Ameriška Domovina . V;..-.1' ■ v . ',y ; : V- ■ y- j»n/i gw le^in— ho /wt ' 1 ■ • '•;* •'. •:V,- » ■ ' ' NO. 122 AM€RiCAN IN SPIRIT F0R6IGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, .New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. JUNE 21, 1972 STEV. LXXIV — VOL. LXXIV blende spresKsm! sv®ja vlado v Cli pritiskom nezadovoljno-sh v javnosti in vsled odpora v političnih krogih Je predsednik izVadel večje spremembe v vladi čila, SANTIAGO, Čile. - Koncem edna je predsednik dr- Allend republike -.e objavil svojo novo ado, iz katere je pustil šest dosed, anjih ministrov, med aji- ^^tudi gospodarskega ministra Vuskovica. Sprememba naj bi bila odgovor na ra- Pedra vlade stočo Politično gospodarsko v kratki dobi nekega krizo T° druga sprememba v vla-v' Allende se je podal pritisku astni vladni koaliciji, kjer ko-d Cistična stranka ni bila za-^°v°ljna z radikalnimi koraki j^ialista Pedra Vuskovica v po-zaseganja privatnih pod- Eledu hay veojih kmetij. Zu- bilanca je postala Pha, devize skoraj izčrpane. Pc'1-3. J30soiha hudo breme, ki je b ^aJ° že težje, ker kositrni in hi* rU(dniki niso tako uspeš' ci'0<0^ 80 Pred nacionaliza- Denar priteka za kampanjo G. Wallacea MCXTGCMEItY, Ala. — Odkar je bil guv. G. Wallace ustreljen tekem svoje votivne kampanje v Laurelu, Md., priteka do 50% več denarja v kampanjsko blagajno guvernerja, pa vendar sodijo njegovi pomočniki, da to ne bo zadostovalo za obsežnejšo kampanjo, če ne bo guv. Wallace sam sposoben sodelovati pri naporih za nabiranje denarnih sredstev. Uh ^ac^a Pa ie tudi cena ko-e same na svetovnih trgih. ada si je pomagala s tiska-denarja, pa zato tudi po-leaa Cene na domačem trgu oc 0'~hjega januarja do maja na-sIJ°r kar za 25%. Delavci jJVe v°lie, kar jim je inflai cjo^^a vse poviške plač. Opozi- had, stranke so dobile tri hn' 0:rnestne volitve, zmagale na :t.ei'^er2i v Santiagu pri voiitvi Pri °r^a J30 vsem sode je postavil za novega 3\l p arskega ministra Carlosa nlist l°mo> ki je sicer tudi soci-lniri’ Pa ga smatrajo za bolj u-djrajeilega. Novi minister je štu-s^i ®0sPodarstvo na Harvard-pri 2iuVerZ3 v ln kil v službi hoVo N' Opozicija upa, da bo z s°del V^a^° lažje našla možnost pozi °Vania’ ki je nujno, ker o-Clla obvladuje Kongres. ^iša previdna SedrrtHlNGT0N, D-c- — Pred-hi s', Nixon in njegovi politič- d^ 1^. eJavci zavračajo trditve, pri 1 'ki boj proti McGovernu Jlek ^fdsedniških volitvah la-ža i, eri' McGoverna smatrajo koi :Vež” obraz in trdijo, da bo Proti njemu težji, kot bi bil ^rez^' HumPhreyiu- Rajanj, apazovalci političnega le p,-! a^ia v deželi jemljejo tudi ^ Q clSOVp _____3__i:___ °ve kot del predvolivne Sande, ki jo je vedno tre- V remenski Jsl® k lekofem Iraku le Ig prsveč ubijajoče švjdska avtomobhska tovarna je tekoči trak opustila. DETROIT, Mich. — Delo na tekočem traku v avtomobilski, pa tudi v drugi industriji postaja bolj in bolj ubijajoče zaradi svoje monotonosti. Odkar je H. Ford zgradil prvi tak trak leta 1914, so ga vedno bolj izpopolnjevali v tem smislu, da bi bil čim bolj uspešen. Pri tem šo na splošno le malo mislili na delavce ob njem. Postopno se je položaj v zad-njh letih začel spreminjati. Delavci tožijo, da je to delo ubijajoče, nekateri ga kar odklanjajo kot človeka nevredno. Trdijo, da postane človek ob tekočem traku del stroja. Zaradi vsega tega delavci bolj izostajajo, ponekod pa so se celo pojavile prave sabotaže, ko so delavci trdili, da; je tekoči trak prenagel. Ob vsem tem so v Evropi ponekod delo na tekočem traku o-pustili in se vrnili k sestavlja- Povišanje pokojnin za 20% še la meseci Skupina senatorjev hoče izglasovati povišek pokojnin Socialne varnosti še pred odmorom za konvencijo. WASHINGTON, D.C. — Trezen pregled dela v Kongresu kaže/da je malo verjetnosti, da bi bil obsežen zakonski predlog o socialni zaščiti in socialni varnosti obdelan in izglasovan v Senatu pred koncem avgusta, če ne celo kasneje. V takem slučaju bi upokojenci ne dobili višjih pokojnin izplačanih skoraj do konca leta. Politiki bi radi videli upokojence, ki so vsi tudi volivci in je njihovo število pomembno za splošen izid volitev, zadovoljne. Tako je skupina sen. Churcha prišla na misel, da bi obesila poseben predlog o povišanju pokojnin enostavno na zakonski predlog o povišanju gornje mere narodnega dolga, ki mora biti izglasovan do 30. junija 1972. Sen. Frank Church, demokrat iz države Idaho, je pridobil za svoj predlog preko 60 senatorjev, torej več kot večino. Predlog podpira tudi načelnik finančnega odbora R. Long. Računajo, da bo predlog dobil potrebno podporo tudi v Predstaniškem domu, kjer je vplivni kong. W. Mills že javno nastopil za povišanje pokojnin Socialne varnosti za 20%. Zvezna vlada je proti tolikšnemu povišanju, ker bi povečalo primanjkljaj v zveznem proračunu, ko je že brez tega neobičajno velik. Nekateri vidi- Fovršnosf v vodstvu letalskega vojskovanja WASHINGTON, D.C. - Vrsta bivših uradnikov v obrambnem tajništvu je prepričana, da je prišlo v vodstvu vsakodnevnega vojskovanja v Vietnamu do precejšnje površnosti in nejasnosti v poveljniški verigi. V tem naj bi bila razlaga letalskih napadov na Severni Vietnam, ki jih je gen. Lavelle, poveljnik Sedme letalske sile v jugovzhodni Aziji, odredil v preteklem februarju in marcu na svojo roko. General je priznal pred kongresnim odborom, da je odredil kakih 20 takih napadov, ki so bili po njegovem mnenju smiselni in potrebni. Dejal je, da bi jih odredil znova, če bi bil v enakem položaju. Sodil je, da je mogoče svoja polnomočja nekaj preširoko tolmačil, pa zatrjeval, da so bili ti napadi potrebni v zvezi z varnostjo ameriških oboroženih sil v Južnem Vietnamu. Uradno so te napade označili kot “odgovore” na severnoviet-namske napade, dejansko pa so bili to' premišljeni načrtni napadi na zbirajoče se rdeče sile, ki so se pripravljale na napad. Ko so za te napade zvedeli, je bil gen. Lavelle odstavljen s svojega položaja in mu je bilo dano na razpolago, da gre v pokoj kot general s tremi zvezdami ali pa ostane v oboroženih silah z dvema. Tedaj je bil poln general s 4 zvezdami. Odločil se je za pokoj. nju celotnih avtomobilov in jo v povišanju podporo inflaciji, vseh drugih kompliciranih indu- ker da so bile pokojnine povi-strijskih izdelkov. Tako je zna-jšane že leta 1969 za 15%, 1970 na švedska tovarna avtombilov za 10%. Nixon bi imel seveda opustila tekoči trak. V ZDA se največ ukvarja s spremembo dela na tekočem traku in tudi z morebitno njegovo ne bo prav. opustitvijo Chrysler Corporation. Uvedla je vrsto sprememb, ki naj bi delo na tekočem traku napravili bolj človeško. Delavci ob njem imajo več vpliva nanj m na njegov tok. možnost zakonski predlog o povišanju vetirati, kar pa ne računajo, da bo storil, pa če mu tudi Uživalci mleka NEW YORK, N.Y. — Povprečna ameriška družina porabi nekako 15% izdatkov za hrano tedensko za mleko. Pri železniški nesreči na Francoskem 62 mrtvih dobiti zdaj med tistimi, ki se še SOISSONS, Fr. — V 110 leW™30 0PredeliIi, ali pa med temi, starem predoru Vierzv se je ne-' 80 veiard na druge kandida- kje podrl del stropa. Ko je privozil v predor vlak, se je iztiril, kc je zadel na ruševine. V tem je pridrvel po drugem tiru v predor drug vlak in prišlo je do trčenja. Po uradnih podatkih je bilo 62 oseb mrtvih, 86 pa ranjenih. Kraj nesreče je 60 milj severno od Pariza na progi proti La-onu. Reševanje iz predora se je zavleklo na tretji dan, ker je j-bilo skrajno težavno. McG0¥£RN DOBIL V KEW Y0RKU 220 DELEGATOV Pri včerajšnjih demokratskih primarnih volitvah v državi New York je dobil sen. McGovern, ki je imel le malo opozicije, vsaj 22C od skupno 248 delegatov. Skupno jih ima zdaj preko 1,300 in je izjavil, da računa na imenovanje pri prvtm glasovanju. Za zmago je potrebnih 1,509 konvenčnih delegatov. iju. Včerajšnji uspeh je. izvedbo takih zamisli močno otežil. Kljub vsemu upajo tekmeci in nasprotniki McGoverna, da ca ne bo dosegel imenovanja pn prvem glasovanju in jim tako i.e dal še možnost preprečitve zmage. Nekaj upanja na imenovanje za predsedniškega kandidata imata _ sen. Muskie in Humphrey. Oba kažeta na McGoverna kot prevelikega skrajneža, ki proti Nixonu ne bo. mogel us-, peti, med tem ko ona dva bi. oeveda trdi to vsak od njiju le za sebe. McGovern je miril svoje nasprotnike v demokratski stranki in jih sinoči zagotavljal, da se ga jim ni treba bati, ker “mi nočemo soglasje in pravičnost, ne zagrenjenosti in posebnih koristi”. Znana kongresnica Mrs. Ab-zug je bila pri primarnih volitvah poražena, ko je skušala dobiti podporo v novem volivnem okraju. Njen je bil razdeljen pri zadnjih spremembah voliv-nih okrajev v državi New York na temelju novega ljudskega štetja 1. 1970. Skušala je dobiti sosednji okraj, pa je izgubila proti kong. Ryanu, ki tokrat že sestič kandidira, v razmerju 2:1. > Pri primarnih volitvah je izgubil tudi Emanuel Celler, dolgoletni načelnik pravosodnega odbora Doma in njegov najsta-rejši član, saj je v Predstavniškem domu že 48 let. Porazila ga je 30 let stara Elizabeth Holtzman. ----:-O------ Sen. George McGovern NEW YORK, N.Y. — Sen. George McGovern je dejal, da je njegova včerajšnja zmaga pri demokratskih primarnih volitvah segla “preko vseh najbolj divjih pričakovanj” in ga privedla neposredno do cilja — dosege imenovanja za demokratskega predsedniškega kandidata. Skupno ima McGovern sedaj nad 1,300 konvenčnih delegatov, za imenovanje pa je potrebnih najmanj 1,509. Manjka mu jih torej le še okoli 200. Te mora Iz Clevelanda in okolice 1 te, pa bi jih bili ti pripravljeni odpustiti. Trenutno noben kandidat ne kaže volje na kak dogovor z McGovernom. Zmaga McGoverna v New Yorku je res večja, kot so jo napovedovali, saj je dobil senator vsaj 220 delegatov, ko so jih napovedovali le okoli 200. Nekateri so upali, da utegne biti število celo manjše, kar bi ustvarilo priložnost za ustavitev McGoverna na nagli poti k ei- Graduiral je— V nedeljo, 11. junija 1972, je na Cleveland State univerzi graduiral in prejel Bacbelor Degree of Business Administration g. Zdravko M. Novak, sin pokojnega Zdravka Novaka in njegove žene Milke. Iskreno čestitamo! Piknik— S;. Clair Rifle & Hunting Club ima piknik to nedeljo, 25. junija na svoji farmi na Rt. 44 v Painesvillu, Ohio. Zahvala— Frank Homovec, 1052 E. 72 St., ki je preteklo nedeljo dopolnil 90 let, se prav lepo zahvaljuje svoji hčerki, sini, zetu in snahi ter vsem sorodnikom in prijateljem za krasno slavje njegove 90-letnice. Tudi vsem drugim iskrena hvala za voščila in darila. j Nedovoljeno parkiranje— Mesto je najelo 15 deklet, ki nadzirajo parkiranje avtomobilov sredi mesta. V par dneh so izdale nad 1,200 listkov s kaznimi, ker so bili avtomobili parkirani na nedovoljenih mestih. Med drugim je dobil listek tudi uradni avto mestnega župana R. J. Perka, s katerim se je pripeljal neki policaj pred mestno hišo in ga tam zaparkal. Župana samega ni bilo tedaj niti v mestu. Zadnje vesti Slovenski narod prestal na Koroškem vse pritiske in ponižanja h'°sti 1Iaoi:na oblačno z verjet-% ^e2ja, hladnejše. Najvi-emPeratura okoli 70. Znani vodnik katoliških Slovencev na Koroškem dr. V. Inzko je sredi preteklega meseca napisal v “Našem tedniku” članek “Dro, Korotan!”, ki je vreden branja vsakemu Slovencu, ki mu je slovenstvo, posebno pa še Slovenski Korotan pri srcu. Glasi se: Le enkrat živimo. Samo enkrat nam je dana v stvarstvu prilika, da damo svojemu življenju tudi vsebino, ki bo u-pravičevala naše življenje in smisel tega življenja. V času, ko je civilizacija dosegla visoko stopnjo, ko nam nudi življenje v našem predelu sveta materialne dobrine, ki so bile prejšnjim generacijam pridržane, pa obstaja seveda tudi nevarnost, da zanemarjamo duhovni svet človeka ter duhovne vrednote. Od njih zavisi v pretežni meri tudi obstoj našega naroda. Prav v teh dneh smo bili spet priče dogodkov, ki nas silijo k razmišljanju. Imeti moramo pogum, da vidimo in spoznavamo nezdrave in malodušje ustvarjajoče pojave v našem narodnem telesu. Vendar nam morejo služiti take analize in ugotovitve le kot podlaga za prave zaključke ki jih mora iz teh izvajati tako skupnost kot vsak posameznik. Pretresljive so bile besede govornika ob priliki zaključne prireditve šolskih sester v St. Jakobu, ko je dejal, da je slovenski narod na Koroškem prestal vse navale pritiska in ponižanja, da pa smo na tem, na navalu materializma podležemo. Še bolj pretresljiva pa je bila ugotovitev: “Kaj nam pomagajo slovenski napisi na dvojezičnih tablah, ko pa kmalu n.e bomo imeli več otrok, ki bi bili v stanu te napise tudi brati! Slovenske družine se branijo otrok, mešanih zakonov, v katerih zamre slovenska beseda, je vedno več. Celo na nagrobnih kamnih izgineva slovenska beseda, povsod pokopališčni mir.” Slovenska javnost na Koroškem mora biti sposobna, da prenese te za nas tako porazne ugotovitve v zvezi :z našim narodnostnim položajem. Taka kritika ima namen, da predrami vso narodnostno skupnost ter jo prisili k razmišljanju in do pravilnih zaključkov. Prav obe zaključni prireditvi gospodinjskih šol v Št. Rupertu in v št. Jakobu sta nam ponovno pokazali, da raste vse veliko zares iz malega. Z majhnim številom redovnic in v skromnih razmerah so začele šolske sestre pred več kot sto leti po Slomškovi zamisli svoje delo v mariborski škofiji. Tudi na Koroškem je pognalo njihovo delo globoke korenine, ki segajo v naše družine, v celotno narodno občestvo, šolskim sestram narod veliko dolguje. In vendar vemo, da se bomo izkazali vredne njihovim naporom le, če jih bomo v idealizmu in vztrajnosti posnemali. Vzgled take dejavnosti so bila na Koroškem tudi slovenska prosvetna d r u š t v a. Kakšne sadove rodi požrtvovalno delo, smo videli, ko je praznovalo v Ločah Slovensko kulturno društvo “Jepa -Baško jezero” 50-letnico ustanovitve. Eden izmed soustanoviteljev, starosta koroških kulturnih delavcev, šolski ravnatelj Franc Aichholzer je prisostvoval jubilejni prireditvi ter bil tako priča, da preživi dobro delo desetletja in stoletja. Kaj si je mogel ob tem jubileju g. ravnatelj želeti bolj, kot pa številno udeležbo ljudstva pri prireditvi ter nastop domačega moškega pevskega zbora kot srčico nadvse bogatega kulturnega sporeda! V Celovcu so začeli ob 10.-oktobrski ulici podirati poslopje “Prechtl”, kjer bodo začeli graditi nato nov dom Mohorjeve družbe za našo študirajočo mladino. Preteklo leto je minilo sto let, odkar je začela obratovati v Celovcu lastna slovenska tiskarna. V zadnjih 25 letih je izdala Mohorjeva družba 200 knjig z enim milijonom skupne naklade. Da ne govorimo o knjigah, ki jih je tiskala Mohorjeva za druge založbe. Te dni se pripravljata spet dva letnika maturantov na zrelostni izpit. To bo deseta matura na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu. Tudi nad sedanjim delom koroških Slovencev je božji blagoslov. Tito na Poljskem VARŠAVA, Polj. - Predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito je mislil iti na Poljsko na obiski kar iz Moskve, pa so to v Varšavi zadnjič odklonili. Povedali so mu, da bi jim bilo ljubše, da pride na poseben, daljši obisk, sličen temu, ki ga je napravil v Sovjetski zvezi. Tito je poljsko željo izpolnil in prišel sem zadnji ponedeljek na petdnevni uradni obisk. Na njem bodo poleg političnih in mednarodnih vprašanj obravnavali tudi povečanje medsebojne trgovine. Spomenik De Gaullu COLOMBY- LES - DEUX-EG-LISES, Fr. — Zadnjo nedeljo je tu odkril predsednik republike George Pompidou spomenik gen. Charlesu de Gaullu in se v zelo čustvenem govoru zavezal, da bo ostal zvest pokojnikovim načelom. Spomenik predstavlja ogromen . graniten Lorainski križ. simbol DeGaullove Francije. Dviga se 135 čevljev visoko na gričku nad vasjo, kjer je De Gaulle živel in kjer je pokopan. Odkrili so ga na 32. obletnico DeGaullovega govora in poziva iz Londona Francozom, naj se pridružijo boju za Svobodno Francijo. ------o----- BUDIMPEŠTA, Mad. — Danes je prišla sem na 4-dnevni uradni obisk predsednica indijske vlade Indira Gandhi. J WASHINGTON, D.C. — Načelnik glavnega odbora demo-krstsKe stranke L. O’Brien je včeraj izjavil, da je vložil tezbo za milijon dolarjev odškodnine proti odboru za ponovno izvolitev predsednika Nixona, ker da naj bi bil ta vmešan v poskus namestitve prisluškovalnih naprav v glavnem uradu demokratske stranke v Washingtonu zadnjo soboto. Načelnik republikanskega glavnega odbora Dole je zanikal vsako zvezo s tem poskusom in označil (TBrie-novo vložitev tožbe za politično voiivnu ukrep. SAIGON, J. Viet. — Polk Severnih Vietnamcev, ki je nastopil proti enotam južnoviet-namskih marinov, ki operirajo v pokrajini Quang Tri, je imel včeraj nad 200 mrtvih, izgubil pa naj bi bil tudi vsaj 10 tankov7. — Pot po cesti št. 13 do mesta An Loc še vedno ni prosta. WASHINGTON, D.C. — Senat je včeraj izglasoval zakonski predlog, ki dovoljuje 2.95 bilijona za oskrbo otrok v posebnih “dnevnih središčih’ in nadziranju njihove rasti. Senat je predlog prikrojil zahtevam Nixona, ki je lani sličnemu predlogu odklonil podpis. Sprejete spremembe imajo močne nasprotnike v Domu, zato sodijo, da bo predlogu trda predla na skupni konferenci, predno bo dobil končno obliko. WASHINGTON, D.C — Obrambni tajnik M. Laird je dejal včeraj pred senatnim odborom za oborožene sile, da bo priporočil odklonitev moskovskih sporazumov o omejitvi jedrskega strateškega orožja, če Kongres ne bo odobril predlogov za izpopolnitev ameriškega strateškega ofenzivnega orožja. Mmišm Bomomm ■' I /' I "V— I M' * •Vil • 6117 St Glair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO «j||gl|*D83 No. 122 Weds., June 21, 1972 Čuvarji prirode zmagali: raba DDT v ZDA prepovedana! Pretekli teden je administrator Agencije zvezne vlade za čuvanje okolja dr. W. Ruckelhaus objavil, da je z nekaj malimi izjemami raba kemičnega sredstva BDT proti mrčesu v ZDA prepovedana s koncem letošnjega leta. Boj za prepoved in proti njej se je vlekel celo desetletje in še vedno ni čisto končan, kajti producenti DDT in njegovi u-porabljalci so vložili pritožbe, ki naj prepoved vsaj odlože, če jo že ne bodo razveljavile. Kljub pritožbam vse kaže, da bo prepoved obveljala, ker je vse preveč očitno, da je to kemično sredstvo res nevarno vsemu življenju v prirodi, tudi samemu človeku, ki mu naj bi služilo. DDT je sestavina klora, ogljika in vode, katere učinkovitost proti raznim vrstam mrčesa so odkrili tik pred drugo svetovno vojno. Med njo in po njej so jo uspešno u-porabljali pri preganjanju tifusa, malarije in drugih bolezni, ki jih prenašajo uši in drug mrčes. V Hitlerjevem koncentracijskem taborišču Dachau je bilo kljub stalnemu nadziranju in načrtnemu lovljenju in pobijanju uši med nad 30,000 jetniki, ki so bili strpani v kak ducat blokov, teh toliko, da pegavega tifusa, ki so ga uši prenašale, ni bilo mogoče zatreti. V zadnjih tednih pred osvoboditvijo taborišča 29. aprila 1945 je v njem umrlo vsak dan na stotine jetnikov največ od tifusa in seveda od lakote. Ko so prišli Amerikanci in taborišče zasedli, so najprej pripeljali DDT in tega s posebnimi stroji posuli v vseh blokih in seveda tudi po vseh jetnikih. V dveh dneh so vse uši izginile in postojno je prešla tudi nevarnost pegavega tifusa. DDT se je v tem slučaju izkazal kot rešilno sredstvo. To se je zgodilo in se še vedno dogaja v raznih delih sveta. Za take potrebe bo raba DDT ostala dovoljena tudi v bodoče. V ZDA, pa tudi ponekod drugod po svetu so DDT začeli po drugi svetovni vojni na veliko uporabljati v poljedelstvu kot sredstvo za zatiranje mrčesa in raznih zajedal-cev poljskih pridelkov. Bil je dosti učinkovit, dokler niso ti škodljivci razvili proti njemu posebne odpornosti. Postopno je prišlo na dan, da je DDT škodljiv ne le mrčesu in zajedalcem, ampak vsemu živemu v prirodi za dolgo dobo let, ker se ne razkroji, ampak se ohrani in se prenaša od rastlinja, ki ga uporablja človek za hrano, nanj, preko žuželk pa tudi na ptice, ribe in vso drugo živad, nato pa zopet dalje. Ko je sedaj že pokojna Rachel Carson izdala svoje delo “Molčeča' pomlad”, je postala nevarnost široke uporabe DDT naglo znana vsej deželi. Nastala je obširna javna razprava, v kateri so varuhi in prijatelji prirode trdili, da je rabo DDT treba prepovedati, čim preje tem boljše, ker u-tegne sicer biti prepozno, poljedelci in njihove organizacije pa jo branile, ker da brez uspešnega sredstva proti škodljivcem njihove setve ni mogoče te varovati in gospodarsko uspevati. Leta 1959 je znašala uporaba DDT v ZDA 79 milijonov funtov, nato je postopno padala zaradi javnega odpora in leta 1970 ostala na nekako 12 do 34 milijonov funtov. Namesto DDT so začeli uporabljati razna druga sredstva, ki naj bi bila prirodi manj nevarna, ker se preje razkroje. V obsežnem zapisu o prepovedi rabe DDT je obrazložena škodljivost tega vsemu živemu v prirodi, priznane so težave, ki jih bo prevoded rabe povzročila, pa prikazano tudi, da bo škoda zaradi prepovedi dosti manjša, kot bi bila škoda za prirodo in končno tudi za samega človeka, če bi DDT še dalje v večjem obsegu uporabljali. Tveganje za človekovo zdravje na dolgo dobo enostavno ni sprejemljivo, pravi dr. W. Ruckelhaus v svoji objavi prepovedi. Prepoved stopi v veljavo 31. decembra 1972. Dotlej bodo dobili gojilci bombaža, soje in zemeljskih oreškov navodila o rabi nadomestnih sredstev za čuvanje njihovega pridelka. Za te tri je namreč sedaj v ZDA nerabljenega največ DDT. Nadomestilo je sicer tudi škodljivo prirodi, toda se naglo razkroji in njegov učinek ni dolgotrajen. Produkcija DDT za posebne primere, kot bi bil izbruh epidemije malarije ali tifusa in sličnih bolezni, za izvoz in za varovanje zelene paprike, čebule in sladkega krompirja, za katerih varovanje še nimajo drugega učinkovitega sredstva, ostane dovoljena. Letno izvozijo v tujino iz ZDA okoli 23 milijonov funtov DDT. Raba, ki je ostala dovoljena, je zelo omejena, saj predstavlja komaj 1% sedanje skupne uporabe DDT v naši deželi. Nasprotniki rabe DDT so prvič posredovali pri zvezni vladi leta 1969, da, bi dosegli njegovo prepoved, ker da je nevarna živalim in človeku. Trdili so, da povzroča pri živalih poleg drugega tudi raka in da ima verjetno tak učinek tudi na človeka. V novembru 1969 je poljedelski tajnik C. M. Hardin prepovedal rabo DDT pri senčnih drevesih, nasadih tobaka, pa tudi v neposredni okolici človeških bivališč. Nasprotniki so se obrnili na sodišče in zahtevali preklic prepovedi. Boj zp in proti rabi se je nadaljeval, dokler ni sedaj dosegel zadnjega razdobja z naglo se bližajočo zmago varuhov prirode. j BESEDA IZ NARODA Krasen uspeh festivala za zavetišče EUCLID, O. — V nedeljo, 28., ki so se menjali vsako uro. V maja, in naslednji ponedeljek,I štirinajstih stojnicah, ki so jih na Spominski dan, smo Slovenci v vzhodnem delu Clevelanda in Euclida imeli velik praznik, ko smo priredili dvodnevni festival in slikovito povorko, v korist dodatnega poslopja Slovenskega doma za ostarele na 18621 Neff Ud., ki je že pod streho. K sreči smo imeli lepo vreme, kar je redkost v tem času. Priprave za to proslavo so se vršile že od februarja pod' spretnim vodstvom predsednika novega društva United Slovenian Society Tonyja Petkovška in di oskrbovala zala dekleta, so bile razne privlačnosti za stare in mlade. Številne kuharice so pridno stregle lačnim gostom. Poleg kuhinje so bile dolge mize, kjer je cel bataljon natakarjev močilo žejna grla navzočim. Kmalu se je tudi oglasila naša pesem, brez katere ne mine nobena prireditev. Na apel vodje programa so mnogi ljudje prispevali za Dom ostarelih. Največji prispevek tega dne je bil $1000 od potovalne agencije Kollander. Prav pridno namičnega podpredsednika Job-1 so prodajali listke za Chevrolet na Pestotnika. To je bilo ogrom- Nova avto, ki so ga s posredovano delo, pri katerem je sodelo- njem Jacksow (Jakše) agencije valo 19 različnih pododborov, i prispevali trgovci. Proslava se je pričela v nede-‘ Naslednji dan (Memorial Ijo ob eni uri popoldne. Zbirali- Day) je bila udeležba kakih šče za parado ali povorko je bilo 3000 ljudi. Nadaljevala se je za-na parkališču šole St. Joseph, bava prejšnjega dne. Mladina je Tam je bilo par tisoč praznično rajala in plesala, starejši so se-razr Toženih ljudi, med njimi deli v senci ali pa stali pri “jas-mr.:,go narodnih noš, godbe, u- slih”. Srečali so se mnogi prija-niiormirana društva, nešteto telji in znanci,, ki se že leta niso harmonik, flote, okinčani avti videli, da lahko nekaj prispeva-itd. jok dobri in plemeniti stvari. Parada je bila dolga eno mi- Po poročilu Euclid News Jour-Ijo. Na čelu je bilo 120 muzikan- nal je bilo prebitka od festivala tov godbe St. Joseph High $11,658, prostovoljnih prispev-School. V povorki je bilo 40 več- kov pa $3,353. V kuhinji so pro-jih in manjših flot, ki so pred-’ dali 1,000 funtov kranjskih klo-stavljale razne naše in tuje or- bas, 3,000 hrenovk in 200 pizzas, ganizacije. Izmed pevskih zbo- da ne govorimo o veliki množi-rov so bili zastopani: Jadran, ni peciva kot krofov, potic, štru- Zarja, Slovan, Glasbena Matica, delna in pijače. Mnogo je vre-The Dawn Chorail Group, Tri- den tudi moralni uspeh in publi-glav, Planina in Krožki št. 2, 3. citeta, ki jo je dosegel Dom o- in 77 katero smo skupno vsi izgovar jali ob tretjem oltarju telovs procesije ob stari cerkvi: — Vsemogočni, večni Bog, si na vsakem kraju svojega via dan j a ves pričujoč in z vsem bitjem delujoč, pristani na nase prošnje in temu kraju, ki si mu Stvarnik, bodi zavetnik, da nam tukaj nobena zloba sovražne moči ne bo škodovala, marve bo s pomočjo Svetega Duha na ša volja Tebi vdana in Ti bomo vedno s čistim srcem in hvaleZ no služili ... In k temu sem v vzdihu do dal: Bog daj, usliši moj vzdih, ^ pokaži vsem nam Slovencem P° skupnega dela za našo naro skupnost. Vodi nas po tej skupnosti, po poti, na katero bo nikdar več stopila zloba vražne moči, po poti, na na odsev Duha našel bo odmev c stega srca... Tone Osovnin h nas ih vrst Conneaut, O. — Cenjen0 ^ redništvo! Tukaj Vam P0^ ček za obnovo enoletne nar ^ nine in prilagam dva dolarJa tiskovni sklad. Ameriško Domovino bereI1^.^ veliko let in ne bi mogla .0 brez nje. Želim Vam, da še dolgo izdajali in nam Prl šali lepo slovensko branje! Vse v uredništvu prav pozdravljam! Frances Kova Brooklyn, N.Y. - Cenjen0 ^ redništvo! Pošiljam Vam 06 obnovo enoletne naročnine- Ob- enem Vam želim mnog0 sloven uspe skeg0 hov pri izdajanju lista. S prisronimi pozdravi! Leo Maus°r a°a Lamont, Alta. — nakaznico za enoletno nai'° uprava! Pošiljam Vam deni no. Z Ameriško Domovin0 čni' seri zelo zadovoljen. aosilR .ti, Potrdila mi ni treba Pc saj bom videl spremenjen turn na ovitku. Vas lepo pozdravlja Joseph Rad° “Slovenska cerkveij9 ila peV- lep0 U' glasba” se zakasn CLEVELAND, O. -Stanko Trobina, pisatelj in l^,e-jatelj knjige “Slovenska cer na glasba” sporoča vsem naročnikom in zainteresh3 ^ da bo njegova knjiga izšla ^ mudo dveh mesecev. Knj & ^ bo dobila v “Baragov ^oin’|aifld> 6304 St. Clair A ve., cleV® ^0r Ohio 44103” v septembru, bodo poslana tudi imena^ P naročnikov, ki so knjig0 'ze jj< čali. Za nove naročnike {0° ga stala $5. j q Jabolka dvakrat na leto ^ Jaftali Čigorov iz sonc Tadžikistana je že drugič v dni obiral jabolka z °re starega 250 let. . ad' Jablana, visoka kot tri .^o stropna hiša, velja za bote^-^j čudo. Raste v nadmorski ' 2.700 metrov na pamirskein ^ bočju, rodi pa okusna ja dvakrat na leto. Botaniki so prepričani, a. Q, za nenavaden primer zara^agt-kol j a spremenjenih dedni nosti. F' s- FINŽGAR: STRICI ftivo Fri nas ni kajža,” je ljubez- Zaplaznikove,” je spet šinila pokolcevaje podražila Lucija mater in ^ deklica kvišku ^ spet nasmehnila. “Pri kajži, med jokom opravljala Lucijino ^inaogrede pobrnjate svoje ma-1 naročilo. e opravke; na gruntu gre vse z “Neža, po teto ti; Manica, ti Jaro; vsak trenutek moramo'pa k Zaplazniku! V dir!” je J ukazoval Podlogar grabljicama, Le lovi ga, toda zdravje je: ki nad ‘ vse. Nisi sama na sebi in S ■ie za dva.” ožnarica je bila skoraj uža-ena in v resnih skrbeh se je Vračala domov. Po vsakem takem pogovoru j le Lucija zamislila vase. Pri-Lla je rnateri, kolikokrat kar omahne med večnim delom in ^ Za časek nasloni na posteljo. °ge so ji bile težke, roke so se 1 trudne povesile. Ali kaj, ko se / oglasilo iz hleva in jo je kli-.a a divina, ali je udarila ura ter / gnala z malico na polje. Pa ie vrnila s košem zelenjave, 1° je grede natrgala za pra-je bilo že treba spet vode rezanice in večerje. Mimo-gj'ede je počila na tnali, na stop- lila^1’ ^‘'er ^:o^’ *n se Ul10 vese' šiče, in in Pod taki se skrivnosti, ki ji je živela srcem. Toda kratki so bili Spomini ob 80-ietnici p. Bernarda Ambrožiča s hibridnimi sortami do večjega pridelka Njegovo delo med vojno. IV. Lipi in je zopet vstala in ftapregla v delo. ožnarica je doma godrnjala Pr®d možem: LL, ti dedci! Prav nič ne ^^oejo. Kaj bi bilo za Podloga-/a’ č0 bi najel deklo, vsaj za ulSe 0ase. Pa nič ne vidi in ne Pmume. Kar nadenj bi šla!” ^ Ne vtikaj se vmes. Pusti jih, eP° te prosim.” ^ Ne vtikaj se! Vsi dedci.ste aki. Kič ne veste, kaka reva / Ženska. In če bo nesreča, bodo režali vame: Božnarica jo ^a na vesti; zakaj ji je mati?” Po že Bog tako naredil, da bo rav. Preveč se bojiš.” oeveda; ko uboge ženske s Jm težkim delom pogubljate ^oški. Pa se izgovarjate,, da Bog haredi. . P°žnarica je bila zares jezna / grozila, da pojde nad Pod-°garja. šla pa vendar ni. ^ ^ sv. Vidi se noč in dan vidi netu, bo zapoje klepanje in 6 zabliskajo kose. sWn in Gagper sta ge pred ok ^^0rn podrla vso travo sa r°^ P° vrtoviL kar da -a' senozeti je pa najel, 1 ni bilo tujega kosca pri hiši v j nekaj let. Ob tem času je ° vse v svitek na Podlogu. Ši-c.eri je toliko poskrbel, da Lu-jT ni hodila z malico v odda-Sfef6 Senozetb Prinašala jo je t a' Seveda je bila zato za del ^em ve0ja Luha in še več a v hlevu, ko jih je vse z aruše vrecj no- jn nob 2ela od hiše. tekiraV na SV' ^an PrL je iv ^^e^a P° malico- Jerbašček lu ^ Pripravljen v veži na sto-’ Pisan prt je ležal poleg nje-m na 111 bilo nikjer. njem žlice. Lucije pa Štefa je skočila hlev; tudi tam je ni bilo. Ste-okrog hiše in zaklicala. V Lla Na Su i Voglu> pod oknom Lucijine it//*06’ ie začula bridke vzdihe Luc'0^" ®^e^a j0 stekla v sobico. se l?a ie ležala na postelji in MV;la.v krčih. Štefa je gledala Lal U^enimi očmi, nato je zajo- Po 2 ‘Teci, sta vrgli grablje na tla in stekli. “Gašper,” je zaklical oče in iskal sina. Toda Gašperja že ni bilo. Vrh senožeti je že izginil med leščevjem. Za njim jo je mahnil Podlogar, ki ni utegnil nikomur več kaj ukazati. Ko je Gašper prihropel do hiše, je sunil škornje z nog in bos tipal v izbo. Rahlo je odprl duri, skozi katere je čul vzdihe Lucijine. Žena ga je tako milo pogledala, da se je mož zgrudil k postelji, in ko ni vedel drugega, je začel jokati. Lucija se ga je krčevito oklenila krog vratu in ga stiskala, da ga je bolelo. “Ali je šla Štefa po žene?”, je trudno vprašala Lucija. “Seveda, seveda! Kar koj bodo tukaj. Lucija, kaj naj ti pomagam?” “Nič; saj ne moreš. Pri meni bodi. Strah me je.” In ga je spet objela. Gašper je obklečal na tleh in trpel z ženo in bil pripravljen zadeti vse križe nase, da bi le bilo Luciji polajšano. “Moli, Gašper, da nama ne umrje. Prezgodaj je.” “Saj molim, ves čas že.” In je res. Ne z ustnicami, toda njegovo srce je kričalo in klečalo pred božjim tronom za Lucijo in za Gašperčka, ki ga je tako trdno pričakoval. Vtem je pridihtel do hiše oče Šimen, ki je varno in z obrazom, prevzetim od skrbi, pogledal k Luciji. Lucija je spustila Gašperja iz objema, kot bi se sramovala. Kar vdano potrpi, Lucija, žene pridejo pri tej priči.” Lucija je z očmi pritrdila in premagala vzdihe. Šimen se je tiho umaknil in šel na dvorišče. Nemiren je hodil sem ter tja. Vzel je sekiro s tnala, jo pogledal po rezi in jo položil nazaj; v skladovnici drv je poravnal poleno, kamen, ki se je valjal pred durmi, je sunil z nogo h kraju. Venomer pa je pogledoval na levo, ali gre teta, in na desno, ali bi opazil Zaplaznico. In ko jo je zagledal, ji je stopil naproti in z rokami mahal ter vabil, naj se podviza. Zavpiti si ni upal. Za Zaplaznico je prišla še teta, ki jo je spremljala Božnarica, vsa prepadla. Samo v mislih je trpela: saj sem ji pravila, da bo nesreča. Razodela tega teti ni. Dolgo dolgo so se mudile žene. Oče in Gašper se nista ganila z dvorišča. Grabljicama Neži in Manici, je oče naročil, kaj naj še postore ta dan in naj gredo večerjat kar domov. Jim bo že pri dnini pridodal. Pretekle so urg in ure. Nikogar ni bilo, da bi bil skuhal večerjo, in nihče ni mislil nanjo. Gašper se je usedel na odrivač pod Lucijinim oknom in čakal in hrepenel. Vse se je treslo v njem. Večkrat je začel moliti. Toda ni spravil očenaša iz sebe. Zapletal in medel se je, da je Teci lepo1 nazadnje obupal in je molilo samo srce, ki je kljuvalo, da se Kako se je potem razvijalo, je slovenski ameriški javnosti itak znano in ne bom opisoval. Dalo pa bi se veliko napisati in se tudi bo, ko bo prišel čas za to. Tu n>aj le na kratko pripomnil, da do novega združenja JPOSS in novega Reliefa ni prišlo. Iz povedanega mora biti vsakemu jasno, da je bil moj postopek, da v Ameriki izvršim tudi finančno poslanstvo, popolnoma pravilen ter drugače nisem mogel, ne smel nastopati. Silno me je bolelo, ko sem ob svojem prihodu v Ameriko čital po časopisju poročilo JPOSS, da v 4 mesecih svojega obstoja niti dva tisoč dolarjev ni nabral in to pri toliki potrebi doma. Zakaj se je tako malo nabralo, Oi tem sem prve mesece po naselbinah slišal marsikaj, za kar pa tu ni kraj, niti čas za podrobnejše razmotrivanj e. O tem se bo govorilo po vojni, ko bomo narodu polagali svoje račune o svojem delu zanj v teh njegovih najstrašnejših dneh, tako jaz, tako vsi drugi. V tej zadevi naj pripomnim, da sem šel tudi osebno v Chicago k predsedniku JPOSS g. Cajnkarju, ki je k pogovoru poklical še g. Molka', g. Zaitza in g. Godino. Še enkrat sem jih poskušal pridobiti za složno sodelovanje s tem, da sprejmejo Relief pod svoje okrilje, seveda na podlagi, kakor nasvetovano. Skušal sem jim pojasniti, zakaj je ta podlaga edino pravilna in možna, zlasti z ozirom na mašne podpore duhovnikom. Kako se je ta razgovor končal, je povedala “Prosveta”, čeravno je bilo sklenjeno, da se o tem ne bo pisalo. Da sem šel k predsedniku rim sem imel daljši razgovor že ob prihodu v Ameriko, ko je šlo za objavo poročil o trpljenju slovenskega naroda v katoliškem časopisju. Že tedaj je ta blagi gospod obljubil, vso pomoč njegove organizacije pri našem delu. Sedaj sem prosil tudi večje podpore iz sklada Bishop’s Relief za Slovenijo, kar je obljubil. Ko je bil pozneje pri njem rev. Bombač, mu je povedal, da so ameriški škofje določili za Slovenijo $40,000. Na podlagi tega zneska je Relief slovenskih župnij začel svoje delo. Kakor je ameriško katoliško in nekato-liško časopisje poročalo, je Bishop’s Relief določil za Božič novo vsoto $25,000. Za Veliko noč pa je določil $20,000. Od te vsote (zadnje) pa je Relief slovenskih župnij prispeval $9000 in tako je šlo direktno iz Bishop’s Reliefa za Veliko noč $11,000. Tako je bilo za Slovenijo, določene podpore iz ameriških virov $76,000, a iz slovenskih $9,000. Ameriški denar je bil nabran po katoliških cerkvah.” (Iz omenjene knjige, str. 174-177.) (Pride še) M. T. Za večji pridelek koruze uporabljajo sedaj skoro po vsem svetu v Ameriki razvito hibridno seme. Uporabljajo ga tudi v Jugoslaviji s precešnjim uspehom. PREHITRO SE JE PRITOŽILA Denver — Neka ženska se je pritožila na policiji, da mnogo pobalinov skače čez plot in v njenem vrtu pulijo rastline. Ko je policija prišla in pregledala njen vrt, je populila še vse ostale rastline — okrog tisoč sadik marijuane. po teto in po mater. Reci, da Štefa, teči, kar moreš, CaŠperja in še paznikovo ,e grozno slabo. Pr°sim.” Stefka ni nič pomislila na ma-i J0 moralo slišati to trkanje do JPOSS, je bilo v prvi vrsti moje upanje, da se utegne vendar najti kaka povoljna rešitev tega velevažnega vprašanja, a poleg tega mi je vest velevala, da u-porabim vsako možnost za hitro pomoč, kajti jok stradajočih doma mi je še'vedno donel v duši in strašna revščina med begunci in izgnanci mi je bila preživo pred očmi, da bi šel kamorkoli, storil karkoli, samo da bi mogel nekoliko omiliti položaj teh nesrečnežev in vsaj nekoliko olajšati njih nepopisno gorje. Ko se je ustanovil Relief slovenskih župnij v Ameriki, je šel v Washington k Bishop’s Relief, k tamkajšnjemu tajniku NCWC, rt. rev. Msgr. Ready-ju rev. Anton Bombač, ki je z njim uredil, da bo pri konferenci ameriških škofov predlagano, da se naš slovenski Relief sprejme pod Bishop’s Relief kot njegov del. To se je tudi zgodilo. Tako je začel Relief slovenskih župnij poslovati. Takoj nato sem šel sam v Washington k glavnemu tajniku NCWC msgr. Ready-’ju, s kate- OD IGRE V ŽIVLJENJE ■ Dečko drži v roki otroško puško za igranje v mestecu Phu Bai pri Da Nangu v Južnem Vietnamu. S starši in drugimi je pribežal na varnejši jug iz Quang Tri mesta, ko so se temu približali rdeči. Intenzivne živinoreje si brez koruze skoraj ni mogoče zamisliti. Pomanjkanje koruze ali pretirano visoka cena za krmo te vrste porušita načrte živinorejcev in vodita k neuspešni živinoreji. Zanesljiva pot iz teh težav je povečanje pridelka in pocenitev pridelane koruze. E-den temeljnih pogojev, da dosežemo ta cilj, pa je primerna sorta, oziroma natančneje rečeno — primerna hibridna sorta. Nekaj desetletij trajajoče delo genetikov in žlahtniteljev v ZDA je bilo v začetku tridesetih let tega stoletja kronano z u-stvaritvijo in razširitvijo .hibridnih sort koruze. Te sorte se ne odlikujejo le z mnogo večjo rodovitnostjo, temveč imajo tudi Dolj razvite korenine, zaradi česar bolje črpajo hrano iz tal in so odpornejše proti suši. Zaradi močnega stebla je posebno nevarnost poleganja posevka zmanjšana, večja odpornost teh sort proti boleznim in škodljivcem pa poveča zanesljivost pridelovanja. Pomanjkanje hrane in krme v drugi svetovni vojni in po njej je pomembno prispevalo k prav bliskovitemu širjenju hibridnih sort, najprej v ZDA, nato pa tu di v Evropi in na drugih celinah. Leta 1950 so v ZDA zasejali s hibridnimi sortami že več kot tri četrtine vse površine namenjene koruzi, pridelek pa se je tako povečal za več kot 15 milijonov ton. Sedaj pridelujejo v ZDA zgolj hibridne sorte. Vzgoja lastnih ali vsaj širjenje primernih tujih hibridnih sort je danes temelj napredka pri pridelovanju koruze praktično v vseh deželah 'sveta. Izrednemu širjenju Koruze v srednji Evropi so v zadnjih letih odprle vrata prav hibridne sorte. Naj omenimo, da ta vrata pomagajo odpirati tudi jugoslovanske hibridne sorte, saj semena teh sort ne izvažajo • le v srednjeevropske dežele in v ZDA, ampak tudi v Albanijo in na Kitajsko. V Jugoslaviji so se začele širiti hibridne sorte koruze v drugi polovici petdesetih let. Leta 1969 so te sorte zavzemale dobro polovico vseh površin, posejanih s koruzo, na tej površini pa so dobili tri četrtine vsega pridelka koruze. Hibridne sorte so torej tudi v Jugoslaviji veliko bolj rodovitne kot navadna koruza. Številni natančni poskusi so pokazali, da - so hibridne sorte pri sicer enaki agrotehniki (enakem gnojenju in negi) za 25 do 30 odstotkov fodovitnejše kot navadna koruza. Zaradi večje sposobnosti hibridnih sort za črpanje hrane in vlage iz tal in večje odpornosti proti polega-nju pa lahko te sorte prideluje- jem in avtobusnim podjetjem Slavnik iz Nove Gorice. jo mnogo bolj intenzivno kot navadno koruzo, zaradi česar se pridelek še posebno poveča. Že pri srednje intenzivnem pridelovanju (na kmetijah) so bile hibridne sorte za 43 odstotkov rodovitne j še od navadne koruze. Ta pridelek pa še zdaleč ni skrajna meja rodovitnosti hibridnih sort, saj so_ le-te pri intenzivnejšem pridelovanju dale precej (za 53 odstotkov) večji pridelek. Hibridno seme je precej dražje od navadnega. Kljub številnim dobrim lastnostim imajo hibridne sorte precejšnjo pomanjkljivost — že v enem letu se močno izrodijo; seme, odbrano v hibridnem posevku, je za okoli 15 odstotkov manj rodovitno kot pristno potrjeno seme (seme generacije Fl, kot mu pravimo). Tudi v tem primeru pokaže preprost račun, da nikakor ni gospodarno sejati izrojeno seme, bolje je pred setvijo poseči nekoliko globlje v žep in nabaviti pristno hibridno seme, kajti ta izdatek se bo ob večjem pridelku bogato obrestoval. Ženske dobijo delo Delo za ženske Delo v tovarni Ni potreba izkušnje. Poln čas. UNIVERSAL DRY CLEANERS 1218 E. 71 St. (122) MALI OGLASI V najem Oddamo 4-sobno stanovanje zgoraj odraslim v Collinwoodu. Kličite MU 1-3729 (122) V najem Lepo 6-sobno stanovanje, zgoraj, vse sobe velike, se odda v najem na 1081 E. 71 St. Za pojasnila kličite 843-8033. -(124) Lastnik prodaja dobro 2-družinsko hišo na 1263 E. 67 St, vsa podkletena, 2 plinska furneža, 4 garaže, velik vrt. Ugodna cena. Kličite do 8. ure zvečer 881-2195 in vprašajte za Tonija. (122) Vesti iz Slovenije Portorož raste Konec aprila so odprli v Portorožu nov hotel “Metropol”. Hotel ima na razpolago pokrit bazen z ogrevano morsko vodo. Bazen je odprt za vse. Novi bazen z ogrevano morsko vodo je četrti te vrste na o-balnem podfočju. Letošnjo zimo so bazeni z ogrevano morsko vodo privabili mnogo gostov. Portorož ima sedaj dva pokrita bazena z ogrevano morsko vodo. Srečanje pisateljev v Portorožu V Domu pisateljev v Belem križu pri Piranu je Društvo slovenskih pisateljev pripravilo 13. maja že petič srečanje pisateljev iz sedmih držav. Slovenski in tuji pisatelji so poleg sestanka brali svoja dela v nekaterih šolah ob slovenski obali in s tem prišli v neposre-denstik z mladimi poslušalci. Srečanja se je udeležil tudi tajnik mednarodnega Pen-kluba iz Londona, David Carver. Stara najdba v Celju Pri urejanju kapele v južni ladji opatijske cerkve so pod tlakom v globinin 75 cm naleteli na ostanke starejše stavbe, zatem pa še na večji kamnoseško obdelani marmorni blok. Obe najdbi strokovnjaki datirajo v romansko dobo. Pri marmornem bloku gre za spodnji. del kipa, pravzaprav za ostanke nagrobne plošče, ki je služila za pokrov srednjeveškega sarkofaga, ker je kip na zadnji strani ravni ob-klesan. Hiše naprodaj Dvodružinska in enodružinska in 3 garaže, vse na enem lotu na Edna Ave. v lepem stanju. Kličite 381-2705 za sestanek. (126) V najem Odda se 4-sobno stanovanje zgoraj, nič otrok, nič živali. Oglasite se osebno na 16109 Waterloo Rd. (124) Razprodaja pohištva “Magnavox” TV. Radio “Sava” na 6 zvočnikov in razne drobnarije. Vse v dobrem stanju. Ugodna prilika za nakup po nizkih cenah. 1377 E. 43 St. • (123) V najem Tri sobe in kopalnica zgoraj, za eno žensko, vse na novo de-korirano. Blizu E. 185 St. Kličite 732-8969 (123) i Ljiv je po bregu kar čez je e’ ruta se ji je odvezala; ni s Se^Pravila> za vogel jo je nesla VSa °L da je vihrala po zraku. k0 Zasopla je kar padla med Ce- ‘Gašper! Oče! Lucija bo omagana, ter začela udiria! dtht lla^0 Pečenka na tla> vsa in Qav0c^0§ar je vrgel vile iz rok. per je prebledel. P° teto mi je velela in po samih božjih nebes. Na noč so prišle še nekatere matere. Skrivnostno so šepetale v kuhinji. Maruša je odvedla Štefo, ki je neprestano vsa plašna jokala, na izbo in ostala pri njej, dokler ni trudna deklica zaspala. “Ali naj stopi kdo po pomoč k fari?” je zaskrbljen vprašal Podlogar žene. (Dalje prihodnjič) V najem 4-sobno stanovanje spodaj, klet. Kličite 431-7884 od 11. zj. do 3. pop. ali zvečer ob 7:30. Na 1222 E. 61 St. -(122) Hiša naprodaj v Euclid Zidana Colonial hiša, 3 spalnice, dvojna garaža. Kličite od 3 do 5. ure 731-2169 v srednjih 30h. Nič a'gentov. (12,14 jun) V najem Lepo 5-sobno, prostorno stanovanje, zgoraj, kopalnica, lasten vhod, se odda najraje odraslim na 1200 Addison Rd. Za pojasnila kličite 431-0084 po 4. uri. 19,21,23 jun) Osebni promet odložen Čeprav je bilo že določeno, da bo uveden potniški^ promet na progi Ljubljana — Koper, so u-vedbo vlakov preložili za nedoločen čas, ker ni prišlo do sporazuma med železniškim podjet- Hiša naprodaj Enodružinska, 3 spalnice, prostor za razširjenje zgoraj, aluminijasta obloga, nova garaža, globok lot zadaj, blizu cerkve Marije Vnebovzete. Kličite od 7 do 9 zv. samo 761-1496. (21,22,23,28,29,30 jun) V najem Oddamo odraslim 4 sobe zgoraj, v fari sv. Vida na E. 61 St. Kličite 881-9947 (124) JUŽNODAKOTSKI KAVBOJ — Casey1 Tibbs (zgoraj v okviru in na konju) se kreta med filmskimi 'snemanji, kjer je tehnični svetovalec, in med rodeo nastopi. Na sliki ga vidimo, ko kaže Stevu McQueenu podrobnosti za njegovo vlogo v “Junior Bonner”. \ IVAN PREGELJ: Magister Anfon L ZGODOVINSKI ROMAN “Pa je zato trikrat učen, ki Sem še jaz le dvakrat,” je povedal vikar. Žena se je zagledala v magistra. Po kratkem presodku je premislila: “Močan pa je..’’’ Ozrla se je c koli sebe, kakor ida nekaj išče in. velela nato očitno po stari navadi pred petnajstimi leti: “Močan pa! Vzemi, no' Tone, kotlič, pa skoči po vode.” “Bom, teta Mica,” je rekel magister, segel po posodo in šel. Vikar se je smejal, da ga je bolelo. “Magister ji bo vodo nosil, kam bi to zapisali! Ali jo bo prinesel? Močan! Seveda je, ampak neroden.. Da le v vodnjak ne skolovra ti. Ali pa se mu na rij Stradjot Tomajskemu!” VI. KAKOR PETELIN ... Ukazal je magistru, naj sede, pa postavil na mizo vina in kruha. Potem je spregovoril: “Magister Tone, besedo, preden izpijeva!” “Prosim, gospod vikar,” se je poklonil pohlevno magister. “Ali si čeden?” je vprašal vikar dvoumno/ da je magister ostrmel. Magister se je oddahnil, kakor da pridrževal sapo ves ta čas, ko je govoril vikar, in dejal nato mirno in zateglo: “Bom povedal, gospod vikar. Saj nisem nič takega ne počel ne skusil, da bi me moralo biti sram in da bi povedati ne mogel.” “Poslušam,” je prikimal vikar in se široko naslonil v svojem sedežu. Minila ga je nezaup-nost, ki se je bila zbudila prej v njem, ko je čul kuharico Mico ziniti o Judežu Škarijotu. ‘Baba,’ je modroval zdaj o njej, ‘le kam je gledala, da je hotela tega Toneta grdo osumiti, in še meni dopovedati menila. Pod noge pač, ki ga pričajo, da jih je brusil kakor potepen pes; v oči mu pa ni videla, ki so poštene, prave telečje in volovje, in je prav, da nje ne sliši, ko ga takisto sodim sam pri sebi. Ne Lekšan; Tajnik: Vili Zadnikar, 6920 Bayliss Ave., tel.: 361-2276, Cleveland, O. 44103. Blagajničarka: ga. Berta Lobe; Odborniki: Ivan Hoče-, var, Maks Jeric, Valentin Kavčič, Andrej Kozjek, Jože Kristanc, Jože Leben, Edward Podržaj, Rudi Lekšan, Lojze Lončar, gdč. Marija Lunder, Branko Pogačnik, Franček , Rupnik, ga. Vida Rupnik, Ivan Rus, 1 gdč. Mojca Slak, Tone Škerlj, Anton . Švigelj. Nadzorni odbor: Jože j Nemanich, Milan Pavlovčič, Branko Pfeifer. Razsodišče: Ivan Berlec, Lojze Burjes, Frank Kovačič; Duhovni vodja: Rev. Jože Palež. pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljnje informacije se obrnite na društvene zastopnike. v oči ne v obraz mu ni gledala “Golazni nimam,” je povedali naša Mica, tudi v lice ne, ki je, skromno, kakor že enkrat ta Bog mi v greh ne štej, seveda po božjem ustvarjeno in le zmaliče- dan pri Kobljeglavskem. “Umej me prav,” je golčal vi-! no pošteno, kakor svetemu Ro-kar. “če si ves pravi, sem hotel ku na oltarju, da se pači, in ne vedeti. Saj si prej čul o Juriju, zastonj, ki gnojno koleno kaže ki ga je Tomajski ravnal v šole. J pa psetu iz gobca kruha je. Pro-In to tudi veš, da jih je dvanajst I curamus! Pa se trpi Jože! Naj sedlo k tisti zadnji večerji, ko; lepo pove potegon, kod je mahe- kamenju spodrsne. Ti moj Bog, jim,je n°ge U™!kpa jebi} dral in golazen Pobiral> na^ Pove ^ k.u -o „Jf med n-J™1 hudlc> neced taka! in sam dokaže Mici, kako mo- pasja. Pa še tiste tri spremisli, dro je poznal Job žensko, ki bi ki jih je na getzemanski vrt s bil še tej moji tolminski zijali seboj vzel, da bi z Njim čuli in pametno sodil, da quasi una de molili. Da niso bili čedni, ne stultis mulieribus, kakor troba- bomo dejal, a zaspali so. Med tremi, ki čujejo na Krasu, sem. Vse lepo povej, kako je bilo s teboj, ko si petnajst let hodil1 je bil začel pripovedovati, po sveti.” I (Dalje prihodnjič) vse me že boli. Hahaha. V vodnjak. Kakor takrat, ko mi je še k maši služil, padel, vodo za oltarjem zlil in mi nato dvakrat samega vina točiti hotel. Mica! Pa da ga ti tako malo spoštuješ. Neroda, kaj pa, če je neroden? Tone je in magister.” “Ali je pravi?” je dvomila. “Da ni kak lutrovski kakor tisti Judež.” “Kateri Judež?” je ni umrl Vikar. “Škarjot,” je rekla trpko ženica. 1 “Judež Škarjot?” je iskal vikar naglas. Tedaj se je vrnil magister. / “Judež Škarjot, koga pa misliš, Mica?” je hotel do jasnosti vikar. “Kakor da ga ne poznate,” je rekla ženica malomarno, “poznate ga kot obrezan denar.” “Slab denar poznam,” je rekel vikar, “tudi Judeža iz pisma, ki!je Kristusa izdal. Ali takisto misliš?” “Ne. Saj je Kraševec,” je vedela žena. Magister je stal molče ob strani in poslušal vikarja z Mico, ki sta bila trenutno popolnoma pozabila nanj. “Kraševec?” je zategnil vikar. Judež pa Kraševec? Prvič slišim. Pa če ti praviš, bo že res, Mica. Haha.”' Obrnil se_ je k magistru in idejal: “Si čul? Judež Iškarjot je- s Krasa doma.. Lepe rojake imamo.” Magister se je nasmehnil. Tedaj pa je planila ženica živo: “Tišajta oba! Ali je ali ni Kraševec. Kaj vem jaz! Pri nas ni doma, gospod Luka v Tomaju so ga šolali, pa se je spačil in zavrgel, galjot, fej!” “Mica,” se je oddahnil vikar, “grešil sem. Resnica božja! Trije žerjavi vedo, da je tako. A kadar ga Tomajski v roke dobi, ste babe golči...’ Kar na glas mu je šlo iz takih misli pa je zmedel magistra, ki Imenik raznih društev Slovenski domovi a H 8 FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV Predsednik Stanley Bockar, pod^-predsednik Edward Kenik, tajnica Anna Mae Mannion, blagajnik Emil Martinsek, zapisnikarica Josephine Zakrajšek, dopis, tajnik Michael Dancull, nadzorniki Harry Blatnik, Mary Dolšak in Louis Sajovic. Seje so vsak drugi mesec. SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE. Predsednik Eddie Kenik, podpred sednik Dan Chesnik, tajnik Frank Bavec, tel. 361-5115, blagajničarka Josephine Stwan, zapisnikarica Julia Pirc, preds. nadz. odbora Frances Tavčar, preds. gosp. odbora Anthony Tomse, preds. odbora za pospeš. domovih aktivnosti Stanley Mezic, oskrbnika doma Frank in Anna Srumf. Seje direktorija so vsak arugi torek v mesecu v sobi nasproti urada S.N.D. Začetek ob 8 uri zvečer. NA KLUB DRUŠTEV AJC RECHER AVE. Predsednik Harry Cecelic, podpredsednik Albert Pestotnik; tajiiica in blag. JoAn’n Milavec, 23891 Glen-brook Blvd., Euclid, O. 44117, tel.: 531-7419; zapisnikar Louis Jartz; nadzorni odbor: Rose Intihar, Anton Mrak, John Tucceri. Seje za 1. 1972 prvi ponedeljek vsak drugi mesec: feb. apr. jun. avg. okt. dec., v American Yugoslav Centru na Recher Ave., ob 8. uri zvečer. — KE 1-9309. KLUB LJUBLJANA Predsednik Anton Meklan, podpredsednik Louis Vidovec, tajnica Steffie Koncilja, 15611 Saranac Rd. GL 1- 1876; blagajnik Martin Komočar zapisnikarica Frances dobro mu ne bo tedaj tvojemu Klun. Nadzorni odbor: Agn.es Lav- Judežu; Škarjotu. Ne bo, ne!” Zasmejal se je vedro in vprašal magistra: “Ali veš, koga misli naša modra gospodinja?” “Ne vem, ■ gospod vikar.” . “Jurija Stradjota je prekrstila, lej,” je povedal vikar. šin, Antonija Meklan, Kristina Kovach. Kuharica Mary Dolšek. Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v AJC na Recher Avenue. predsednik John Habat; tajnik Anthony Stanonik, 664 E. 160 St., tel.: 681-6898; blagajnik Joe Ferra; zapisnikar Frank Hren; nadzorniki Ciril Štepec, Joe Somrak, Mary Okicki; gospodarski odbor Stanley Spilar, Tony Godec, Adolph Kocin; odborniki: Anton Nemec, Anton Medved, Dan Pavšek, August Dragar. Upravnik John Kolovich 681-9675. Seje vsak četrti torek v mesecu. SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road Predsednik Harry Blatnik, pod-predsed. Robert Devlin, tajnik Charles Zgonc, blagajničarka Mary Dolšak, zapisnikarica Cecilia Wolf. Nadzorni odbor: Jennie ■ Marolt, Stanley Grk, Joe Brodnik, Joe Muzic. Gospodarji: Charles Starman, Frank Grk, Louis Petrič, Frank Videmsek, ostali direktorji John Prince, Fred Marinko. Telefon: 481-5378. DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. EUCLID, OHIO Magistra je rezko prevzelo. častni predsednik Joseph Trebeč, Spomnil se je tujca s pota in pa (Pr®ds^ni^ ^yatz, podpreds zagonetnega pisma, ki je obljubil, da ga bo oddal v gradu. John Troha, tajnik Stanley Pockar-Tel. 732-8662, blagajnik William Frank, zepisnikarica Mary Kobal. “Jurija, da, Stradjota,” je šel Nadzorni odbor: Louis Sajovic, govoril vikar, “ki boš še kaj več'Preds- John Hrovah Richard Sterle , , . „ v Gospod, odbor: Ed Leskovec, Preds, cul o njem, Bog mu srečnega -pjay BracjaCj joe petric, Jr. Direk- konca ne daj, dasi mu ne kličem torji:: John Adams, Stephen Kasu- SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Martinsek, blagajnik Joseph Stavec zapisnikar Anton Perušek, nadzorniki Frank Urbančič, Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor John Semich, Millie Lipnos, m Anton Kaplan, veselični odbor Al Glavic, Antonia Stokar, Millie Lipnos in Frank Urbančič, odborniki Andrew Režin st., Anton Gorenc, Andrew Rezin ml., Charles Hočevar in Louis Kastelic. Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 uri zvečer. GOSPODINJSKI KLUB NA JU TROVEM (Prince Ave.; Predsednica Jennie Bartol, po. predsednica Angela Magovec. taj. Stella Mahnič, blag. in zacus M-? Taucher. nadzornice Anna Krivic, Angela Magovec in Joseohine Gerlica. Seje so vsako prvo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v SDD na Prince Avenue. GOSPODINJSKI ODSEK SDD NA RECHER AVENUE Predsed. Mary Kobal, podpredsed. Josephine Henikman, zapisnikarica Marica Lokar, tajnica in blagajničarka Mary Ster, nadzornice Christine Kovach, Anna Kutcher in Danica Hrvatin. Ribe in drugo ob petkih. pogubljenja.” Obrnil se je k Mici in naročil, nic, Al Pestotnik, Jos. Kušar. Upravnik (Poslovodja): Charles Starman Tel: 531-9309. Hišnik: Joseph naj kuha, kako pa kaj. Potem je petric, Sr. vzel magistra za roko in ga ve- | Seja je vsako tretjo sredo v medel v svojo sobo. Tu mu jez obema rokama stisnil roko in dejal toplo: j “Tone! Bog te blagoslovi. Da seču ob 8 uri zvečer v SDD na Recher Ave. SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave. . . Častni predsednik John Habat; jni le-tega nisi naredil, kar Ju- predsednik Edward Kocin; pod- UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair Predsednik Joseph Nemanich; podpredsednik: Frank Grdina; tajnik; Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave. blagajnik; Janez Breznikar; upravnik: Jakob Žakelj; Baragova prosveta: Frank Cerar; knjižničar: Lojze Bajc; pravni zastopnik: Edmund Turk; odborniki: Stanko Vidmar, Franc Sleme, Jože Starič, Jože Tominec, Tony Škrl, Franc Kamin. — Dom ima prostore za razne prireditve. Telefon: 361-5926 ali 432-0142. SLOVENSKA PRISTAVA Predsednik: Mate Resman; Podpredsednika: Franček Rupnik Rudi Upokojenski klubi KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLID U Predsednik Krist Stokel, 1. podpredsednik John Gerl, II. podpredsednik Mary Božic, tajnik John Zaman, 2021 East 228 St., Euclid, O. 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis. Frank česen.' Nadzorni odbor: Mary Kobal, John Troha in Molly Legat. Poročevalci: Frank Česen, Louis Kaferle. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društvenem Domu (AJC) Recher Ave. KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU Predsednik Anton Perusek, podpredsednik Louis Kastelic, tajnica in blagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd., Independence. Ohio, 524-7724, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Andy Rezin, Anton Gorenc, Mary Sham-rov. Za Federacijo: Anton Perušek, Andy Rezin, Mary Shamrov, Louis Kastelec, Antonia Stokar. Seje vsako 4. sredo v mesecu ob 2. uri popoldne, v naslednik Narodnih domovih: januarja, aprila, julija in oktobra na Prince Ave., februarja, maja, avgusta in novembra na 80. cesti, marca, junija, septembra in decembra na Maple Hts. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednik Louis Peterlin, podpreds. Frank Chemas tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St., Telephone: 361-4847, blagajnik Florian Mocil-nikar, zapisnikarica CeciHa Subel. Nadzorni, odbor: Andrew Kavcnik, Jennie Vidmar, Mrs. Mary Kolegar. Veselični odbor: Frances Okorn. Anna Zalar. Gosp. Odbor: Mike Vidmar. Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldnev spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD. Predsed. Joe Kolman, podpredsed. Gertrude Koshel, taj. in blag. Louis Dular, 17717 Grovewood Ave., tel. 481-0545, zapis. Mathew Penko, nadzor Joe Mrhar, Leander Makuc in Mary Avsec. Poročevalec Mathew Penko. Seje so vsak 2. torek v mesecu ob dveh popoldne v SDD na Waterloo Rd. KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Ave Častni predsednik Anton Škapin, predsednik Joseph Ferra, I. podpredsednik John Habat, tajnik in blagajnik John Trček, 1140 E. 176 St., tel.: 486-6090; zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: Štefka Koncilja, Kristina Boldin, Frances Somrak. Seja in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu n.a Holmes Ave. FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA Predsednik Krist Stokel, 1. podpredsednik Anton Perusek; 2. podpred. Louis Arko; tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St., 361-4847; zapisnikar John Trček, blagajnik Joseph Ferra; nadzorni odbor: Al Sajevec, Louis Dular, in Štefka Koncilja. Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi. Poročevalec Frank Česen. AMERIŠKI-SLOVENSKI POKOJNINSKI KLUB, V BARBERTON, OHIO. Preds. Louis Arko, podpreds. Aug> Maver, tajnica - blagajničarka Josephine Porok, 39 - 16th St. N.W. Barberton, Ohio 44203, tel. 825-9081 zapisnikar, Anton Okolish, nadzorni odbor: Josephine Platnar, Robert Gerbeck, Mary Šuštaršič. — Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center! Samostojna društva SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Častni predsednik Frank Baraga, predsednik Michael Telich; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183; blagajnik John J. Leskovec, nadzorniki: John, Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Joseph Jerkič in Frank Bavec, za konferenco SND John Lokar. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro ^ poslopje Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $300 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Za sprejem ali SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A. Miki Martinčič (N.Y.) predsednik, Lojze Arko (Chicago) 1. podpredsednik, Peter čekuta (Toronto), 2. podpredsednik, Francka Babnik, 2447 Crescent St., Astoria, NY. 11103, tajnica, Hajni Stalzer (N.Y.) blagajnik, Ludvik Burgar in Ivan Kamin, urednika Odmevov. SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Duhovni vodja Rev. Toni Sršen, starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Zalka Zupan, 6211 Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103, načelnik Milan Rihtar; voditeljski zbor: Milan. Rihtar, Janez Varšek, Franci Tominc, Marija Rihtar, Meta Rihtar. Telovadne ure vsak torek od 8. - 10. zvečer in vsak četrtek od 6. - 10. 'zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu. BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD. Predsed. Andy Bozich, 1. podpred. Mark Vesel, 2. podpred. Frank Grk, taj. Tone Novak, blag. Joe Ferra, 444 E. 152 St. 531-7131, zapis. Mary Bozich, nadzor odbor; Joe Dovgan, Ed Leskovec, John Habat, Joe Primc, poročevalci: Joe Ferra, Tone Novak, Mary Bozich, delavke pri bari: Albina Mršnik, Rose Ribar, kuharce; Rose Čebul, Rose Zaubi. Balina se vsak dan— ponedeljek, torek, sreda in četrtek ob pol ene ure pop. petek in soboto ob 6. uri zvečer, ob nedeljah od 1 do 5. pop. MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA Predsednik; Matthew Tekavec, podpredsednik: Joseph Zelle, tajnica; Mary Celestina, 727 E. 157 St., Cleveland, O. 44110, tel.: 761-8906; blagajničarka: Anica Knez, odbornica za zbiranje znamk: Caroline Kucher, odbornice za oskrbo kuhinje: Mary Otoničar, Jožefa Tomi- nec, Ivana Pretnar. Zbirateljica grad za misijonski piknik 8 Leskovec. . nie Za oskrbo pijače in ur®i,eV 0id prostorov; Vinko Rozman, Leop Pretnar, Frank Kuhelj. ,v Nadzorni odbor: John petrlf) r,'Ca fan Marolt, Janez Ovsenik, »a .a Lavrjša, Ivanka Pograjec, 6 Železnik. UHLE HEIGHTS POSTRV S GfiTERIHG B7330 Broadway Maple Height* Naznanjamo, da borno odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve, prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpo vseh vrst perutnina ■>.- amt.: mm mmm in sinovi Tel.: v tritovmi 1VSO 3-7733 — na domu MO 2-2912 ŠTAJERSKI KLUB Predsednik Stanley Cimerman, podpredsednik Slavko Zagmajster, tajnica Slavica Turjanski, blagajničarka Rozika Jaklič, gospodar Rudi Kristavčnik, pomočnik gospodarja Mike Kavaš, odborniki Frank Stropnik, Kasimir Kozinski, Rudi Pintar, John Kostajnšek, Avgust Šepetave; razsodišče Tore Zgoznik, Avgust Pintarič, Branko Senica; kuha vica Lojzka Feguš, pomočnica Elza Zgoznik. ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik Karel Mauser: podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleve j land, O. 44103; blagajnik Ciril ! Preželj, Toronto, Out., Canada; j tiskovni referent Otmar Mauser, ; Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob , Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Pučko, Gilbert,. Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgo- ! dovinski referent prof, Janez Sever, j Cleveland. MLADI HARMONIKARJI Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 541-4256, Poslovodkinja ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel. 481-3768. SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB Predsednik: Matt Novak, pod- predsednik: Lojze Lončar, blagaj-nica: Helen Žnidaršič, tajnica: Marija Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, Ohio 44103, tel. 881-2641. Odborniki: Urši Osredkar, John Žnidaršič, Peter Jančar, Marty Tominc, Ed Mejač. Preglednika: Metod Ilc, Marijan Perčič. BARAGOVA ZVEZA 239 Baraga Ave. Marquette, Michigan 49855 Preuseanik Msgr. I'. M. Scnerin-ger, podpredsednik Rev. Guy S. Thoren, eksek, taj. in urednik Fr. Howard Brown, tajnik Mr. Bernard Lambert, blag. Rev. Thomas Ruppe. Letna članarina $2, podporni član, letno $10, dosmrtno član stvo $50.00, dosmrtno članstvo za družine in organizacije $100.00. Vs člani dobivajo The Baraga Bulletin, ki izhaja štirikrat na leto. Drustw krije stroške za delo za priglašenj? škofa Baraga blaženim in svetni kom. TRETJI RED SV. FRANČIŠKA Duhovni vodja Rev. Julius Slapsak, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Petric blaga j niča Mrs. Mary Panian Shodi so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv Lovrenca v Newburghu ZELENA DOLINA Predsednik Karl Fais; tajnik Mike Kavas, 1260 E. 59 St. 391-4108; blagajnik Rudi Kristavni.r gospodar Jože Zelenik: odborniki John Vinkler, Rozi Fais, Ivanka Kristavnik, Ivanka Zelenik, Angela Kavas in Sophie Vinkler. ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB Predsednik Renato Cromaz, podpredsednik Edward Pečnik, tajnik Anton Novak, zapis Max Traven, oskrbnik Aloiz Pugel. Seje so vsak drugi petek v mesecu pri Edyju Petricku, 26191 Euclid Ave. BELOKRANJSKI KLUB Predsednik Maks Traven, podpredsednik Matija Hutar, tajnik Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Heights, Ohio 44143, telefon 261-0386, blagajnik Olga Mauser, nadzorni odbor: Janez Dejak, Milan Smuk, Nežka Sodja, gospodar Frank Rupnik, kuharica Marija Ivec. Naznanilo in zahvala V globoki žalosti sporočamo, da je po večletnem bolehanju umrl naš ljubljeni soprog, oče in stari oče, LOUIS PIRNAT Previden s sv. zakramenti je zatisnil svoje oči na dan H-maja 1912. leta. Rojen je bil leta 1S93 v vasi Velike poljane pri Ribnici, odkoder je prišel v Ameriko pred 60. leti. Pogreb se je vršil 17. junija iz želetovega pogr. zavoda v cerkev Marije Vnebovzete, kjer je pogrebno sv. mašo daroval Father Victor Tomc. — Potem pa smo pokojnika prepeljali na pek. Kalvarija in ga tam položili k večnemu počitku. Bil je član društva Lunder-Adamič št. 28 SNPJ. S teni se iskreno zahvalimo Father Tomcu za darovano pogrebno sv. mašo, Rev. Krajniku pa za obisk pokojnika pred smrtjo. Topla hvala vsem, ki so ob oder pokojnika položili tako lepe vence cvetja; vsem, ki so darovali za sv. maše in za Dom ostarelih na Neff Roadu. — Hvala vsem, ki so pokojnika prišli kropit in motit ob njegovi krsti in vsem, ki so ga spremili na pokopališče. — Hvala tudi vsem, ki dali svoje avtomobile na razpolago za spremstvo na pokopališče., Hvala pogrebcem, članom društva, ki mu je pokojnik pri" padal in zastopnikoma tega društva za lepo slovo od svojega umrlega sobrata. — Toplo se zahvalimo vsem, ki so nam P>s' meno ali ustno izrekli svoje sožalje ter vsem, ki so nam bili v dnevih naše žalosti na pomoči. Hvala osebju pegr. zavoda Jos. Žele in sinovi za vzorno urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo. Ljubljeni soprog, dragi oče in stari oče, počivaj v mini v tej blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Ti njena gruda! Ti, o Jezus naš premili, Ti dobrotno se ga usmili, zlij na dušo Rešnjo Kri, raj nebeški mu odpri! Žalujoči: ANGELA — soproga Vnuki in vnukinje Cleveland, O., 21. junija 1972. ELSIE — hčerka Ostalo sorodstvo OHRANITEV IZROČILA IN UNIFORM — Papeška osebna straža je sestavljena iz Švicarjev, ki nosijo ob slovesnih priložnostih starodavne unijorme, izdelane po zamisli slavnega Michelangela, Na sliki vidimo novega stražarja v slavnostni uniformi, ko držeč eno roko na zastavi, drugo pa dvignjeno, prisega zvestobo zastavi in temu, ki ga predstavlja.