primole #
URADNE OBJAVE
OBCiN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
KOPER, 23. NOVEMBRA 1979
ŠT. 27
VSEBINA:
Občina Koper
—	ODREDBA o razglasitvi nekaterih voda na območju občine Koper za varstvene vode
—	POPRAVEK odloka o dopolnitvi odloka o urbanističnem načrtu za mesto Koper
Občina Piran
—	ODLOK o urejanju stavbnega zemljišča v krajih in na območjih izven urbanističnega in zazidalnega načrta oziroma izvenza-zidalnega načrta v območju urbanističnega načrta
—	ODLOK o podstanovalskih razmerjih
Občina Postojna
—	ODLOK o spremembi območij in imen katastrskih občin na območju občine Postojna
—	SKLEP o začasani ureditvi izplačila nadomestil za delegate skupščine in člane skupščinskih teles skupščine občine Postojna
—	ODLOČBA o začasnem prenehanju delovanja podružnične šole v Trnju.
Občina Sežana
Krajevna skupnost Divača —SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za financiranje komunalnih in drugih de! na ombočju krajevne skupnosti Divača
OBČtNA KOPER
Oddelek za gospodarstvo in finance skupščine občine Koper izdaja na predlog Ribiške družine Koper na podlagi 13. člena zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list SRS, št. 23/76) in 39. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16/74)
*
ODREDBO
O RAZGLASITVI NEKATERIH VODA NA OBMOČJU OBČINE KOPER ZA VARSTVENE VODE
1.	člen
—	^Farmska mlinščica* od jeza pri * Motelu* Riiana do njenega izliva v Rižano.
—	*Averska mlinščica* od jeza pod Averskim mostom do izliva v Rižano.
—	*Kortinska mlinščica* od jeza pod mostiščem do izliva v Rižano pod Vasjo Kortina.
—	* Mlinščica pri Rdeči hiši* od jeza pod vasjo Rižana do izliva v Rižano.
—	* Mlinščica pri Sveti nedelji* od jeza pri Stefanoviču do izliva v Rižano
—	*Dckanska mlinščica* od jeza pod zaselkom Miši ob drevesnici ter dalje od zapornice pod drevesnico do izliva v Rižano pod vasjo Dekani.
2.	člen
Z varstvenimi vodami, navedenimi v prejšnji točki je Ribiška družina Koper dolžna gospodariti v skladu s Pravilnikom o načinu upravljanja varstvenih voda (Uradni list SRS, št. 7/78).
- Ribiška družina Koper mora vlagati v zgoraj imenovane, goji-t eno arstvene vode minimalni letni vložek 6000 kom potočne postrvi veličine 3 —7 cm ali odgovarjajočo količino zaroda ali mladic te postrvi.
—	Ribiška družina Koper mora te vode čistiti ter obvezno nadzorovati s svojo čuvajsko službo.
3.	člen
Vodnogospodarsko soglasje oziroma vodnogospodarsko dovoljenje ni potrebno za rabo in izkoriščanje vode iz varstvenih voda po prvem členu te odredbe za pitje, napajanje živine in zalivanje vrtov, pri čemer so naprave za namakanje prepovedane oz. je rabo vode regulirati z vodnogospodarskim soglasjem. (33. in 37. člen zakona o vodah).
4.	člen
Naloge s področja urejanja vodnega režima na varstvenih vodah po prvem členu te odredbe, mora opravljati rečno nadzorstvena služba Vodnogospodarskega podjetja *HIDRO* Koper.
Rečno nadzorstvena služba mora poleg predvidenih nalog z Zakonom o vodah s svojim nadzorom skrbeti za stalen pretok vode skozi korita gojitvenih voda in se s področnimi sveti krajevnih skupnosti, last-
niki posebnih vodnogospodarskih objektov in Ribiško družino Koper dogovoriti o vzdrževanju vodnega režima in za minimalne pretoke vode v času nizkih vodostajev v reki Rižani. (47., 48., 39. in 71. člen zakona o vodah).
3.	člen	y
Za kršitev določb te odredbe se uporabljajo kazenske določbe zakona o sladkovodnem ribištvu in zakona o vodah.
6. člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 323-1/73
Koper, 24. oktobra 1979	Načelnik
MIRKO MIKLAVČIČ, l.r. .
POPRAVEK
ODLOKA o dopolnitvi odloka o urbanističnem načrtu za mesto Koper v 1. členu odloka o dopolnitvi odloka o urbanističnem načrtu za mesto Koper (Uradne objave št. 2(V79) se beseda na koncu člena ^prezračevanjem* nadomesti z besedo * prečrpavanjem*.
OBČtNA PtRAN
Na podlagi 8. in 32. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77) in 220. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78) je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. oktobra 1979 sprejela
ODLOK
O UREJANJU STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V KRAJIH IN NA OBMOČJIH IZVEN URBANISTIČNEGA IN ZAZIDALNEGA. NAČRTA OZIROMA IZVEN ZAZIDALNEGA NAČRTA V OBMOČJU URBANISTIČNEGA NAČRTA
1.	člen
S tem odlokom se urejajo vprašanja urejanja stavbnega zemljišča v občini Piran, ki so izven urbanističnega ali zazidalnega načrta oziroma izven zazidalnega načrta v območju urbanističnega načrta, način in pogoji, kako delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih zagotavljajo v skladu s plani, ki jih sprejemajo za izboljšanje komunalnih in stanovanjskih razmer, način združevanja sredstev za te namene ter uresničevanje drugih pravic v zvezi s stavbnim zemljiščem.
2.	člen
V občini Piran urejajo komunalne in stanovanjske razmere na območjih, ki niso urejena z urbanističnim ali zazidalnim načrtom, občani
URADNE OBJAVE
266
in delovni ljudje v krajevni skupnosti s sredstvi, ki jih združujejo za ta namen oziroma jih zagotovijo s samoupravnimi sporazumi.
3.	člen
Samoupravna komunalna interesna skupnost Piran sprejema na svoji skupščini plane za izboljšanje komunalnih in stanovanjskih razmer v občini.
Pri planiranju razvoja krajevnih skupnosti upošteva Samoupravna komunalna interesna skupnost Piran plane krajevnih skupnosti.
4.	člen
Krajevne skupnosti, v katerih zemljišče ni urejeno z urbanističnim ali zazidalnim načrtom, sprejmejo srednjeročne plane in letne programe, v katerih določijo, katere objekte bo potrebno zgraditi za izboljšanje komunalnih in stanovanjskih razmer.
Plani krajevnih skupnosti se morajo finančno ovrednotiti in uskladiti s sredstvi, zagotovljenimi s samoupravnim sporazumom in prispevkom investitorjev na območju krajevne skupnosti.
5.	člen
V	svojih planih krajevne skupnosti določijo zlasti: urejanje cest, ulic in poti, gradnjo elektroomrežja, vodovoda, kanalizacije, telefonskih zvez, varstvo okolja ter drugih za krajane pomembnih objektov in na-prav.
6.	člen
V	primerih, ko dve ali več krajevnih skupnosti pri urejanju komunalnih in stanovanjskih razmer ugotovijo, da določeni objekti služijo deloma ali v celoti kot skupni, uskladijo svoje plane ter določijo, kateri objekti in naprave so skupni.
Objekte in naprave iz prejšnjega odstavka lahko krajevne skupnosti financirajo skupno, če se tako dogovorijo v samoupravnem sporazumu.
7.	člen
Zemljišča, ki so potrebna za izgradnjo komunalnih naprav in objektov, urejuje v imenu krajevne skupnosti Samoupravna komunalna interesna skupnost Piran, po predhodnem soglasju krajevne skupnosti oziroma ustreznih krajevnih skupnosti.
8.	člen
Sredstva za urejanje stavbnega zemljšča v krajevnih skupnostih izven urbanističnega in zazidalnega načrta so: de! sredstev iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in sredstva, ki jih prispevajo investitorji, ki gradijo novogradnje.
Sredstva iz prejšnjega odstavka se zbirajo pri Samoupravni komunalni interesni skupnosti Piran namensko za vsako krajevno skupnost.
Uporaba sredstev v druge namene ali na drugačen način je možna le z izrecnim soglasjem prizadete krajevne skupnosti.
9.	člen
Financiranje urejanja stavbnega zemljišča na območju izven urbanističnega in zazidalnega načrta oziroma izven zazidalnega načrta v območju urbanističnega načrta se izvaja na podlagi samoupravnega sporazuma, ki ga sklenejo Samoupravna komunalna interesna skupnost Piran in krajevne skupnosti.
De! sredstev združenih po samoupravnem sporazumu iz prejšnjega odstavka se zagotovi iz nadomestila za uporabo stavnega zemljišča.
10.	člen
Sredstva, zbrana na način iz 9. člena tega odloka, se uporabijo za gradnjo omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena, ki so namenjeni za skupno rabo.
11.	člen
Investitorji, ki gradijo novogradnje na izjemnih lokacijah ali spreminjajo namembnost objekta oziroma vršijo gradbena dela, za katera je potrebno gradbeno dovoljenje, plačajo prispevek za komunalno opremljanje stavbnega zemljišča tudi iz</en organizirane gradnje.
12.	člen
Investitorji so dolžni plačati sorazmerni del stroškov za že opravljene storitve gradnje obstoječih komunalnih naprav in de! stroškov za graditev omrežja komunalnih objektov in naprav, ki bodo zgrajeni na podlagi srednjeročnih planov krajevnih skupnosti.
Investitorji so dolžni plačati delež stroškov urejanja stavbnega zemljišča, ki se ugotovi tako, da se vsi dejanski stroški, potrebni za izgradnjo komunalnih objektov in naprav po planu krajevne skupnosti, preračunajo na kvadratni meter skupne tlorisne uporabne površine stavbe.
Z3. novemara 1970 — 8t. 27
Od tako določenega poprečnega stroška komunalnega opremljanja plača investitor delež, ki ga določi skupščina Samoupravne komunalne interesne skupnosti Piran s soglasjem podpisnikov samoupravnega sporazuma (9. člena tega odloka) ter soglasjem občinske skupščine.
13.	člen
Skupščina Samoupravne komunalne interesne skupnosti Piran določa delež, ki ga plača investitor vsakokrat, ko se spremenijo plani krajevne skupnosti oziroma če se spremeni samoupravni sporazum iz 9. člena tega odloka.
14.	člen
Občinska skupščina pri odločanju o soglasju k odločitvi skupščine Samoupravne komunalne interesne skupnosti iz 12. člena odloka, na predlog Samoupravne komunalne interesne skupnosti ali enega izmed podpisnikov samoupravnega sporazuma iz 9. člena tega odloka, lahko s sklepom določi, da se določeni komunalni objekti in naprave, namenjeni za stanovanjsko izgradnjo, ne vštevajo v izračun poprečnih stroškov za urejanje stavbnega zemljišča.
15.	člen
Določbe tega odloka se uporabljajo za izračun prispevka za komunalno opremljanje stavbnega zemljišča na območju urbanističnega načrta in urbanističnega reda, do sprejetja zazidalnega načrta.
16.	člen
Z dnem, ko stopi v veljavo ta odlok, preneha veljati odlok o načinu plačevanja prispevka za komunalno opremljanje stavbnega zemljišča izven organizirane kompleksne gradnje na območjih, ki so določena z urbanističnim načrtom oziroma izven urbanističnega načrta (Uradne objave, št. 18/77, 4/79).
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 420-8/75-79
Piran, 29. oktobra 1979	Predsednik
ANTON MIKELN, 1. r.
Na podlagi 81. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 18/74,10/76, 12/77 in 221. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78) je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. oktobra 1979 sprejela
ODLOK
O PODSTANOVALSK1H RAZMERJIH
1.	člen
Nosilci stanovanjske pravice, etažni lastniki stanovanj in lastniki stanovanjskih hiš (v nadaljnjem besedilu: najemodajalec) lahko oddajajo podstanovalcem v uporabo stanovanjske prostore po sklenjeni pogodbi in v skladu z zakonom o stanovanjskih razmerjih ter na način in ob pogojih, ki jih predpisuje ta odlok.
2.	člen
Imetnik stanovanjske pravice na družbenem stanovanju ne more oddati v podnajem celo stanovanje, temveč so lahko predmet podnajema samo posamezni prostori v njem, v soglasju s stanodajalcem.
3.	člen
Najemodajalec sme oddajati podstanovalcem v podnajem stanovanjske prostore tako, da vsakemu stanovalcu pripada najmanj 6kvm stanovanjske površine.
Podstanovalec ne sme oddati podstanovalskega stanovanja v nadaljnji podnajem.	,
4.	člen
V podnajem se daje praviloma opremljen stanovanjski prostor, ki mora imeti:
—	toliko ležišč (postelj), kolikor podstanovalcev spi v prostoru,
—	možnost uporabe ali souporabe WC ali kopalnice,
—	mizo,
—	omaro, v kateri ima vsak podstanovalec možnost zakleniti svoj del,
—	toliko število stolov, kolikor je podstanovalcev v sobi,
—	umivalnik s priborom za umivanje, razen če imajo podstanovalc! možnost opravljanja osebne higiene v drugem prostoru.
5.	člen
Višino podstanarine določita najemodajalec in podstanovalec sporazumno ob sklenitvi podnajemne pogodbe.
23. novembra 1979 — št. 27
URADNE OBJAVE
287
6.	č!en
Najemodajalec, ki je nosilec stanovanjske pravice v družbenem stanovanju, ki je nesmostrno izkoriščeno, ne sme oddajati posameznih prostorov v podnajem brez dovoljenja občinskega upravnega organa, pristojnega za stanovanjske zadeve.
0 smotrni izkoriščenosti stanovanja, glede na stanovanjsko površino in higiensko tehnične razmere, odloča občinski upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve, na predlog občinske samoupravne stanovanjske skupnosti, imetnika pravice razpolaganja z družbenim stanovanjem, po uradni dolžnosti ali na predlog drugih upravičencev. Če se v postopku ugotovi nesmotrna izkoriščenost stanovanja, je treba o tem obvestiti imetnika pravice razpolaganja z družbenim stanovanjem, da le ta v dogovoru z imetnikom stanovanjske pravice izvede postopek za zamenjavo v skladu z zakonitimi predpisi.
7.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve, bo v primeru iz prejšnjega člena lahko da! dovoljenje za oddajanje v podnajem nesmotrno izkoriščena stanovanja v primerih, ko dobi ustrezno mnenje občinskega skrbstvenega organa, da je imetnik stanovanjske pravice socialno ogrožen in da mu je dohodek od podstanarine glavni dohodek M privijanje.	g
Občinski upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve, vodi evidenco podstanovalskih pogodb, podstanovalcev in najemodajalcev.
Najemodajalec je dolžan skleniti pismeno podstanovalsko pogodbo spodstanovalci najmanj v štirih izvodih. En izvod vsake podstanovalske pogodbe je dolžan v roku 15 dni po sklenitvi dostaviti občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za stanovanjske zadeve.
9.	člen
Občani so dolžni pri prijavi, odjavi, spremembi stalnega bivališča in pri prijavi začasnega bivališča, predložiti en izvod podstanovalske pogodbe iz prejšnjega člena.
10.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 3000 din se kaznuje za prekršek najemodajalec:
-	če ne upošteva minimalno določene stanovanjske površine na podstanovalca (3. člen),
-	če ne sklene podstanovalske pogodbe in je v predpisanem roku ne dostavi občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za stanovanjske zadeve (8. člen),
-	če odda v podnajem stanovanjske prostore stanovanja, ki je nesmotrno izkoriščeno brez privolitve občinskega upravnega organa, pristojnega za stanovanjske zadeve (6. člen).
Z denarno kaznijo od 500 do 3000 din se kaznuje za prekršek pod-stanovalec, če odda stanovanje v nadaljnji podnajem (drugi odstavek
3- Mena).	,, -,
'	11. člen
Obstoječa podstanovalska razmerja je treba prilagoditi določbam tega odloka v treh mesecih od dneva uveljavitve tega odloka.
12.	člen
Nadzor nad izvajanjem 2., 3., 4., 8. in 9. člena tega odloka vršijo davčni inšpektorji po pooblastilu davčne uprave in oddelka za notranje zadeve uprave občine Piran.
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 36-6/79
Piran, 29. oktobra 1979	Predsednik
ANTON MIKELN, 1. r.
OB&NA POSTOJNA
Na podlagi 4. člena zakona o zemljiškem katastru (Ur. hst SRS št. *6^4), po predhodnem mnenju Geodetske uprave SR Slovemje st. 015-33/1-79 ter 192. člena statuta občine Postojna je skupščina obctne Postojna na seji zbora krajevnih skupnosti dne 5. novembra 1979 sprejela
0SPREMEMB1 OBMOČIJ IN IMEN KATASTRSKIH OBČIN NA OBMOČJU OBČINE POSTOJNA
*
S tem odlokom se določijo spremembe območij in imen katastrskih ob&n, ki so deljene z mejo občine Postojna.
2.	člen
Del katastrske občine Kačja vas, ki leži na območju občine Postojna in je ločen od teritorija matične katastrske občine, se pripoji katastrski občini Postojna;
del k. o. Laže, ki leži na območju občine Postojna, se pripoji h k. o. Rakulik;
de! k. o. Senožeče, ki leži na območju občine Postojna, se pripoji h k.
o.	Volče;
de! k. o. Snežnik, ki leži na območju občine Postojna, postane samostojna katastrska občina z imenom k. o. Jurjeva dolina;
območje k. o. Trnje se spremeni tako, da obsega samo tisti del, ki leži na območju občine Postojna.
3.	člen
Grafični prikaz poteka meja in ostali podatki območij katastrskih občin iz prejšnjega člena so razvidni iz katastrskih operatov, ki jih vodi Geodetska uprava Postojna.
4.	člen
Razdružitev obstoječih katastrskih operatov katastrskih občin in naložitev novih mora biti opravljena najpozneje v roku šestih mesecev od sprejetja tega odloka.
5.	člen
Stroški razdružitve katastrskih operatov in izvedbe sprememb v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi, se zagotovijo v občinskem Poračunu.	6. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 45-3/79
Postojna, 5. novembra 1979	Predsednik
zbora krajevnih skupnosti SAMSA LEOPOLD, 1. r.
V skladu z družbenim dogovorom o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem in na podlagi 190. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 5. novembra 1979 sprejela
SKLEP
O ZAČASNI UREDITVI IZPLAČILA NADOMESTIL ZA DELEGATE SKUPŠČINE IN ČLANE SKUPŠČINSKIH TELES SKUPŠČINE OBČINE POSTOJNA
1.
S tem sklepom se začasno uredi izplačevanje nadomestil delegatom za udeležbo na sejah občinske skupščine, na sejah posameznih zborov, komisij in drugih skupščinskih teles ter za delo na sejah delegatskih skupin, ki delegirajo delegata v zbore skupščine SR Slovenije.
2.
Delegat, član delegacije skupnosti kmetov, član delegacije skupnosti obrtnikov ter kmet in obrtnik, ki ni v rednem delovnem razmerju in je po sklepu in pooblastilu delegacije delegiran za delegata na sejo občinske skupščine, ima pravico do nadomestila osebnega dohodka v višini 180 dinarjev za vsako sejo.
3.
Vsi delegati, razen delegatov iz točke 2. tega sklepa, ki se na podlagi pooblastila delegacije udeležijo seje skupščine občine ali seje posameznega zbora, imajo pravico do nadomestila za topli obrok hrane v višini 30 dinarjev.
4.
Delegatu in članu skupščinskega telesa, kadar deluje na sejah delovnih teles ali na sejah delegatskih skupin za delegiranje delegatov v zbore skupščine SR Slovenije v času, ki je daljši od rednega delovnega časa, pripada nadomestilo v višini 50 dinarjev.
5.
Delegatom in članom skupščinskih teles zaradi udeležbe na sejah in za opravljanje drugih nalog za skupščino občine ali njenega delovnega telesa pripada povračilo dejanskih potnih stroškov.
6.
Delegatu, članu delegatske skupine za pošiljanje delegatov v skupščino SR Slovenije, ki ima sedež v drugi občini, pripada nadomestilo za prevoženo pot z osebnim vozilom, če se z istim vozilom vozita na sejo najmanj dva delegata v in v primeru, kadar za udeležbo na seji ni možno koristiti javna prevozna sredstva.
Za daljšo odsotnost od kraja bivališča pripada delegatu dnevnica.
288
URADNE OBJAVE
23. novembra 1979 — Št. 27
Nadomestilo za prevoženo pot z osebnim vozilom in višina dnevnice se določi na osnovi ustreznih predpisov o višini kilometrine in višine dnevnice sprejetih v tekočem letu.
.	7.
Potni stroški in nadomestila po tem sklepu se obračunavajo od 1. novembra 1979 dalje.
, 8.
Sklep o začasni ureditvi izplačila nadomestil delegatom in članom skupščinskih delovnih teles se uporablja do sprejetja novega družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih nadomesti! delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem, vendar ne dlje kot eno leto.
9.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 113-6/69
Postojna, 3. novembra 1979	Predsednik
ZVONE NASTRAN, 1. r.
Na podlagi 81. in v zvezi s 26. členom zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9/68,12/68,14/69,31/72 in 18/74) in 192. člena statuta občine Postojna, je skupščina občine Postojna, na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. novembra 1979 sprejela
ODLOČBO
O ZAČASNEM PRENEHANJU DELOVANJA PODRUŽNIČNE ŠOLE V TRNJU
1.
Podružnična šola osnovne šole 'Bratov Vodopivec* iz Pivke v Trnju začasno preneha z delom.
2.
Učenci, ki so do sedaj obiskovali podružnično šolo v Trnju se prešo-lajo na centralno osnovno šolo 'Bratov Vodopivec* Pivka.
4.	člen
Na referendumu se glasuje osebno in t?jno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Divača
GLASOVNICA
Referendum, dne 9. decembra 1979 o uvedbi samoprispevka v denarju za financiranje izgradnje komunalnih in drugih del v naseljih KS Divača.
Samoprispevek naj se uvede za dobo 5 let, in sicer od 1. 1. 1980 do 31. 12. 1984 in ga plačujejo naslednji zavezanci:
—	delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila, ki presegajo 2.000 dinarjev mesečno od neto osebnih dohodkov, po stopnji 2 %;
—	delovni ljudje in občani, ki so zavezanci davka od kmetijstva po stopnji 2 % letno;
—	delovni ljudje in občani, ki imajo dohodek od pokojnin, ki presegajo 2.000 din mesečno, po stopnji 2%;
—	delovni ljudje in občani, ki so zavezanci davka in prispevka od opravljanja obrtnih in.drugih gospodarskih dejavnosti, od opravljanja intelektualnih storitev, ter od avtorskih pravic in patentov ter tehničnih izboljšav, od osnov za prispevek po,stopnji 2 %;
Samoprispevka v denarju se ne plačuje:
—	od socialnih podpor, invalidnin, pokojnine z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendije učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu;
—	delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja, ki ne presegajo 2.000 dinarjev mesečno;
—	delovni ljudje in občani, ki imajo dohodek od pokojnin, ki ne presegajo 2.000 din mesečno;
—	delovni ljudje in občani, ki plačujejo davek od kmetijstva, če letni katastrski dohodek ne presega 1.000 dinarjev na gospodarstvo in jim je dohodek iz kmetijstva edini vir preživljanja;
—	delovni ljudje in občani, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti v celoti za tisto leto, ko imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov;
Podružnična šola v Trnju naj ponovno prične z delom, ko se za to pokaže potreba.
4.
Ta odločba velja takoj.
Št.: 022-9/66
Postojna, 3. novembra 1979	Predsednik
ZVONE NASTRAN, 1. r.
OBČ!NA SEŽANA
KRAJEVNA SKUPNOST DJVAČA
Na podlagi j7. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS št. 23/77) in 43. Člena statuta Krajevne skupnosti Divača, je svet KS Divača na seji dne 14. novembra 1979 sprejel
SKLEP
O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA ZA FINANCIRANJE KOMUNALNIH DRUGIH DEL NA OBMOČJU KS DIVAČA
1.	člen
Za naselja KS Divača se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za financiranje komunalnih in drugih del, po programu, ki so ga sprejeli zbori delovnih ljudi in občanov v KS Divača.
2.	člen
Pravico glasovati na referendumu imajo delovni ljudje oziroma občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku KS Divača in zaposleni občani, ki še nimajo volilne pravice za volitve v skupščino družbenopolitičnih skupnosti in še niso vpisani v splošni volilni imenik.
glasujem
'ZA*	'PROTI*
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži 'ZA*, če se strinja z uvedbo samoprispevka, besedo 'PROTI* pa obkroži, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
3.	Člen
Svet krajevne skupnosti Divača in organ, ki vodi postopek za volitve delegacije za skupščino družbenopolitične skupnosti, ima tele naloge:
—	izvrši tehnične priprave za referendum;
—	določi glasovalna mesta, imenuje odbore za uvedbo glasovanja na glasovalnih mestih in nadzoruje njihovo delo;
—	ugotavlja izid referenduma in sestavi zaključno poročilo o izidu referenduma.
Pri ugotavljanju izida reterenduma se uporablja določbe 21. člena zakona o referenduma in drugih oblikah osebnega izjavljanja.
6.	člen	'
Sklep o uvedbi samoprispevka sprejme KS Divača, če se bo večina vseh vpisan:h volivcev z območja, ki je določeno v 1. členu tega sklepa, izjavila zanj na referendumu.
Sredstva, zbrana s samoprispevkom, so namenska in se bodo uporabila izključno za dela po programu in smernicah, ki so jih sprejeli zbori delovnih ljudi in občanov dne 19. 9. 1979 in 22. 9. 1979. Ključ za delitev sredstev po vaseh se določi glede na število delavcev, upokojencev in kmetov v posamezni vasi, ki ga sprejme svet KS. Vrednost vseh de! bo znašala cca. 7.000.000,00 din. Zbranih sredstev bo 7.000.000 din. Za zbiranje sredstev samoprispevka bo neposredno odgovoren svet KS Divača, ki bo izvaja! tudi neposredni nadzor nad pobiranjem in uporabo sredstev, zbranih s samoprispevkom.
t	7. člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah.
3. člen
Referendum bo v nedeljo, dne 9. decembra 1979 od 7. do 19. ure na posebej določenih glasovalnih mestih po naseljih KS.
Št.: 439/79 Datum: 14. 11. 1979
Predsednik sveta KS: dipl. inž. JOŽE ŠKRLJ 1. r.