318
Kmetijstvo.
Divji kostanj in želod.
Divji kostanj daje dobro in tečno pičo za živino. Divji kostanj je skoraj tako tečen kakor žitno zrnje. V svežem kostanji je veliko vode, katere pa mnogo zgubi, ako še dalje časa leži. Nadalje je v divjem kostanji neka posebna grenčica. Zaradi grenkega okusa sprva živina prav ne mara za divji kostanj, ali prežvekovalci se ga kmalu privadijo in jako radi jedo, za konje pa ni.
Kar se tiče redivnosti in prebavljivosti, se da divji kostanj precej primerjati žitnemu zrnju. Svež kostanj se lahko prebavi. Pozneje je pa težje prebavljiv in utegne prouzročiti celo oslabljenje želodca.
v
Ce dajemo živini divji kostanj, bode imela lepo meso in pa dobro mleko. Na mleku je posebno mnogo smetene, če kravam dajemo divji kostanj. Mleko tudi od take krme ne dobi nikakega neprijetnega okusa. Kravam lahko dajemo na dan po 2 do 5 kilo divjega kostanja, živini, ki jo debelimo pa 10 in še več kilogramov, ovcam pa do pol kilograma. Če pa ovce debelimo, dati jim smemo tudi do jednega kilograma divjih kostanjev. Kadar pa  živini   pokladamo   kostanj,   dajati  jej   moramo   tudi
dovolj sena in slame. Tudi repo je dobro dajati s kostanjem.
Kostanj lahko pokrmimo živini že svežega in sicer zrezanega. To se pa vendar le redkokdaj zgodi. Če pa dajemo živini suh kostanj, je pa najbolje, da kostanj debelo zdrobimo ali zmeljemo in potem primešavamo mej drugo krmo. Kostanj se lahko suši na solnci, v sušilnici ali pa tudi na peči. Nekateri pa kostanj kuhajo ali pa namakajo v vodi. S tem pa doseže, da je kostanj pre-bavljivejši in da zgubi nekoliko grenčice.
Ce kostanj dalje časa spravimo, je vsekako potrebno, da ga dobro presušimo, ker sicer začne plesniti po sredi. Za plesnjiv kostanj pa živina ne mara in je tudi škodljiv.
v
Želod pa nima v sebi toliko redilnih snovij kakor kostanj in mnogo več strojne kisline. Če se daje dosti želoda govedom, še zbole. V mali meri je pa želod še dobro zdravilo pri nekaterih boleznih.
Pač je pa želod za prašiče dobra piča. Na Hrvaškem
v
debele prašiče največ z želodom. Špeh prašičev, katere so debelili z želodom, je jako dober in okusen. V manjši meri je želod pač tudi za ovce in koze. Naravnost odsvetovati je pa želod dajati govedom in konjem.
Nam se je zdelo potrebno opozoriti na te dve vrsti živinske krme, ker se večkrat primeri, da baš divji kostanj in želod kmetijstvu ne prideta v prid. Prvo drevo celo naši kmetje nikakor ne prištevajo koristnim drevesom in ne vedo druzega o njem, kakor da daje dobra senca. Iz povedanega je pa razvidno, da bi pridobili tudi krme za živino, ko bi ob primernih krajih, zlasti ob cestah nasadili divjih kostanjev.