Listek.                                                                 447
na  13.000 gld.,   torej bi moral znašati   dohodek vsake   predstave vsaj   130 do   140 gld., česar se je vsekakor nadejati.
Član g. dr. Tekavčic želi pojasnila, zakaj sta se kupili tako dragi operi kakor »Cavalleria rusticana« in »Codrillo«, izmed katerih se prva niti še ni predstavljala, druga pa ni ugajala. Tajnik g. Trstenjak pravi, da se je za opero »Cavalleria rusticana« izdalo gld. 250, da se je pa za to ceno dobil poleg predstavne pravice ves notni materijal, čegar prepis bi izvestno stal do 150 gld.; takisto so se dobile pri »Codrillu« za 50 gld. vse note, katerih prepis bi bil veljal do 30 gld. — Po tem pojasnilu se blagajnikovo poročilo odobri in zvrše se volitve. Oddanih je bilo 38 glasovnic. Za predsednika je bil izvoljen g. dr. Ivan Tavčar, v odbor pa gg.: dr. Karol Blehoeis vitez Trsteniški, Fran Drenik, dr. Valentin Krisper, dr. Lovro Požar, prof. Simon Rutar, dr. J"os. Stare, ravnatelj  Ivan Subic in  Anton   Trstenjak.
Predlagal je končno g. dr. Fran Štor, naj zahteva »Dramatično društvo« vse nedelje za slovenske predstave; gosp. Ivan Gogola je želel, naj se deluje na to, da si društvo pridobi več novih članov, in g. dr. K. Bleiiveis je izprožil misel, naj se uvede agitacija za obiskovanje slovenskih predstav. Te nasvete in želje bode uvaževal novi odbor. Nato se je predsednik zahvalil na obilem obisku in zaključil obči zbor, ki je trajal dve uri.
Obči zbor muzejskega društva je bil dne" 21. rže"uega cveta. Po kratkem nagovoru društvenega predsednika, g. gimn. ravnatelja A. Senekoviča, poročal je tajnik, g. Anton Koblar o društvenem delovanji leta 1891./92. Društvo se je razvijalo jako ugodno; pristopilo je 53 novih članov. Sedaj šteje društvo 4 častne, 3 dopisujoče in 198 pravili društvenikov ter zamenjuje svoje spise s 104 učenimi zavodi, zastopi in društvi, med temi tudi z jugoslovansko akademijo. Izvestja obsezajo 30 pol, letnih dohodkov je bilo 1056 gld. Po tem poročilu, ki se je vzprejelo pohvalno na znanje, odobril je zbor nasvet g. kurata A. Zlogarja, da bi društvo izdajalo perijodiški časopis, ki bi obsezal vse stroke domovinoznanstva. Odbor bode razpravljal o tem nasvetu in ob svojem času predlagal, kar je primernega. Nato se prečita pismo lanskih računskih pregledo-valcev in izreče g. Ivanu Robidi, magistratnemu oficijalu, za njega trudapolno, marljivo in vestno poslovanje pohvala. Prav tako je z nekaterimi opazkami g. ces. svetnika J. Murnika odobril zbor računsko poročilo g. ravnatelja y. Subica in računskih pregledo-vateljev. Bivša revizorja g. y. Som in A. Zlogar sta bila per acclamationem iz nova izvoljena za prihodnje društveno leto. Po tej volitvi predlaga g. Anton Kaspret v imeni od-borovem, naj se društvena pravila (§ 14.) izpremene' tako, da se bode ujemalo društveno leto s solnčnim letom. Po kratkem razgovoru, katerega so se udeležili gg. konzistorijalni svetnik Tomo Zupan, deželni tajnik yozef Pfeifer in učitelj y. Schmidt, bil je predlog odborov jednoglasno vzprejet. Nadalje je odobril zbor nasvet g. prof. y. Borghija, naj društveni odbor izposlovi pri deželnem odboru za društvenike nekatere olajšave pri porabi muzejske zbirke. Naposled je zbor po predlogu ces. svetnika y. Murnika izrekel odboru za uspešno delovanje priznanje in pohvalo.                                                                    K.
»Glasbena Matica« v Ljubljani je priredila dne 9. m. m. velik zgodovinski koncert v spomin tristoletnice, odkar je umrl yakop Gallus, in je dosegla ž njim uprav sijajen uspeh. Pele so se zgolj skladbe Gallusove. Ker itak v deuašnjem članku posebe govorimo o velikem mojstru Gallusu, bodi tukaj samo imenoma naveden pevski del tega prvega zgodovinskega koncerta : ,,Ecce, quomodo moritur" ; ,,Laus et perennis gloria" ; ,,Ave Maria"; ,,Diversos diversa iuvant" ; ,,Multum deliro" in „Musica noster amor". Proizvajal je te izredno težke cerkvene in posvetne zbore moški in žeuski zbor ,,Glasbene Matice", sodelovali pa so tudi ,,Glasbene Matice"   šolski zbori, vsega skupaj okolo   150