394
Dopisi.
Iz Dunaja 15. listop. J. T. Jelovšekov. *) — Preljube „Noviceu! razglasite po vseh slovenskih okrajnah, da se je tukaj ,5slovansko pevsko družtvo" ustanovilo, ki bode že v saboto 13. dec. svojo prvo „besedo" praznovalo v veliki dvorani dianinega kopališča.v Družbenik more vsak Slovan biti, al do sedaj so še le Cehi in Slovenci pristopili. Naj omenim pri tej priliki , da še dosti Slovencov poznam , ki imajo izvrsten glas za petje , pa še niso udi imenovanega družtva. Predragi rojaki! vpišite se in hodite vsaki četrtek spevat; saj veste, da letos nimamo ne enega zbirališča; v tem pa družtvu imamo lepo priložnost za toliko nam potrebno slovansko vzajemnost. Razun pevcov nam je pa tudi treba družtvu v podporo podpirajočih članov in upam , da bodo tudi Slovenci , ki niso v Beču , radi pripomogli, da se bode družtvo tem dalje tem lepše razcvetalo. Do sedaj sta med Jugoslovanom samo dr. Toman in Štefan Ljubiša, poslanec dalmatinski, podpirajoča članova. Podam Vam v kratkem pravila našega pevskega družtva. Pevajoči član more biti vsaki Slovan, ki zna peti in v Beču stanuje. Vsaki teden eden pot se zbirajo in pripravljajo za koncerte, besede , izhode itd. Družtvo izvoli odbor od 9 članov: predsednik, tajnik, po-kladnik (arhivar}, glasovodja itd. Dvakrat v letu se zberejo vsi pevci v splošnem zboru, da izberejo odbor, da pregledajo račune, da premenijo, če bi trebalo, pravila. Podpirajoče članove jemlje odbor in dobivajo za vsako besedo dva vstopna listka. Vsaki član plača 2 forinta za utemeljenje družtva; na leto pa plačujejo pevci 3 forinte, podpirajoči članovi 6 forintov, Pevske vaje so vsaki četrtek ob 7. uri zvečer v predmestji: Wieden, Schleifmuhlgasse, „zum gol-denen Fassel.a Podpirajoči članovi se vpisujejo v mestu : Franciskanerplatz br. 922 v 3. nadstropji.
*) Drago! Dopise pošiljajte nam brez  marke.                      Vred.
V Trstu 10. nov. — Človek, ki vživa od Boga vse dobro, kar ima, ne smel bi nikdar pozabiti, da je njegova dolžnost darovati to, kar mu ostaja čez svoje potrebe, človeštvu v prid, korist in blagor. Kako častivreden, kako blažen je bogatin , ki je svoje bogastvo ubozim posvetil t Kako dobro je človeku pri srcu , kako veselo se mu duša polni, kadar stegne dobrotljivo svojo roko, da obriše solze z razplakanega očesa, da odene nagoto svojega brata, da pomoli košček kruha ubogi revi, da pomaga, kjer vidi, da je pomoči treba! Take dobre djanja so raznih vrst; v prvo vrsto stavimo tiste, ki so človeštvu stanovitna dobrota, tako imenovane milodarne zaloge. Vsakdo ve, koliko ubozih, na telesu pohabljenih ali na umu bolnih dobiva vsakdanjo pomoč po tacih zalogah; znano je, koliko vrlih inla-denčev so one revščine in nižnosti otele, pridobile jim bogastvo, dušno omiko, ter jih v visoke službe posadile, ker so dobili priložnost, človeštvu materialni in dušni blagor pospeševati. Ker so pa take zaloge tako koristne, zato imajo veliko zaslugo pred svetom in Bogom tisti ljudoljubi, ki so jih ustanovili. Naj mi bo dovoljeno, ^Novicam" le euega tacega moža imenovati, ki je te dni tukaj v Trstu zalogo vstanovil, ki je tolika, in ima tako dober in plemenit namen, da je malo enakih. Ta mož je gospod France Tomičich, rojen Hrvat iz Reke, učitelj muzike in v svojem predmetu tudi vrl pisatelj. Položil je 8400 gold., zaslužek večletnega truda , v tukajšno mestno denarnico v ta namen, da bi se ubogemu in marljivemu učencu iz Trsta, Reke ali Istre po izvrstno dovršeni gimnazii, ako se hoče zdravilstva učiti, darovalo vsako leto, in sicer: a) skoz 5 let na vseučilišču 350 gold. vsako leto; b) skoz dve leti djanskega poduka na dunajski veliki bolnišnici 600 gold. vsako leto, da se djansko izuri in v družbi skušenih zdravnikov svoje vednosti razširi in se v njih utrdi, in c) skoz tri leta djanskega poduka na tržaški mestni bolnišnici 550 gold. vsako leto, da bolje spozna deželne bolezni in njihovo ozdravljanje. Tako plemenito djanje je vredno, da se zapiše v zlato knjigo in je ljudoljubnemu dobrotniku v toliko večo čast, ker si je podarjeno gotovino s trdim učenjem sam prislužil, zdaj jo pa s toliko blagodušnostjo v toliko koristen namen obrnil. — Naj izpodbode ta izgled več drugih premožnih ljudi, priporočam ga posebno svojim rojakom, ker smo, vzlasti v narodnih rečeh, zelo zelo podpore potrebni.                                                                   C-r.
Iz Trsta 18. listop. M-n M-ž. — Močna sapa brije nas od vseh strani, al vendar naši možje vsega tega se ne boje. Km ali bodo mestne svetovavce voliti začeli, kteri, ako Bog da, se bojo bolj za slovenščino potegnili in tudi našim mandrijanom njih pravico dali; saj so Slovenci tudi oni, čeravno njih otroke hočejo nekteri čedalje bolj polaščiti. Iz Celja 1. nov. 4L — Kakor že pred so nekteri štajarski Slovenci darovali nesrečnim junakom črnogorskim trohico; tako smo tudi v Celji in okolici njeni, gornje in spodnje savinske doline nabrali nekoliko prineskov v oni blagi namen in 55 gold. 45 kr. deloma v srebru, deloma v bankovcih poslali odboru milostnih gospe v Zagreb, da odrajtajo mali darek , kamor je iz rodoljubnega in kršan-skega srca   namenjen. <L)
Iz slovenskega Stajarja 5. nov. — Hvala Bogu I mnogo smo grojzdja natrgali in prav dobrega mošta napravili, toda kupca ni; le tu in tam se kteri prikaže in 70 do 80, k večim 90 for. za štrtinjak s posodo vred ponuja, se ve za boljše vina, slabeje se pa za 50 for. dobivajo, in te še celo malo kupijo, le za neobhodno potrebo. — Pri tej priložnosti še eno. Jareninčanji se držijo ustnega sporočila, da je sv. Metod prej ko ne tudi pri sv. Benediktu v Slov. goricah bil in učil. Ta cerkvica je že bila posvečena leta 853 sv. Benediktu na čast, in da je postaja ali posatka rimska tu bila, spričujejo mnogi grobi paganov v farovškem
*) Sprejemnico bomo brž poslali, ko jo dobime.                  Vred.
gojzdu, toraj je tadi pot morala držati v Rim. Naši Slovenci so tudi želeli slovensko liturgio ter niso hteli cerkve obiskovati, ker nemškega uka niso tuneli; zato je moral njih nadmesnik (archipresbiter) Richpold leta 869 se v Sol-nograd vrniti. Tudi sledeči škofje v oni dobi: Teodorih, Oton in Osvald, niso dobro opravili s Slovenci, ker so bili trdi Nemci, kakor Juli Cesar piše; po takem je toraj tudi tu sv. Metod biti utegnil. Tisočletna obletnica se pa najprimerneje v Jarenini obhaja.                             Kuhar.
Od krajnsko-štajerske meje 6. listopada. H. — Včeraj teden , 29. oktobra so se trije možki pa ena žena iz Brega pri Litii na plavici po Savi peljali. Ko do brodnikom od nekdaj zavolj velike nevaršine dobro znanega jeza pod Zagorjem pridejo, treši plavica tako močno na skalo , da se v trenutki raztrga. Dva možka srečno na suho skočita, eden pa in žena se komaj še za en brun vlovita in tako v smrtnem strahu naprej po šumečem sla-povji plavata. K sreči je brodnik vštric trbovske postaje Matevž Borišek ali Polanšek z dvema fantoma ravno na brodu, — brez pomislika čoln odrinejo in za tonjencema srčno veslajo , dokler da ju ne dojdejo. Moža , ki je na drevesu jezdaje sedel, koj v čoln spravijo, al ženo, ki je z rokami drevo skrčeno objemaje držala in že vsa trda in omotena bila , le z velikim trudom in z očitno nevarnostjo v čoln dobijo. Sava je bila po deževji zlo narastla in z visokimi valovji naprej drla, toraj sta trud in nevarnost še veča bila. Zato pa je tudi junaška otetba smrti toliko veče hvale vredna. Slava vrlemu Polanšeku in njegovim pripo-močnikom!
Iz Tržiča. O novem letu se odpre pri nas telegrafski ured.
Iz Loke 15. listop. * v živi dokaz, da si je mnogo-spoštovani g. okrajni predstojnik, Lavoslav vitez Hoffern, po svojem vedno pravičnem, možkem in enakopravnem obnašanji srca vseh loških uradnikov in mestjanov pridobil, mu je tukajšno pevsko društvo k njegovemu godu včeraj večernico napravilo. Pele so se domače pesmi, in velika množica ljudi je s srčnimi „živio-kliciu svojega ljubljenca počastila. Pri tej priložnosti se mu sosebno domoljubi srčno zahvaljujejo, da jim v napravi narodne čitavnice loške nikakor ni nasproten bil, marveč njih prošnjo do si. deželne vlade o tej zadevi prijazno podpiral. Gospod predstojnik marljivo skrbi tudi, da se vse slovenske vloge v domačem jeziku rešijo. V temu ga okrajni uradnik, gospod Bogomir Kramar, krepko podpira, ker vsakemu, ki zapisnike itd. v domačem jeziku zahteva, jih dobrovoljno izdeluje; toraj se tudi njemu očitno zahvaljujemo, da se nam tako lepo spol-nuje ukaz ministerski. — Naj naznanim h koncu še to, da čitavnica naša se bo prihodnjo nedeljo začela s službo Božjo; ob poli dvanajstih je sv. maša v mestni cerkvi; začetek besede je ob 6. uri zvečer.
Iz Kranja 15. listop. G. — Od prevzvišenega škofa <iiakovaškega, gospoda Ju rja Strossmajer-a je danes naša gimnazijalna knjižnica 73 prav lepih bukev v dar dobila. Med temi so nektere v srbsko-hrvaškem, nektere v češkem, nektere v nemškem in latinskem jeziku spisane. Vmes so slovnice , krestomatije , podučljive, zgodovinske, veroznanske, naravoslovske in tudi pesemske bukve. Veči del so nove in gotovo veliko veljajo. Iz tega spoznamo vnovič to , kar je že povsod znano in kar je gotova resnica, da so ta slavni gospod zlo uneti za vse dobro, in da oni posebno tiste naprave radi podpirajo, ktere bodo kadaj narodu v korist, kar tudi od naše mlade, menda kmalo cve-teče gimnazije pričakujemo. Hvala tedaj presrčna dobrot-Ijivemu škofu! Bog jih živi!
Iz Ljubljane. Prva beseda v čitavnici naši v nedeljo zvečer se je dobro sponesla. Prijazne sobe, kjer je čitavnica sedaj, so bile lepo polne in srca pričujočih so bile resnobno povzdigujene o glavnem predmetu te večernice: življenjopisu   neumrlega   škofa   lavautinskega   Slom seka,
395
ki je bil sostavljen po častitem špiritvalu seminišča mariborskega gosp. Fr. Kosarju za čitavnico mariborsko in po prijaznem dovoljenji v berilo tudi naši čitavnici pred natisom v ^Danici" prepuščen. Okoli tega jedra današnje besede sta dva četverospeva (^Občutki" Grbcovi in dr. B. Ipavcova „Pod lipo") z igro na klaviru („Sestricett, & kterimi nas je razveselila priljubljena nam mlada gospo-dičina) se vila kakor bršlin okoli krasnega spominka. „Pod lipou bomo res kmali slišali prepevati povsod, kjer se slovenska pesem poje. — Prihodnja beseda bo v nedeljo teden, 30. dan t. m.
—   Sejm   ljubljanski   se  je   v   pondeljek  začel   dosti slabo; ni bilo veliko kupcov, ker še prave zime ni, pa tudi kramarjev dosti ne ,   ker dnarja manjka.    Goveja živina se je še dosti dobro prodajala, konji pa ne, večidel zato ne, ker Laha ni bilo.
—   Dve želji imamo po prejetem sporočilu si. mestni gosposki naznaniti: ena zadeva potrebo, da se napisi napravijo nekterim ulicam, ktere je uima časa izbrisala , — druga pa, naj se opomini za plačilo zaostalih davkov mestjanom , ki razumejo le domači jezik, pošiljajo v domačem jeziku. „Gleiches Recht fur Alle" — tudi pri plačilih!
—  (Poberki iz raznih časnikov,) V torbico poberkov vzamemo danes iz „Tagespoštett nekaj, kar bi utegnilo biti v poduk našim dopisnikom. Mestno strelišno družtvo v Gradcu je nehalo biti. Lepo družtvo — kakor wTa-gespošta" pravi — osnovano leta 1851 za veselo družtvo življenje v lepi dvorani, čeravno je napravljalo družbenikom svojim mnogovrstue veselice , je hiralo čedalje bolj, tako, da je število družbenikov padlo na 122; mestni župan, predsednik strelišnega družtva, pokliče zbor v posvet, kako bi se spravilo družtvo na noge. Drug svet se ne ve kot zvišanje letnega plačila; to pa bi odcepilo še več udov — in sklenjeno je bilo, naj družba neha. „Tako Tagespošta" v listu 263. Ko bi v Gradcu imeli čitavnico kakor v Ljubljani, Celji, Mariboru itd., in pa bi imeli take „lju-beznjive" dopisnike kot jih imamo mi — kaj druzega bi bili krožili ti po svetu, kakor čitavnica je strelišče pokopala, in cela truma njih prijatlov bi za njimi „o waj!" kričala!