ZANIMIVA OBLIKA LJUDSKEGA LUTKARSTVA
NA SLOVENSKEM
(Začasno poročilo)
Niko Kuret
Dolgo isnio mislili in govorili, da naše ljudstvo nima lutkarskega iz-
ročila. Toda redki, a doslej komaj opaženi primeri dovoljujejo trditev,
da imamo tudi Slovenci svoje ljudsko lutkarstvo, ki je, kakor kaže,
v tesnem sorodstvu s podobnimi primeri iz sosednjega kajkavskega
območja. Naša ljudska oblika lutkarstva je celo tako svojevrstna, da
ji v doslej znanem evropskem lutkarstvu^ še ni bilo moč najti para.
Da smemo upravičeno govoriti o primeru slovenskega ljudskega
lutkarstva, dopuščajo za zdaj poročila iz Bukovcev pri Markovcib v
ptujski okolici, z Llovca pri Mekinjah v stiski okolici in s Plešivca pri
Skalah v Šaleški dolini, torej z docela raziličnih ozemelj, ki drugo na
drugo ne mejijo. Zveza je j>ač mogoča med Dravskim poljem in sosed-
njim hrvaškim ozemljem. In ker gre v vseh treh krajih za v bistvu
' Drugi narodi, zlasti Čehi, imajo staro ljudsko lutkarsko izročilo,
prim. Jaroslav Bartol, Loutkârske hry českeho obrozeni. Praha 1952. —
O ljudskem lutkarstvu drugod informira bogata literatura. Navajam samo
glavno. N e m š k o ozemlje: Wilhelm Pessler, Handbuch der deutschen Volks-
kunde II, Potsdam b. 1., 429—487 (Carl NiesSen, Das Volksschauspiel und
Puppenspiel). Joh. E. Rabe, Kasper Putschenelle. Historisches über die Hand-
puppen und hamburgische Kasperspiele. Hamburg -1924. — Francija:
Paul Jeanne, Bibliographie des marionnettes. Paris 1926. Ernest Maindron.
.Marionettes et Guignol. Paris (1900). — Belgija: De Warsage, Histoire
du théâtre liégeois de marionnettes. Bruxelles 1905. Robert Guiette, Ma-
rionnettes de tradition populaire. Bruxelles 1950. — Anglija: Magde An-
derson. The heroes of the puppet stage. London 1924. Cyril W. Beaumont,
Puppets and the puppet stage. London 1938. — Rusija: V. N. Perete, Ku-
kolnij teatr na Rusi. Istoričeskij očerk. St. Petersburg 1895. — Kot dragocen
splošni pregled rabi še danes: Charles Magnin. Histoires des marionnettes
en Europe. Paris ^1862. — Poučen je naposled razstavni katalog: Théâtres
populaires de marionnettes. Guide catalogue de la 4e Exposition temporaire
du Musée des Arts et Traditions Populaires, 12 juillet 1952 — 4 janvier 1955.
Paris 1952, kakor ostaja nepogrešljiv tudi Max v. Boehn, Puppenspiele. Mün-
chen 1929 (= Puppen und Puppenspiele II). — Za slovensko ozemlje bi se
dalo izluščiti nekaj drobcev iz arhivalij naših mest, zlasti Ljubljane, prim.
France Kidrič, Dramatične predstave v Ljubljani do leta 1790. ČJKZ 5 (1926).
112 si. (§ 6 in si.). — Mimogrede omenja tudi slovenski del stare Avstrije
Eva Friedländer. Das Puppenspiel in Österreich. Diss. Wien 1948 (hvaležen
sem g. univ. prof. dr. Leopoldu Schmidtu, ki mi je 1954 poslal delo v stroj-
nem prepisu na vpogled).
s  Slovenski etnograf li^
Niko Kuret
enako obliko lutke, ki zanjo paralele v tujem lutkarskem svetu doslej
ne poznamo, lahko govorimo o tipično slovensko^kajkavski lutkarski
obliki. Nadaljnje gradivo bi utegnilo to oznalko samo potrditi. Zdi se
pa, da je to naše ljudsko lutkarstvo že močno propadlo in pozabljeno.
I
1. Med ženitovanjskimi dbičaji na Draivakem polju v ptujski okolici
je zasledil Boris Orel že 1941 med šaljivimi prizori, nastopi in igrami
tudi lutkouni prizor »Pravdo za mejo«.'' Konec septembra 1954 sem to
izročilo na kralju samem nadrobno preiskal, zaipisal in fotografiral.'
Po opisu Borisa Orla poteka »Prav^da za mejo« takole: V hišo- pride
»sodmiik«, taikoj za njim prineseta dva fanta kmečko klop, ki je ovita
s plaihto. Pod klopjo in v plaihti skrit leži neki moški: njegova desna
roka je našemljena v prvo lutko, leva v drugo lutko. Prva lutka pred-
stavlja kmeta Plohla, druga pa kmeta Janžekoviča. Oba se pravdala za
mejo, ki naj bo nekje na klopi. Sodnik razsojuje, poisreduje, pomirjuje,
a vse nič ne pomaga. Kmeta se ne moreta zediniti za mejo, še ceto stepeta
se zamjoi prav pošteno.
Prizor je izvajal na svatbi v Stojncih, ki jo je opisal Boris Orel,
Franc Š m i g o c , kmet, čevljar in godec, doma iz Bukovcev, h. št. 113.
Ob mojem obisku sta mi on in njegov brat Andrej, stanujoč v Stojncih,
rade volje izvajala ves prizor. Tedaj 56-ietni Franc Š m i g o c je sicer
pripomnil, da manjka »pravega razpoloženja«, s čimer je mislil raz-
igrano gostüvainjsko okolje in potrebno mero pijače. Tako je bil pri-
zor, ki sta mi ga odigrala zunaj za hlevom, pač le medla podoba prave
predstave na gostüvanju. Tudi je svinčnik le stežka sledil živahnemu
dialogu — magnetofon mi tedaj še ni bil na voljo.
Franc Šmigoc si je še pred mojim prihodom pripravil obe lutki, in
sicer taikole: Okrog 50 cm dolgo desko je obtesal, da je na enem koncu
nastal krog, na nasprotnem koincu pa se je zožil v 3—4 cm široko letvo;
prav toliko široko in iprav talko dolgo letvo je pribil počez, da je nastal
križ z enakimi ročicami (gl. sliko l/A). Na iztesani krog, ki naj bi pred-
stavljal glavo oziToma obraz, je pribil starO pokrivalo^ (gl.si.II/2). Vodo-
ravni prečnik naj bi predstavljal rdke. Nanj je potegnil staro deško
»jajnko« ter jo sipredaj zapel in celo zašil. Na vprašanje, kako iem\i
stvoru pravi, je odvrnil, da je toi »deček« ali »lilek«.*
- Boris Orel. Ženitovanjski običaji na Dravskem polju niže Ptuja. Etno-
log 14 (1942), 105.
' Poročilo št. 1 o terenskem potovanju: Ptuj in Ptujsko polje — Maribor
— Celje (1954). Arhiv Inštituta za slovensko narodopisje SAŽU, Ljubljana
(Terenska potovanja).
' Pri Pleteršniku dobimo za naziv ,lilek' med d'rugim tele pomene: 1. die
abgelegte Schlangenliaut, kačji 1., vzhšt. — Kres, 2. die weiche Haut des
Eies, C, 5. feiner Birkenbast, C, 6. die Insectenpuppe, Mur., Mik., 7. zapadni
štajerski Slovenci imenujejo I>oljance pod Ptujem, kateri »bize« nosijo,
114
Zanimiva oblika ljudskega lutkarstva na Slovenskem
Oder, ki naj bi na njem potekala predstava, je bila navadna dolga
klop, ki jo je pregrnil z odejo (lahko bi bila tudi rjuha) (gl. sliko II/3).
Franc Š m i g o c je (prijel z vsako roko po enega »lileka« in zlezel
pod klop (gl. sliko II/4). Njegov brat Andrej ga je z odejo tako zagrnil,
da je molel na vsa(ki strami samo po en »lilek« kvišku. Na klop je po-
ložil kamen, ki naj bi bil »mejnik«. Oba »lileika« naj bi bila kmeta, so-
seda, eden naj bi bil sam Franc Šmigoc (!), drugi pa njegov sosed
V e d a n. Andrej Šmigoc si je naslikal s črno^ kremo' za čevlje brke
pod nosom, se pokril z gasilsko čepico in se ogrnil s pelerino. V eno roko
SI. 1. Trije tipi na.še ljudske lutke: A — Bukovci pri Markovcih, B — Ple-
sivec pri Skalah, C-Mek inje pri Stični (in Nedelišće v Medjimurju. — Risba
Sibila Nekrep.
je vzel kratko palico, v dru'go pa »aikt« (papir). Tak je predstavljal
»isodnika« in se ustopil h koncu klopi. Predstava se je lahko začela. Po
mojem zapisu je potekala takole:
Sodnik (bere iz akta) : Til je zdaj pravda za mejo na lici mesta. Tukaj
se tožiijeta dva soseda zaradi meje na njijnem travniku. Ker že ta zadeva teče
več let, smo morali priti na lice mesta, da stvar ugotovimo. (Šmigoc uhaja v
knjižno slovenščino! — Nato pokliče): Jože Vedan!
Ved an (se prikaže izpod klopi, desna Šmigočeva roka!)
Sodnik : Torej, Vedan, zdaj pa pokažite, ge bi bila prava meja. Ali je
tii? (Pokaže na kamen na klopi.)
Vedan : Ne, tukaj je ne biOa meja in tudi nikol ne bo.
Sodnik: Franc Šmigoc, pridi notri (sic!)!
Šmigoc (se prikaže izpod klopi, leva Šmigočeva roka).
Sodnik: Šmigoc, Vedan zanika (sic!), da bi bila meja tukaj f sredini.
»Lileke«, C; ptujske Podravljane — imenujejo »Lileke«, Pjk. (Črt.). — Ple-
teršnik opozarja na glagol Jliliti (se)' v pomenu ,die weiche Haut, die dünne
Rinde von einem Baume abziehen (C), — sich häuten (Mur.-Cig., Jan., C.,
vzhšt.) in na srbski izraz ,lila', »ono što se oguli s brezove ili s trešnjove kore
kao hartija«. Vuk.
8*
115
Niko Kuret
Šmigoc: Meja je f sredini. Meja mora tiikaj ostati. Ce pa Vedanu ni
po volji, naj pokaže on, ge je meja.
Ve d an (pokaže z roko malo proti koncu stola).
Sodnik (vzame kamen in ga postavi na mesto, kjer drži Vedan roko) :
No, Šmigoc, sc; strinjaš s tem (sic!)?
Šmigoc : Ne, ker meni je oče pokaza mejo tukaj in meja mora tukaj
ostati.
Vedan: V to ne privolin.
Šmigoc (zbije kamen s klopi Ln udari Vedana po gIa^^. To stori dva-
krat ali trikrat).
Sodnik: Mir! (Pobere kamen in reče:) Kam ga naj te sedaj postavim?
Šmigoc, boš kaj »premena mejo?
Šmigoc : No, če je Vedani tako po volji, pa spremenin. (Pomakne ka-
men na Vedanovo stran.)
Vedan (se razjezi, udari Šmigoca po glavi. Vpitje, pretep.)
Sodnik (sknša miriti): Dajta mir, če ne, vaji dan oba zapreti.
Šmigoc : jaz ne odstopim od tega. Kar sem podedniu po očeti, to ne
pestin.
Vedan : Jaz pa držin, kar je meni oče pokaza. (Udari Šmigoca po glavi.)
Šmigoc (vrne. Pretep.).
Vedan (obleži nezavesten).
Sodnik: Vedan, fstani!
Vedan (se počasi v"zdiiguje).
Sodnik: Če četa, se zbogajta med seboj in si določita eno pravo mejo.
No, Vedan, pa pokaži, kak bo tebi pO' volji!
Vedan : Ce ti ni po volji tak, pa naj bo meja tu. (Pokaže daleč na Šmi-
goičevo stran.)
Šmigoc (ga začne tepsti, Vedan mu vrača. Oba obnemoreta).
Sodnik : Ker se ne zbogata, jaz vaji dan zapreti in bomo že stvar rešili
na sodišči. (Sodnik odide.)
Vedan in Šmigoc (izgineta pod klopjo).
Zanimal sem se, od kod ima Franc Šmigoc la prizor. Pred njim
ga je izvajal na gostiivanjih nekdanji markovski organisi Jožef K e g 1,
doma nekje od Sčavnice. Pri Sv. Maiku je bil 50 let organisi. Vojake je
služil v Gradcu, kjer je imel za toivaxise meaida štiri Slovence, od teh je
bil eden nekje od Postojne.*"'
2. Raziskovalna skupina Etnografskega muzeja iz Ljubljane je
delala septembra 1950 na Dolenjskem, med drugim v okolici Stične.
Dr. Milko M a t i č e t o v je tedaj na Ilovcu pri Mekinah nad Stično
zvedel za lutkovni prizor »Mlatiči«, ki da ga igrajo na ohcetih. Glavni
poročevalec je bil tedaj 23-letni Pintarjev Tone iz Stične, z njim
pa še 52-letni G a b r s k i Jože iz Mekin in 45-letni 11 o v š k i France.
Pripovedovanju je sledilo čez nekaj dni ponazorilo.^
^a s Pravdo za mejo« sta pokazala brata Šmigoca udeležencem
IV. kongresa tolkloristov Jugoslavije ob ekskurziji v Markovce 31. avgusta
195? popoldne. Na ploski obraz »lileka« sta za to priložnost naslikala s črno
barvo celo oči, nos in usta.
° Hvaležen sem dr. Milku Matičetovemu, da mi je dal na uporabo svoje
terenske zapiske (EM 5/26, 15—17; EM 5/26, 55—64), po katerih posnemani na-
slednji opis. Narečje ni povsem natanko zapisano, prepis bodočega magneto-
fonskega posnetka bo lahko popolnejši! — Na najdbo je opozoril še istega leta
Boris Orel. Ekipa Etnografskega muzeja v šentviški okolici na Dolenjskem.
Slovenski poročevalec 11 (1950), št. 243 (12. oktobra).
116
Zanimiva oblika ljudskega lutkarstva na Slovenske
Lutka je v stiski okolici preprostejša kakor na Ptujskem polju. Križ
odpade, namestO' njega ostane samo prečnik —.navadna palica, ki jo
lutkar potegne skoizi rokava starega suknjiča in jo prime na sredi (glej
sliko l/C). Z dvema ali tremi prsti zagrabi pri tem še za star klobuk ali
kako drugo pokriivalo (gl. si. III). Lutki predstavljata dva fanta, mla-
tiča. »Ta desn je Miha, ta lev je Janez.«
»Oder« je natanko tak kakor v ptujsiki okolici: dolga pregrnjena
klop. Podnjo se spravi lutkar (v opisanem primeru je bil to P i n t a r -
j e v Tone), ki se ob noge na klopi tako upre, da pod klopjo obvisi in ga
s klopjo vred prinesejo v hišo.
Predstava se v stiski okolici začne tako, da prideta najprej dva
fanta v hišo; eden med njima je »mešetar«, ki se zmeni s starešino za-
stran mlatičev. Ko' se sporazumejo, prineseta fanta klop v hišo. Mlatiča
na klopi spita. Ko ju prebude, se dtogovorijo glede plačila, nato pa se
spravita mlatit. S koncema obeh palic posnema lutkar po klopi ritem
cepcev. »Mlatiča« se nazadnje skregata in stepeta. Starešina jima plača
dnino, nato gresta pit. Pri pijači se spet stepeta, nato pa se odpravita
vasovat (»sleparit«). Tudi tu si skočita v lase, naikar se predstava konča.
Klop z lutkarjem spet odneso.
Tudi dr. M. Mat i čet o v je mogel zaipisati besedilo prizora le v
fragmentih, ker je bilo ponazorilo deloma pripoved, deloma igra. Pred-
stava čaka posnetka na magnetofonski trak! Naj slede zdaj zapisi:
(Fanta prideta v hišo.)
Starešina: Po koga ste pršli?
Fant: Za ane fejst mlatiče vejm, če imate kej za omlatet.
Varianta 1 Varianta 2
Starešina: Tu b se morda        Nemamo neč!
dobil kej.
Fant : A bote kej plačal? Jes sem pa slišou, de imate, je adn
povedou, de morem som prit!
Starešina: Kuik bote tli ?
Fant : Ce bote u dnarji al u blagi dal. Narrajš bi pa za dnar!
Starešina: Če bote kej dobru naredli, bcan bulš plaču, če bote pa
silabji, pa neč!
Fant : O, dobru, dobru, sej jeh neso še neker potadlal. So tud že pr men
bli, pa so tud dobru naredli. A jih lahku prpelem pokazat, da bote vsaj vidli,
kako nardijo?
Starešina : Pa prpel, no, da bomO' vidli, kašn so.
(Fanta iprinesela klop. Tisti, ki ni mešetar, odide. Mešetar predstavi
mlatiča.)
Fant: Zdej smo- jih že prpelal.
Starešina: Pa nej probajo anmau, kaku gre.
Mešetar (začne bezati oba mlatiča, ki na klopi dremljeta) : No, ala,
bote morde začela? Sej do zdej sta že zadost douh ležala!
Mia tic (se zbudi, vstane): Koga bi rad?
Mešetar: Sej veste, za koga ste pršli sem !
M1 a t i č : Če ste kej dobru zrihtal, bomO' že naprauli.
Mešetar (starešini): Mlatiči so prpraulein. Zdej, če ote, se pa kar z njim
zmenite!
117
Niko Kuret
Starešina: Če ste priši, da bi mlatil, bomo pa morda naredli.
Miha : Kaku bote kej plačal, bote od štanta al bote načez?
Starešina : Kar načez !
Miha: Če bomo kar načez, kullk štantu pa imate?
Starešina : Deset štantu.
Miha (dopoveduje Janezu, za kaj gie).
Janez (vstane, kima).
Miha: Al bova začela?
Janez: Če si dobra napravu.
Miha : Jest miislim, de bo dobru. Če bo zame pron, bo zate tud.
Janez : Kaku, če bo samo zate prou, zame pa ne — tu ne more it skup!
Miha: Sej bo šlo, ne bod taku tresorit!
Janez: Nu, pa še nkat goispodarja uprašej, pa kar nardite! (Leže in
čaka.)
Miha (gospodarju): Janez je kontent, samo prau, de moremo še malo
poment se. Pa bomo zmešetli, pol bomo pa začel s sojim delom.
(Začneta mlatiti. Odrivata. Ta ali oni odneha, drugi ga začne kregati,
naikar se vsakokrat stepeta.)
Miha : Le odrivej. Ile odrivej. sej vidš, de mormo že po prazni slami touč.
Janez (se izgovarja) : Sm taku nekej slab, de ne morem več. Me je nekej
ta stara zrihtala.
Miha: Ne treh se neč zgovarjet, da si slab. Samu nočeš! (Tačas mu že
pripelje klofuto.)
Janez: Tepu me pa ne boš! Ce sva. pršla delat, bova delala, če se bova
pa tepla, se pa začniva, če si za tu prštiman! (Ga udari, oni vrne. — Naposled
starešina pHača, Miha spravi. Odideta pit.)
M i h a : Zdej k sva zaslužila, bova šla pa man pit, če s kontent.
Janez: Bova pa šla.
M i h a : Kelnarca, boš prnesla nama kej pit? Sva že laku žejna pa ras-
šešena, da se nama že kar čez rampe svejt.
(»Kelnarca« prinese, pijeta. Imata namreč majhen lijak pod klobukom pa
gumasto cev ob roki privezano' in proti lutkarjevim ustom speljano. Nallivajo,
lutkar pije!)*
M i h a : Zdej bova pa za račun naredila.
I a nez : Pa borna, no. Sej je že cajt, da se anket domisleš.
Miha: Cajt nej še neč! Ce b ti prej dau, bi pa prejd požru, sej taku
bel rad.
Janez: Prec mi že očitaš !
Miha: Kaku bova, al bova vsak pu. al kakn?
Janez: Midva sva tak naredla, da bova na pu imejla.
Miha : Na pu ne bo neč, zatu, k s ti men j naredn k jes!
Janez: Tu pa na boš, da boš men menj dajau!
Miha : Kaku, da ne? Sej lahku sam prpoznaš, de nés tuk naredu! Nekej
ti bom utrgou. pa če si še tak jezen. Sej tu morejo še pošten Idje vejdet, de če
mej nardi, mej zasluži!
Janez: Tu ne, glili tulk boš dau. če ne, te bom pa kej spodbu! (Spet
se stepeta.)
(Odpravita se »sleparit«, vasovat.)
Miha: Jest za ano fejst punco vejm. Sej morda že vejš, ktira. Una
tam gor.
1 a n e z : Sam, de ne boš h nej šu!
M i h a : Na buj se, h tej na bom hodu.
Janez (zaspi).
' Ljubljančani so občudovali lutke ruskega lutkarja Sergeja Obrazcova
(gostovanje konec maja 1957), ki praznijo kozarce, kot bi v resnici pile. Ta
trik so pa, kakor kaže, že davno prej poznaili tudi slovenski ljudski lutkarji!
118
Zanimiva oblika ljudskega lutkarstva na Slovenskem
M i h a (gre nekoliko v stran pa začne trkati in klicati) : Micka, al spiš?
(Počaka, nato spet:) Micka, al spiš? (Čez čas:) O, sej vem, de tuk trden ne
spiš, de b me ne slišala! (Čez čas spet:) A b žiher kej noter šu, me taku zebe!
Janez (se je privzdignil in güeda, kaj bo).
Miha (kakor da se odpravlja).
Janez (ga udari): Ti s naraunost k moji pršou, če s prou reku, de ne boš!
Miha (se malo odmakne, nato udari nazaj).
Janez (sipet udari. Pretep. — Nato ju odneso).
3. Na Plešivcu pri Skalah v Šaleški dolini so priredili domači fantje
februarja 1951 — kakor vsako' leto' po koledovanju — »klobasno- pijačo«
ali »bikovo ohcet«. Na tej zabavi so upriizorili med drugimi šalami tudi
lutkovni prizor, ki je prikazal prepir za zemljo med dvema sosedoma.
Dr. Rado Hrovatin, ki se je na povabilo fantov zabave udeležil, je
potek igre opisal takole:'
Iz sosednjega prostora sta prinesla dva fanta domačo podolgovato
klop, povsem pregrnjeno z odejo do tal, in jo postavila na tla v sredo
sobe. Navzoči fantje in dekleta so se zgrnili okoli te klopi in bodisi sede
na svojih sedežih ali etoje živahno spremljali dogajanje. Kot sem videl
kasneje, se je bil pod klopjo že v sosednjem prostoru namestil eden
izmed fantov in se tiščal z nogami, z rokami in glavo ob noge Mapi,
tako da ga mi bilo videti, ko so klop prinesli. Ko je bila klop postavljena
na tla, je oni fant spodaj iztegnil z levo in desino roko pO' eno lutko ob
obeh straneh klopi od tal pokoncu, tako da sta z gornjim koncem segali
nad klop druga drugi nasproti. Lutki sta predstavljali dve moški osebi.
Narejeni sta bili iz dveh palic, zvezanih v križ, preko katerega je bil
raizpet suknjič in nataknjeno pokrivalo, tako da je imel gledalec vtis
moža, tesno izapetega in s tesno potisnjenim pokrivallom na glavi. V po-
teku igre sta si lutki kimali, se rokovali in pretepEili. Igra se je vršila
tako, da sta lutki igrali »nemo«, v dogajanije pa 'So se s stalnimi pri-
poimlbami vmešavali gledalci. Iz teh pripomb je bilo- razvidno', da pred-
stavljata lutlki sprta kmeta, ki se pravdala za zemljo. Zdelo se mi je,
kot da imajo gledalci pred sel>oj dva znana kmeta iz vasi. Spodbujali
so ju z domačimi imeni, kot da sta njihova soseda. Tako so se tudi gle-
dalci polagoma razdelili v dve nasprotni stranki. Oni fant spodaj je v
skladu z vz'kliki gledalcev premikal obe lutki v živahnem in ogorčenem
prepiru, tako da je vsa igra dinamično prešla v »resnično dogajanje«.
Vršila se je toliko časa, dokler gledalci niso odnehali. Ves prizor je
1 rajal dobre četrt ure. Nato so klop odmaknili.
4. Med folklornim nastopom v vasi Nedelišće v Medjimurju ob
IV. kongresu folkloristov Jugosla\'ije Varaždinu smo videli v ne-
deljo, 1. IX. 1957 popoldne predstavo lutk istega tipa. Tudi tu je šlo —
kakor na Ptujskem polju — za prepir dveh mejašev. Kmeta Ga š pa r
in Meljko se prepirata zaradi meje, toda prizor poteka brez sodnika
^ Zahvaljujem se mu, da mi je oskrbel prepis svojega zapisa in mi dovolil,
da ga v naslednjem objavim.
119
Niko Kuret
in na licu mesta. Izvajalec je imel, žal, preslaboten glas, zato dialog
ni prišel prav do veljave, pač pa je bil pretep zadosti izrabit. Obe
lutki spominjata na tip iz stiske okolice na Dolenjskem, sta pa manj
togi, ker je prečnik krajši — »nilatič« mora imeti daljšega! —, zato
polovica rokava prosto maha po zraku. Kretnje so prepričljive in
učinkovite.
Žal, mi pred koncem tiska ni uspelo dobiti podatkov, koliko je
Instittit za narodnu umjetnost 'v Zagrtibu to lutkovno zvrst na hrvat-
skem ozemlju že raziskal, ali so izpričani še drugi kraji in kaj je
zvedel o izvoru in posebnostih. Naglica pri skupnem odhodu iz Nede-
lišća mi tudi ni dovolila, da bi bil sam iizprašal domačine, kar vedo
o teh svojih lutikah. Zato ostaja moje poročilo v tej točki nepopolno.
II
Dr. R. Hrovatin omenja v svojem poročilu, da je o takem lut-
karsikem prizoru »slišal pripovedovati tudi drugod po Slovenskem«.
Pred nami je naloga, da zberemo sporočila o tem še iz drugih krajev
Slovenije in da počalkamo nadaljnjih izsledkov s sosednjega hrvaškega
ozemlja. Vendar je moč že iz dosedanjih poročil ugotoviti, da gre za
l>olj ali manj isti tip lutke in lutkovne predstave.
1. Lutka je v vseh treh primerih ročna lutka, vidna samo do pasu,
in v 'bistvu svoje zamisli povisod ista. To velja zlasti za lutko s Ptujskega
polja in iz Šaleške doline, ki je zanjo> značilno ogrodje v obliki križa.
Lutka iz stiske okolice je samo poenostavljen primer iste oblike —
pokončno letvo ali palico je nadomestil podlaket, prečnik pa je ostal.
Stišika lutka je potemtakem najpreprostejša, mai^kavška z nakazano
plosko glavo (obraizom) pa najpopolnejša doslej znana oblika naših lutk.
Kljub vsemu poizvedovanju* za lutke te vrste doslej ni bilo mo-
goče ugotoviti sorodnih oblik v nobenem izmed sosednih etničnih ob-
močij. Tako pač upravičeno domnevamo, da gre za tipično slaoensho-
kajkavsko obliko ljudskega lutkarstva. Zato bo treba dosedanje mne-
nje, da slovensko ljudstvo nima svojega lutkarstva, revidirati.
2. Naša lutkovna predstava — naj bo že na Ptujskem pOlju, v Ša-
leški dolini ali v stiski okolici — ima mnogo tipičnih potez, ki so lastne
gledališču ročnih lutk na splošno.^
Manjka ji sicer osrednji lik burkeža, ki ga imajo drugi narodi
(Nemci Haniswursta in Kaisperia, Italijani Puilcinello, Francozi Polichi-
* Svoje fotografske posnetke sem poslal univ. prof. dr. I.©opoldu Schmidtu,
poročevalcu za disertacijo Eve Friedländerjeve (gl. opombo l!), in jih pokazali
dr. Ludwigu Krafftu, AJodji lutkarske zbirke mesta Münchena, enemu izmed
najboljših strokovnjakov v Evropi. Nobenemu lutke te vrste niso bile znane.
^ Gl. Fritz Eichler, Das Wesen des Handpuppen- und Marionettenspiels.
Emsdetten 1937 (= Die Schaubühne. Quellen und Forschungen zur Theater-
geschichte 17).
120
II
Lutkovna predstava iz Bukovcev pri Markovcih (Ptujsko polje) : 1. Franc
Šmigoc z obema »lilekoma«; 2. lutka (»lilek«); 3. oder; 4. priprava za pred-
stavo; 5. in 6. med predstavo ( v ozadju »sodnik«)
Foto: Niko Kuret
rai
Lutkovna predstava z Me-
kinj pri Stični (Dolenj-
sko). —• Zgoraj: Fintarjev
Tone, pripravljen za pred-
stavo. — Levo: Med pred-
stavo
Foto: Milko Matičetov
Zanimiva oblika ljudskega lutkarstva na Slovenskem
nella in Guignola, Angleži Puncha, Belgijci Tchantchesa, Rusi Petruško,
Turki Karagöza itd.). Tega lika Slovenci nismo izoblikovali, zato je
ostalo naše lutkarsko izročilo brez prave hrbtenice.^" Redoma se namreč
spleta lutkarstvo med ljudstvom povsod okoli šaljivega lika, ki uteleša
ljudsiki humor in še več kot to, ljudski značaj!
Zato pa imamo v vseh. treh primerih tisto lutkarsko prvino, ki je
od nekdaj najučinkovitejša in za vzbujanje smeha najcenejša — pretep.
Pretep je najznačilnejši pripomoček vseh šaljivih likov na svetu. Soseda
s Ptujskega polja in iz Šaleške doline ter mlatiča iz stiske okolice dose-
žejo »višek« dramatskoga dogajanja s tem, da se stepo. Tako je pri roč-
nih lutkah, odkar in kjer jih poznamo v njihovi ljudski obliki.
Nadaljnja skupna lastnost predstav z ročnimi lutkami je njihova
kratkost. Ljudski lutkarji so igrali včasih po semnjih in proščenjih.
Mimoidoči so se ustavljaili za hip ali dva pred njihovimi kolibami. Zato
so morale biti lutkovne »predstave« kratke, zgoščene, nabite z »deja-
njem«, ki se je na koncu sprostilo navadno v »pravičnem« pretepu.
Tudi na svatbah, kjer nastopajo »naše« lutke, ni časa za dolge predstave!
Posebnost naših lutkovnih predstav pa je, da nastopa pri njih kot
sodelujoča oseba tudi živ igralec: na Ptujskem polju sodnik, v stiski
okolici starešina kot gospodar, eden od fantov kot mešetar, ena izmed
deklet kot kelnarca. Svojevrstno oMiko je dobila predstava v Šaleški
dolini, kjer gre — po poročilu dr. R. LIrovatina — za pravo- lut-
karsko pantomimo, ki ilustrira improv-^izirani dialog dveh in celo več
oseb.
Nova poročila bodo podobo našega lutkarstva, kakršno poznamo
sedaj, lahko dopolnila. Omogočila bodo tudi raziskovanje, kje je
vznikla ta lutkovna oblika; »pravda za mejo«, ki prevladuje, spominja
na strastne pravdače med kmeti panonskega območja; priznati pa je
treba, da poznajo pravdače tudi vse druge naše pokrajine.
To sem kmalu spoznal, ko sem — v začetku 30ih let — začel uvajati pri
nas dotlej neobičajne ročne lutke. Zato- sem nemškega »Gašperčka« in nekam
bledičnega »Jurčka« pri njih nadomestil 1938 z likom našega P a vlihe. (Prim.
Miklavž Kuret, Pavliha. Knjiga o ročnih lutkah. Ljubljana 1942.) Lutki v Ne-
delišću se imenujeta Gašpar in Meljko. V svoji karakterizaciji sta obe
enaki. Caspar ni nič bolj burkast od svojega soigralca. Njegovo ime je lahko
vpliv potujočih lutkarjev (Kasperltheater), lahko pa tudi odmev trikraljev-
skih kolednikov (Meljko = Melhior?).
»Das Prügeln ist Kaspers Hauptvergnügen, es ist seine wirkungsvollste
Tätigkeit und er wird keine Gelegenheit versäumen, sich in .seiner aktivsten
und grössten Bewegungsmöglichkeit zu produzieren; er ist unübertrefflicher
Meister darin. Durch Prügeln löst er die grössten Spannungen und es ist die
befreidendste, gründlichste und publikiumssicherste Art es zu tun.« (Eichler,
n. d., 10.)
121
Niko Riirot
III
Prezgodaj je, da bi se lotili raziskovanja izvora naših lutk. Vendar
se dâ to ali omo' že zdaj zabeležiti.
Vsebina in poiek predstave nimata nič takega, kar bi segalo dosti
izven okvira lutkarstva drugi narodov. Nekaj posebnega je vsekakor
živi igralec, ki nastopa ob lutkah, toda tudi sejmiski lutkar se je pogosto
pogovarjal pred občinstvom s svojim lesenim burfkežem.
Problematična pa ostaja oblika lutke. Njeno ogrodje je križ. To je,
postavim, ogrodje strašila na polju. Ali je naš človek skušal oživiti
to zagonetno postavo, ki jo postavlja od pamti-
veka, da bi odganjala škodljive ptice, četudi ve,
da se je nobena ne boji? Morda.
Mojo' poizornost je vzbudil balkanski »žifcrei-
tes«, čigar sliko je objavil Waldemar L i u n g -
man^^ (gL sL 2) po R. W. Dawkinsu." Ta
rekvizit, ki ga ovijajo s cunjami, presenetljivo
spominja na naše lutke — tudi njegovo ogrodje
sta dva navzkriž pritrjena kosa lesa, shema toTej,
ki je natankoi enaka lutki s Ptujskega polja lin iz
Šaleške doline !
Ta ali njemu podobni rekvizit se uporablja
pri nekem mimično-dramatskem pustnem običaju
na Balkanu in predstavlja sedemmesečno neza-
konsko dete.^'' V običaju je videla skupina znan-
stvenikov z Dawkinsom na čelu ostanek Diony-
sovega kulta, kar je dokazovala s presenetljivimi
paralelami; ena med njimi prepričljivo' vzporeja
ta »liknites« z »detetom Dionysom«. W. Ldung-
m a n pa vidi v običaju ostanek starih bizantin-
skih mimov, ki po njegovem sicer res izhajajo iz Dionysovih in drugih
vegetacijskih kultov, a so se nato cepili v dve smeri. V turškem
kulturnem krogu so prešli v Karagözove senčne lutkovne igre,
drugod na Balkanu pa v tako imenovane kukerske običaje.^" »Kukeri«
ali »Kuki«  so na Balkanu isto, kar so »zvončari« v Kastavščini"
SI. 2. »Liknites« ali
»dete Dionysos« z
Balkana (po Wald.
Liungmanu, Tradi-
tionswdrg. II, 782).
Waildemar Liungman, Traditionswanderungen Euphrat—Rhein. Studien
zur Geschichte der Volksbräuche. II. Helsinki 1938 (= FF Communications
Nr. 119), 782, Fig. 107.
R. W^ Dawkins, The modern Camival in Thrace and the cult of Dio-
nysus. Journal of Hellenic Studies 26 (1906), 191 sl.
^' Dawkinsov zelo znani opis se naslanja na grški tiskani vir: G. M. Vizve-
nos, Ol KaXôyeçoi, v,ai ¦fj Aatceia tov Aioviaov Iv QQUKrj, in se nanaša na kraj
Hagios Georgios pri Vizi (v gorovju Istrandža Dagh, 30 km od Črnega morja).
Liungman, n. d., 840 si., gl. zlasti preglednico (Fig. 129) na str. 846.
Gl. Josip Jardas. Kastavski zvončari. Riječka revija 3 (1954), 16—18.
122
Zanimiva oblika ljudskega lutkarstva na Slovenskem
ali Kurenti (Kóranti) na Ptujskem polju.'' M. Ar na u do v, ki mu
dolguje znanstveni svet ibogato gradivo iz Bolgarije/** izvaja njihov na-
ziv iz bolg. KJKJia, tur. kuikla, novogr. xovy.Xa, kar vse pomeni lutko}^
»Kidc« pa pomeni tudi kukavico, pomladno ptico (v Romuniji jih sploh
imenujejo Cucii, kuikavice). W. Li un gm an opozarja na zanimivo
glasovno sorodnost med srvn. gôkeler = Gaukler in srvn. gôk = Gauch,
Kuckuck: ter s:klepa,^" da je Kuker — igrc, io se pravi, neposredni na-
/slednik starega mirna!
Ne bo se ravno lahiko znajti v tej zmedeni štreni sorodnih nazivov
in pomenskih povezav. Toda smeri so nalkazane. Mogoče se nam bo po
kateri pojasnil tudi izvor naših lutk, ki so- — kakor kaže — bile pred-
vsem godčevska zadeva. Mar niso bili naši godci pozni nasledniki dav-
nih igrcev?
Résumé
UNE FORME INTÉRESSANTE DE MARIONNETTES POPULAIRES,
EN SLOVÉNIE
(Rapport provisoire)
On était longtemps d'anis que les Slovenes ne possédaient pas de propre
tradition de marionnettes populaires. D'apres trois relations, arrivant de trois
endroits différents du territoire slovene, l'auteur souligne que le peuple slovene,
lui aussi, applaudit ses propres spectacles de marionnettes. Il s'agit, en effet,
d'un spectacle des environs de Ptuj (Styrie), noté et publié, en 1941, par Boris
Orel, d'un autre des environs de Stična (Basse Carniole), découvert en 1950 par
Milko Matičetov et signalé ensuite par Boris Orel, et enfin d'un troisieme, de la
vallée de Salek (Styrie) qu'avait rencontré, en 1951, Rado Hrovatin. L'auteur
est a meme de citer encore un exemple croate, provenant du Medjimurje
(contrée entre la Mure et la Drave).
Les marionnettes en question appartiennent au genre de marionnettes a
gaine (guignols), mais a support rappelant une croix (la latte verticale peut
etre remplacée par l'avant-bras, tout simplement), revetu d'un vieux veston de
garçon, et orné, en haut, d'une vieille coiffure quelconque. Les spectacles ont
lieu sur un simple banc, sous lequel s'est couché l'acteur, tenant une marion-
nette dans chaque main, et caché sous une couverture ou sous un drap de lit
dont on a couvert le banc. Les trois croquis schématiciues (fig.l, A—C) et les
" Gl. moje predavanje »Potreba sodelovanja pri raziskovanju južnoslo-
vanskih mask« na III. kongresu folkloristov Jugoslavije septembra 1956 v Črni
gori (zbornik predavanj je v tisku).
M. Amaudov, Kukeri i rusali. Studii verhu blgarskite obredi i legendi,
č. III. Sbornik sa narodni imiotvorenija i narodopis, kn. 34 (Sofija 1920), 1—242.
Erich Bemeker, Slawisches etymologisches Wörterbuch I (Heidelberg
1908—1913), navaja p. b. ,kukla' ruski pomen ,Puppe', starinsko ,Hanswurst,
Gaukler'. V pomenu ,lutka' dobimo isto- besedo tudi v gr. fxovxAaJ in v osm.
(kukla). — Po Friedrichu Kluge ju. Etymologisches Wörterbuch der deutschen
Sprache (Berlin u. Leipzig 1934) naj bi bila s tem v zvezi tudi nem. Gugel
,die Narrenkappe'.
Liungman, n. d., 774.
123
Xiko Kuret
photos reproduits (pl. II et III) donnent une idée de la forme d'es marionnettes
et des spectacles.
Les scenes qu'on représente sont breves: il s'agit de la dispute — souvent
interrompue, et terminée, enfin, par une rixe — de deux paysans, voisins, qui
se querellent au sujet de la borne de leurs fermes; ou bien entrent en scene
deux batteurs en grange qui, apres avoir terminé le battage, eux aussi, entrent
en querelle, quand il s'agit de partager le gain.
Il est intéressant qu'il y ait, avec les deux marionnettes, ca et la. un
acteur ^ivivanti: qui fait le troisieme, en scene, que ce soit le juge, quand les
deux paysans se disputent (voir les fig. II), ou bien le fermier, quand il s'agit
des batteurs. Dans une des scenes, les marionnettes illustrent, en pantomime, un
dialogue improvisé entre les spectateurs. Dans la scene croate, ce sont les deux
paysans seuls qui se disputent.
On représente ces scenes de marionnettes toujours aux festins de noce et
dans les divertissements de jeunes gens.
L'auteur attend des relations nouvelles. Mais, des a présent, il croit voir,
dans cette forme curieuse de guignol, un phénomene a part du folklore slovene-
kaikavien. Sans doute, il y a des traits communs a tous les guignols: les »scenes
a bâton« sont leur privilege partout, elles sont aussi toujours breves. Mais ce
qui est intéressant, c'est la forme des marionnettes, c'est le manque du ^héros
comiquei) qui, ailleurs, est le personnage central, et c'est, enfin, la particularité
que la scene exige quelquefois trois personnages, dont deux sont des marion-
nettes (jouées par un acteur) et le troisieme un personnage vivant.
L'auteur attire enfin l'attention sur la forme du diknites» thracien, décrit
et reproduit, en 1907, par R. W. Dawkins et mentionné par Waldemar Liung-
man. Le Mknites» ressemble tout a fait au type de nos marionnettes! Aux
Balkans, il fait partie des accessiores des scenes de carnaval, exécutées par les
«Kukeri» ou «Kufci», personnages masqués, décrits par M. Arnaudoff, en 1920.
Le uiknitesTi, c'est le bébé de la iBabo^, et rappelle, par son râle, l'^enfant Dio-
nysos^. On suppose que l'origine de ces scenes remonte aux «mimoi» byzan-
tins qui seraient les successeurs des anciennes scenes cultiques de Dionyse.
L'auteur remarque encore qu'en grec, en bulgare, en russe, en turc, ,kukla
s'appelle la marionnette, et que ,Kuker' aurait le sens de ,jongleur'. La tradi-
tion des marionnettes Slovenes, dit l'auteur, est sauvegardée par les musiciens
populaires; eux-memes, ils sont les descendants des anciens jongleurs!
Il est impossible, pour le moment, de décider s'il faut chercher l'origine
des marionnettes de ce type en Slovénie ou en Croatie. L'auteur ne se borne,
pour le moment, qu'a la constatation des faits, sans vouloir tirer des conclu-
sions que de plus amples relations futures seulement rendront possibles.
124