Evelina, neizmerno trpela pri tem su-rovežu. Raztrgala bi bila te vezi, te nesrečne vezi, a njim pa se je zagugalo drevje, začivkala je seničica, kako? potem pa odletela. To je bil vzrok, radi katerega se „ Te grozne železne verige razvezati, oh, potem je Guido na večer, s kojim se pričenja naša povest, čutilo bi se zopet srce lahno", vzdihovala je včasih. tako nejevoljno podal k počitku. * * * Drugo jutro vzbudil se je mladi grajščak za m rana. Predramil ga je bil veter, ki je loputal z oknom katerega Guido na večer v svoji razburjenosti dobro zaprl. Ko ie vstal, da bi ga popravil, ugledal je Evo v vrtu. H kratu bil mu je dogodek prejšnega dne, rešitve ni bilo! Izgubljeno je bilo vse, vse izgubljeno!! elegantni, z največjim luksuzom opravljeni sobi, stal je ravnokar Guido. Imel je v roki bič in bil pripravljen, da odjaše v bližnjo grajščino. A zadrževala ga je Eva, ki je stala poleg njega. Kaj ta bleda, resna gospa naj bi bila ono veselo jasno pred očmi, h kratu povrnile so se mu vse želje, živo dekletce, ki je skakalo pred kratkim še po gradu in le še vročeje. jMora biti moja, mora", sikal je mej zobmi. Vrgel se je v mehki naslonjač, podprl glavo z obemi rokami in mislil in mislil, kako bi si pridobil Evo. „Ha, vskliknil je potem, ha, in diabolski nasmeh igral mu je okoli usten, čakaj tičica, sedaj sva vkup. Danes grem še k tvojemu očetu, in ako se brani mi izročiti tebe, zažugal mu bodem, da ga izpodim iz gradu Saj stari ne pozna oporoke! Le čakaj to, te bode že pokorilo! In smejal se je in radoval glavico. čez svojo bistro Saj pa se je tudi lahko. Isti dan je bila še Eva njegova nevesta. Nekaj tednov, in izrekla je usode- polno besedico «ia u 1 pokopala ž njo vse veselje, vso srečo, pokopala Ivana. Čutila je Eva tako utrujenost, tako slabost, da kar mehanično storila, čutila se tako ne- m je vse izmerno nesrečna, a iztrgati se temu nasilstvu zamogla. Manjkalo ji je poguma pogubiti očeta, pahniti stariše v največje siromaštvo, kakor je zažugal grajščak oddala. ako ne postane njegova In tako se je * Korunskem ? kje žarno lice tvoje? « vprašal jo bil Ivan, da bi jo bil videl. Bledega, upadlega obraza, s temnimi obroči pod očmi stala je pred soprogom, navidezno mirna, le roka, s katero se je uprla na malo okroglo mizico, trepetala je vidno. Mirno, resno je tudi rekla: » vidiš Guido, za naju je res najbolje, da se ločiva. Jaz absolutno nečem več prenašati tvoje grobosti, in m Tiho mi bodi, ti hinavka a i pretrgal je on besedo, „rekel sem ti, da jaz nečem tega škandala". Guido", opomnila je ona z drhtečim glasom. „Tiho, če ne a vpil je grajščak hripavo. Jeza, katera je storila podobnega živini, lotila se ga je. Vzdignil je, kakor besen roko, mahnil proti in na Evinem Evi, zažvižgala je palica po zraku lici videla se je plava proga, in počasi padala kaplja za kapljo krvi na njeno svetlo, dolgo obleko. Ni jeden glas pa se ni izvil mučenimi prsi Eveline, nohte zagrebla je v mehko, belo dlan, stisnila z majhnimi zobmi ustnici, da je pogledala še iz njih gorka kri, se počasi obrnila in — odšla. Dospevši v svojo sobo pa se je zgrudila na tla. Pekel jo je udarec Guidov na lici, še bolj pa Zopet nekaj tednov, in kje je Guidova neskončna, v srcu. neizmerna ljubezen! Hitro je vsplamtela, a še hi- Tepel me je, tepel ta, ki je prisegel pred altarjem. treje bil usahnela. Opojnost ga je minula, in Guido da me bode branil pred vsem, in ta me je tepel. stari, lahkomiselni, brezsrčni, brezčutni Guido. Krčevito ihtenje pretresalo ji je ude. Ponosen je bil k večjemu še na svojo mlado soprogo, ko je videl, kako vzbuja nje lepota povsodi največjo pozornost. A polagoma naveličal se je tudi tega, in kesal se je, kesal se, kakor je popreje hrepenel po Evi, te stopinje, te tako brezmiselno storjene stopinje. * * * * •še- stari oskrbnik Pelun sedel s svojim sinom in njega prijateljem Ivanom pri večerji, njegova zvesta družica pa je še po kuhinji hantirala, mej tem, ko je razsajala zunaj huda nevihta. En blisk, en žark, razsvetljen je bil ves vrt, Se bolj pa se je kesala Eva. Mnogo kakor po dnevu, » svet križ božji « 1 mrmral je noči je preteklo, ko je slonela mlada Pelun brrrr zabobnelo je, da se je potrese! žena v naslonjaču in jokala, in mnogokrat našla jo celi grad. t Letir'k LX Stran 407 v Oče, treščilo je a je rekla stara Lucija, žena dva vlaka. Poškodovanih je več oseb. Mrtva obležala oskrbnikova, in stopila iz kuhinje v sobo » Ubogi sta dva, Guido Kuronski in Milan Raknac, itd. itd. revež, ki mora sedaj potovati", pristavila je še potem pomilovaje in se prekrižalo, ker se je zopet zablisnilo. „Tako pa že dolgo ni bilo", mrmral je Pelun, se naslonil v naslonjač in zamišljeno zrl pred se. Oče, kedaj pa je Eva zadnjikrat pisala!" vprašal je čez nekoliko časa Lojze Pehun, doktor medicine, svojega očeta. Kaj n n Eva, Eva, oh ja, Eva že dolgo ni pisala. je neki ž njo?" n Stara", poklical je potem svojo ženo. * * Zopet priskakljala je lahkonoga pomlad in z radodarnimi rokami obsula naravo z najlepšimi cvetkami. Tudi Vipave ni pozabila, ne vrta Kuronskega, kjer se šeta lepa, mlada grajska gospa Eva. Tudi na njeno popred bledo lice, pripihljala je rudeči roži. Danes pa je lepa Evelina zopet bleda, a to ble- Ivan, prijatelj Lojzetov, pa je vzdrhtel pri imenu zbežala. dost povzroča le sreča. Na istem mestu stoji kakor pred dvemi leti, ko jo je Guido prosil, naj postane njegova in mu je ona svoje nekdanje ljubice. Vstal je od mize in šel proti oknu. Tudi danes jo nekdo prosi ljubezni, kakor se vidi, imeti mora ta več protekcije, kajti Evelina ne Stara, kaj je neki z Evo41, vprašal je Pelun stori najmanjega poskusa za beg. Zaupljivo položila vstopivšo ženo. i mu je glavico na ramo, Ivan Branovc pa se je pri Ja Albin, midva ne bi bila smela siliti otroka POg™1 poljubil dražestni obrazek. temu zakonu, meni se kar zdi, da nesrečna", vzdihovala je ta. » Gospod oskrbnik « i oglasi se sedaj Ivan pri oknu če se ne motim, da po vašem vrtu straši. Kadar se zablisne, vidim temno postavo med drevjem « „Se pa že motite, gospod adjunkt", odvrne mu ta. „Stara, pogledi no", obrne se zopet proti svoji ženi, „niso li vrata odprta, ko je tak prepih a » Usmiljeni Bog", zavpije prestrašena Lujiza. * * Zopet zašepetalo je listje na lipi, zopet zagugale so se veje, pod katerimi sta stala Ivan in Evelina. In seničica, ki je čivkala pred dvemi leti tu gori in videla, kako je letela Eva pred Guidonom in videla, da danes mirno stoji in se pusti celo poljubit, obrnila se je proti svoji zakonski polovici in čivkaje rekla: „Ti, ta bode pa že pravi, ker ne beži pred njim!" Vsi se obrnejo, in osupojenost se prikaže na vseh obrazih, ko ugledajo mej vrati s premočeno obleko, z Evo, mlado mrtvaškim grajsko gospo, bledim obrazom. Hitro je priskočil Ivan tja in ravno še pravočasno ujel v svoje roke onemoglo Evelino. Položili so jo bili na divan, jo močili in ko vse ni izdalo nič, ukazal je stari oskrbnik upreči in peljal s svojim sinom v blisku in tresku po se je sam zdravnika. Ivan pa je klečal poleg Eve, jo gledal z ljubečimi pogledi in solza za solzo padala mu je iz zvestih oči na belo, koščeno ročico Eve. Pripognil se je nižje, in saj ne bode vedela, pritisnil lahen poljub na njeni bledi ustnici. Tedaj Razglas o prihodnjem tečaju podkovske šole v Ljubljani. Novi šolski tečaj na podkovski šoli c. kr. kme-tijske družbe kranjske v Ljubljani se prične dne 1. januvarja 1902. Poleg podkovstva se učenci podkovske šole uče tudi o ogledovanju živine in mesa. Kdor želi priti v podkovsko šolo, naj vloži prošnjo za sprejem, in naj ji priloži: 1 izpisek iz krstne knjige (ali krstni list) domovinski list, šolsko spričevalo, 4. učno spričevalo v dokaz, da se je podkovstva izučil pri kakem kovaškem mojstru, 5. župni ko vo ali županovo spričevalo o poštenem pa se je zganila Eva, odprla velike oči. vedenju. Kje sem ? prišlo je nerazločno skozi ustnici, Guido te pel, on me tepel, Ivan. Ubožni prosilci, ki se ne morejo šolati ob svojih stroških, niti ne morejo pričakovati podpore od svojcev, Hkratu bilo je temu vse jasno, hkratu razumel morejo dobiti po 50 gld. podpore pri kmetijski družbi. je beg Evin Vročino ima gospa Evelina, rekel je Prosilec za podporo mora svoji prošnji poleg navedenih potem proti vstopivši oskrbnici. prilog priložiti še: ubožni list * * * potrdilo, da je že dve leti bil za kovaškega Počasi je okrevala Eva. Ko pa se ni bilo več pomočnika. bati, da bi ji utegnile škodovati pretresajoče novice > Prošnje za vsprejem v podkovsko šolo naj se do podali so ji, potem ko so jo že polagoma na to pri- 15. decembra 1. 1902. pošljejo vodstvu podkovske šole pravili, časopis, kjer je stalo 24. m. trčila sta v Ljubljani. / Stran 408. NOVICE Letnik LX. Šola bo trajala do konca junija 1. 1903. Kdor dobro prestane preskušnjo, more po postavi iz 1873.1. dobiti patent podkovskega mojstra; brez pre-skušnje pa sedaj nihče ne more postati podkovski mojster. Nauk o podkovski šoli je brezplačen, učenci morejo skrbeti le za živež in za stanovanje ter za potrebne šolske knjige. Stanovanje dobodo učenci za majhno t plačo v šolski sobi. t Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim začetkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah. 39 v 27 in III 30 Sprejemni izpit je delalo 8 gojenk so se sprejele vse, ostale so bile absolventinje 8. razreda ljudske ali 3. razreda meščanske šole, oziroma so napravile izpit za vsprejem v L letnik učiteljišča. Število gojenk je ostalo neizpremenjeno, ker je bilo tudi lani 96 gojenk. 6 gojenk po- navlj prostovoljno zadnje leto ter jih poučuje gdč. Wessner pedagogiki in metodiki. Hospitacije ima na Lichtenturničinem zavodu tem se pripravljajo za učitelj Na zavodu pouču jejo ravnatelj, prof. dr. Požar, stalna učiteljica Wessner, stalni učitelj Sitsch in 9 pomožnih učiteljev in učiteljic. Splošno slovensko žensko društvo je sklenilo v zadnji svoji seji, da začne z običajnimi javnimi predavanji 26. oktobra t. 1. ter namerava prirejati do velike noči vsaki Ker je po slovenskih deželah še zmerom premalo mesec približno po dvoje brezplačnih javnih predavanj. Poleg v podkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih boleznij, pa tudi premalo izurjenih oglednikov živinskih in mesovnih, zatorej naj bi skrbela županstva, da dobode vsaka občina vsaj po enega dobrega kovača in živinskega in mesovnega oglednika. Oton pl. Detela predsednik c. kr. kmetijske družbe kranjske. Dr. Karol vitez Bleiweis Trsteniški začasni vodja podkovske šole. 9 tega bo imelo društvo, kakor preteklo zimo, tudi letos vsako drugo nedeljo v društveni sobi sestanke ob času, kjer se bodo vršila istotako predavanja za članice. Prvi sestanek bo no- vembra t. Tekom poletja se je društvena knjižnica zopet precej pomnožila ter dobe druŠtvenice za 2 kroni na leto veliko število zares najboljših, svetovno priznanih del vseh jezikov in struj. Da bo pa moglo društvo še v bodoče tako delovati kakor doslej, da si bo moglo spopolniti knjižnico, naj postane sčasoma prava ljudska knjižnica ter bkratu ženska Čitalnica, kjer bodo članicam na razpolago poleg leposlovnih in znanstvenih del tudi najraznovrstnejši slovanski in tujejezični dnevniki, tedniki ter mesečniki, je sklenil odbor slovenskega ženskega dru- Naznanilo. štva prirediti dne decembra t. veliko veselico, katere čisti dobiček hoče porabiti društvo v društvene, a vender v Skušnje na tukajšnji podkovski šoli se bodo vršile občekoristne namene. Spočetka prihodnjega leta meni odpreti dne 29. in 30. decembra in sicer: 29. decembra društvo tudi brezplačne kurze za stenografijo in pisanje na skušnja iz podkovstva za kovače, kateri niso obiska-vali podkovske šole, 30. decembra pa za učence podkovske šole iz podkovstva in ogledavanja klavne živine stroju, seveda ako bo podpiralo te humane namene zadostno število članic in rodoljubnih podpornikov. Russkij Kružok. Redni občni zbor se bo vršil danes v mali dvorani „Mestnega doma" z nastopnim vspo- in mesa. Kovači, kateri hočejo delati to skušnjo, naj se redom: 1. pozdrav predsednika; 2. poročilo tajnika, blagaj- oglase pri podpisanem vodstvu do dne 15. decembra 1.1. nika, knjižničarja in revizorjev; volitev novega odbora ; 4. Vodstvo podkovske šole v Ljubljani dne 5. oktobra 1902. Dr. Karol vitez Bleiweis Trsteniški slučajnosti. Začetek ob uri zvečer. Ker se bodo na shodu ik- ' i • v 1 nP f f * t j • r r ^ 9 g • i f % § g % f i » ' i * < f • ' j' » f f i i f i 9 u11 i f * i f i r^ mt* ' ™ • ~ * 1? • • « * r "y * ^r» r jp1 % i y i r^p • ^ i j * m - ^t razpravljale važne društvene zadeve, zlasti glede delovanja v bodočem letu, vabi odbor vse društvenike, da se občnega zbora udeleže logih, v • cim w w w številneje, in tam izrazijo svoje mnenje o pred-jih namerava staviti odbor. Nadaljevalni kurs ruskega jezika se začne v ponedeljek, dne 13. t. m. in se bo vršil v Novice. istem lokalu in ob istem času, kakor lansko leto ' Ltv 1,^.1» V^JLy uJt^JXJ^^/ —' L-t J J vJL i wJ J \ \ t \Jtv v > 'Iv .X S s" J » * * V * ; « , J . a ^ • * . 9, vjf . , * / \ X ■ v t v ' , j. ob ponedeljkih in četrtkih, odnosno petkih ob 8. uri zvečer v mali dvorani „Mestnega doma". Lanski udeležniki naj pridejo Blossfelda. Za začetnike Osebna vest. Bivši Ljubljani vodja n Glasbene Matice" v polnoštevilno, ter naj prineso seboj se otvori poseben kurs v 2. semestru Konverzacija in čitanje dr. Josip Cerin je imenovan knjižniškim urad- izbranih del ruske književnosti bode vsako sredo. Ta kurz je nikom na konservatoriju na Dunaju. Kranjski deželni zbor. začelo posredovati mej strankami, namenjen za tiste, so se udeleževali pouka v „ -{ružku u že Deželno da predsedništvo je prejšnja lefa, dobrodošli so pa tudi tisti, so se drugod ali se doseglo porazum- pa sami učili ruščine in slovnico predelali toliko, da bodo ljenje. Baron Hein je podal konkreten predlog, o katerem so mogli s pridom čitati ruske pisatelje, ter se vaditi v konver- Vse natančneje se določi pri prvi uri t. j. v sredo, dne se minoli teden posvetovali vsi tega posvetovanja ni še znan. trije deželnozborski klubi. Uspeh zaciji. 15. t. m. Potrjena učna knjiga. Ministrstvo za uk in bogo- Odbor. Nadzorovanje trsnic. V torek sta prišla v Novo častje je potrdilo Senekovičevo „Fiziko za nižje gimnazijske mesto dvorni svetnik Porte 1 in višj nadzornik Fr. K razrede". mann kot odposlanca poljedelskega ministrstva, da sta si Zupanom v Novem mestu je bil dne 1. t. m. ogledala deželno kmetijsko šolo na Grmu in od države sub- izvoljen lekarnar gosp. Simon pl. Sladovie, ker dosedanji 61etni vencionirane trsnice župan gospod dr. Jakob Schegula nikakor ni hotel več pre vzeti izvolitve. Tovarno testenin v Ilirski Bistrici, katere izdelki so tako zasloveli kot ne kmalo drugi, hoče kupiti neki Redko praznovanje? V soboto je praznoval metteur tržaški kapitalist, ki bi jo v velikem obsegu uredil. Upamo en pages „Slov. Nar.u, gospod Fran Hribar, 30 letnico služ- pai da ne bodeta lastnika dala iz rok svojega — tako posre- bovanja v „Narodni Tiskarni", ter že nad 20 let vestno in marljivo sestavlja „Slovenski Narod", častitamo! čenega podjetja Za izdelovalce žganih pijač. Temeljem § 23. za- Višja dekliška šola v Ljubljani. Za tekoče šolsko kona o davku na žganje z dne 20. junija 1888. morajo V8U leto se je upisalo in sprejelo 96 gojenk, in sicer v letnik žganje izdelujejo, ali žganje potom destilacije čistijo, ali Letnik LX. NOVICE Stran 409. alkoholovite pijače potom destilacije napravljajo, to obrt na izdelovalnici od zunaj označiti z vidnim napisom. Ta napis naj bi se glasil „Žganjarna". Ker je c. kr. finančno ravnateljstvo zapazilo, da se temu predpisu v kronovini Kranjski dosedaj večinoma ni ustreglo, in je ta opustitev v smislu § 345. doh. kaz. zak. kažnjiva z globo od 4 — 20 kron, se na to odredbo še enkrat opozarja. — Dežeinozborske volitve na Štajerskem. Minoli teden je bil v Celju shod zaupnikov, na katerem so bili postavljeni kandidatje mesto dr. Serneca je bil postavljen dr. Hrašovec. — Shajališče graških Slovencev, posebno visoko-šolcev, je kavarna Plank, Rechbauerstrasse št. 6 kjer so na razpolago slovenski listi. — Kljubovanje celjskih mestnih očetov. Znano je še, kako so nagajivci pri celjskem magistratu našli potrebo nove ceste čez prostor, kjer stoji dandanes ponosni „Narodni dom", potem ko so Slovenci že kupili ta svet. Sedaj je kupila celjska posojilnica krasno stavbišČe pri kapucinskem mostu, da zgradi tam veliko moderno poslopje, ker Slovencem primanjkuje stanovanj v mestu. Takoj so me-tni očetje zahtevali prednji dol stavbišča v regulacijske namene ulic. Posojilnica se je udala. Toda sedaj so prišli, ter zahtevajo tudi — zadnji del, Češ, da bo enkrat prišla sedanja kaplanija proč, ter bo izpeljana glavna cesta tam preko vrtov do Savinje. Slovencem bi ostal za drag denar le rep zemlje, kjer bi stala borna ko-čica. Te nagajivosti pa je Slovencem dovolj, ter se pritožijo do najvišjih instanc. ... — Zoper klerikalizem se je vršil v Gradcu pretečeno nedeljo velik shod. Občinski svetnik Resel je govoril o vplivu klerikalizma na šolo in dom. Shod je sprejel resolucijo, s katero se izreče zoper vsako javno podpiranje verskih zavodovin napiav, češ, da je glavni namen verskih vzgajališc ohranitev hierarhije, a verska dobrotvornost stremi le za tem, da obdrži ljudstvo v beraški odvisnosti in ponižnosti, kar ima za posledico nenravno hlinjenje. Občinski svet se tedaj poziva, naj ne trosi javnega denarja za take namene. — Istrski deželni odbor je enoglasno odklonil zahtevo slovenskega odbornika dr. TrinajstiČa. da je slovenske in hrvatske vloge tudi v teh jezikih reševati. — Umrl je te dni v Ljubljani v 61. letu svoje dobe g. Fran Štrukelj, posestnik hotela Štrukelj v Kolodvorskih ulicah. Bodi mu zemljica lahka! — Nemški gledališki igralec aretovan. Ljubljanska policija je te dni dala pod ključ nemškega gledališkega igralca Gvid. Hochekerja iz Gradca, kateri je gledališkima ravnateljema Otonu Purschianu v Gradcu, Leop. Schmiedu v Mariboru na goljufiv način izvabil predujma. Policija je izročila Hoch-lekerja deželnemu sodišču tukaj, od koder ga bodejo odgnali k okrožnemu sodišču v Maribor. — Grozna nesreča v solkanski papirnici. V sredo teden po osmi uri ponesrečil se je v papirnici v Solkanu 231etni mladenič Jožef Bone Bil je kurilec pri parnem kotlu. Ko je nekaj popravljal pri stroju, prijelo ga je kolo za obleko, ter ga v trenutku zmastilo. Ko so ustavili stroj, je bil nesrečni mladenič popolnoma strt čez sredo, obleka pa je ob-visela na tračnici — V Savi je utonila minoli teden pri Trbovljah 241etna šivilja Antonija Markovič pri kopanju. Našli so jo še le čez teden dni. — Umor. V ponedeljek je na cesti blizu Velenja* ustrelil baje J Pungračič branjevko M. Persoglio, stanujočo v Celju. Pungračič je potem tekel v trg in ves v strahu pripovedoval ljudem, da so ju napadli roparji in ženo ubili. Živel je ž njo takorekoč v divjem zakonu in bil zadnji čas ljubosumen na,, njo, Da bi bil Pungračič storilec, še ni dotazano in je stvar še nekoliko nejasna. Pojasnilo bo sodno postopanje. — Nesreča v novi luki v Trstu. Na turškem par-niku „Odessa" sta v sredo poprijela delo izkrcavanja dva oddelka težakov. V enem teh oddelkov je bit tudi 201etni Josip Hlačar stanujoč na Greti pri Trstu. Težaki so morali najprej urediti si prostor za izkrcavanje in v to svrho so dali z idrauliko vzdigaiti štiri težavne deske za postavljanje mostov iz parnika do skladišča Ko so deske visele kakih 5 m visoko v zraku, se je utrgala objemajoča jih vez in padle so na zemljo. Ob tej priliki je ena teh desk zadela HlaČarja na lice in prsa ter ga močno poškodovala. S krvjo oblitega so ga sodrugi pobrali in prepeljali v bolnišnico. Poškodovan je močno na zgornji čeljusti, iz katere mu je udarec izbil dva zoba, a na prsih mu je odrta kcža in je najbrže tudi po notranjih delih mnogo poškodovan. , ■ ; , . —- Samomor na parniku. Neštetokrat je citati o trpljenju in mukah kurilcev na parnikih. Največje muke pa morajo prestati kurilci na velikih oceanskih parnikih. Mnogo izmed njih znori pri delu in mnogo se jih reši s samomorom. Na zadnjem potu parnika „St Louis" so umrle štiri osebe. Dne 22. avgusta, ko je parnik plul proti iztoku, onesvestila sta se kurilca Josip Green in J Plagemann. Prinesli so ju na krov, kjer sta kmalu na to umrla. Na potu proti Ameriki sta skočila dva kurilca, katera sta radi muk zblaznela, v morje in se tako rešila. Stroji porabijo toliko premoga, da mora osem mož v malem prostoru neprenehoma metati premog v peč. V prostoru je naravno taka vročina, da skoraj dihati ni mogoče. V Southamptonu je ušlo 26 kurilcev parnika „St. Louis". — Sestro obsodili na smrt. Iz Zemuna javljajo: Nekega popoludne se je vrnil jeden tukajšnjih stražarjev iz službe domov ter je svojo nabito puško postavil v kot ter odšel v krčmo. Trije njegovi otročiči so se ravno igrali „vojake", llletni sinček je vzel puško v roko. Sestrica se ni dobro obrnila, kakor je zapovedal mlajši brat. Zato so jo spravili v „zapor" in jo obsodili v smrt. Brat Pero je napel puško, mlajši je zapovedal „ogenj", in Pero (misleč, da puška ni nabasana) je sprožil. Strel je počil, nesrečna sestrica se je zgrudila na mestu. Proti neprevidnemu očetu je uvedena preiskava. — Starost mačk. Predsednik nemškega društva za ohrano živalij v Nemčiji, Pohl, je obelodanil pred kratkim svoje izsledbe v opazovanju starosti mačk. Spoznal je, da je tudi pri mačkah mirno, brezdelno, brezskrbno življenje, glavni pogoj za dolgo življenje. Alžirska angoramaČka, ki jo redijo na gradu Nymhenburgu, nekdanjem bivališču nesrečnega bavarskega kralja Otona, je doživela ravnokar 42. leto. Še pred dvema letoma je skotila mladiča, ki je bil razstavljen na mačji razstavi v Vratislavi, — Maščevanje snubača. Iz Washingtona javljajo: Nek Fran Mackee je prosil roko gospice lastnika hotela „Pri zlatem orlu" v Novem Jerseyu Avenue v Washingtons Snubač je stanoval v istem hotelu, a ker mu lasnik hotela ni udovo-ljil prošnji, se je hotel maščevati, kar je izvršil s posebno originalno mislijo. Vzel je nekaj kilogramov dinamita ter ga po noči v hotelu užgal. Razstrel in sunek je bil strahovit, ter so prenočevalci v hotelu bili vrženi iz postelje ter mnogi poškodovani ; tudi lastnik hotela Brandt in njegova soproga sta hudo poškodovana. Maščevalni snubok se je potem ustrelil. — Biljard na španskem dvoru. Kraljica Marija Kristina strastno rada igra na biljard. V svojih mladih letih je bila jako živa in na dunajskem in monakovskem dvoru je dobila v biljardnici največ karambolov proti svojim bratom in bratranom. Marija Kristina, ko je postala važna in previdna kraljica, je izgojila jako skrbno svojega sina, a izvežbala ga je tudi na biljardu. Sedanji kralj Alfonz XIII. je izvrsten igralec na biljardu. Igra vsak dan, senor Bomba je njegov soigralec. Stran 410. NOVICE Pomagati sta si znala namreč bogati posestnik v Minnelapobsu v Ameriki in njegova žena. Ko sta dolgo let pridobivala premoženje ter zastonj hrepenela, da bi imela lastne otroke. Peljala sta se nekega lepega jutra v razne sirotišnice ter si ondi izbrala 12 dečkov in 10 deklic ter jih vse ime- novala za svoje in jih vzela domov. Prihodnje jutro bilo je krika in smeha v doslej tihem domu ter so se sosedje začudeno vpraševali, od kod da imajo njih bogati sosedje naenkrat toliko otrok. No uganka se jim je tudi kmalu razjasnila. Nesreča v livarni železa. Hanovera javljajo, da je v livarni železa Wähnel eksplodirala granata. Sin lastnika livarne je bil ubit, ker mu je granata popolnoma raznesla glavo. Neki delavec je hudo poškodovan. Ekscentričen slikar morilec. Pariza po- ročajo, da je v Esretatu 251etni slikar Syndon ustrelil svojega dobrotnika borzijanca Luciena Davida. Syndon je bil ekscentričen ; nosil je dolge, nepočesane lase, ogromen klobuk in bar-žunaste, zgoraj široke, spodaj tesno privezane hlače ter bil na videz smešna prikazen. Slikal je malo in slabo, a zato je bil zadnjem „Salonu" pa se mu,ni posrečilo Ker sila domišljav, dobiti za neki portret kolajno Odtlej je bil megaloman. pa naj se bil jetičen in neozdravljivo bolan, ga je David prosil, ne hodi več v hišo, da bolezni ne nalezejo otroci. Baje tudi nedostojno vedel do 171etne Davidove hčerke. Syndon je zato Davida ustrelil. David je bil 45 let star in je zapustil udovo in otroke. do Ravnokar izšla v zalogi J. BlasnikoYih naslednikov v Ljubljani Velika in Mala Loterijske srečke. V Lincu dne V Trstu dne V Pragi dne oktobra t. 1.: 49, 44, 14, 19, 52. oktobra t. 1.: 41, 70, 35, 31, 30. oktobra t. 1.: 41, 46, 10, 28, 75 za navadno leto ki ima 365 dni Na svetlo dala c. kr. kmetijska družba Tržne cene. V Ljubljani dne 10. oktobra 1902. Pšenica K 7 50 h, ti ječmen 6-30 K 6-50 h, ajda K proso K 6*50 b, turšica K 7 — h, leča K 8# — h, fižol K 10 Vse cene veljajo za 50 kilogramov. sprejme Blasnikova tiskarna v Ljubljani. zamorejo osebe vsakega stanu na vsakem kraju gotovo in pošteno brez kapitala in zgube zaslužiti s prodajo postavno dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe sprejme Ludwig Oesterreicher 3 Deutsche Grasse 8 Budapest. 10) V P* Blasnikova „Velika Pratika" in „Mala Pratika" katero izdaja c. kr. kmetijska družba že nad pol stoletja in katera izhaja od svojega rojstva že čez Sto let, je torej edino le prava, starodavna „Pratika", katero je toliko let skrbno urejal rajni prvoboritelj Slovencev, dr. Janez Bleiweis in v. č. g. župnik Blaž Potočnik ter razni drugi učenjaki duhovskega in svetnega stanu Ta Pratika" ima na prvi strani podobo sv. Jožefa kot uradno potrjeno varstveno znamko. Zatorej zahtevajte le zmiraj Blasnikovo „Veliko Pratiko" vsako drugo zavrnite, kot nepravo. Pratika" stane 24 vin., „Mala Pratika u 20 vin. Odgovorni urednik Bajko Pirkovič Tisk in založba Blasnikovi nasledniki