Gospodarske stvari. Kako naj sc žrebeta odstavljajo? Navadno se odslavljajo žrebela Se le v čelrloin, cclo v pelem meseou svoje slarosti. Gc pa je kobila ali žrcbe, ali oboje bolno, mora se žrebc že prej n. pr. v treljcm mpsecu odslaviti. Predno se začne odslavljati, mora že navajeno biti povodeca ali uzde in ludi ovcs z olrobi in vodo že mora znati zobati. Da se lega lažje navadi, daje se kobili zmočen oves z otrobi pomešan v prav široki posodi, da tudi mladič do njega pride. Ako se je žrebe navadilo povodeca in pa ovsa, ni ga več ležka odslaidjati. Najprvo ostaneta kobila in ^rphn v nnnm lilnni (|*| qo i»oHno vi^if'> Jako ".stPP^PS obema, če ju tako blizu privežeš, da se morela ovohavati in lizati; le nato moraš paziti, da ne pride žrebe do vimena. Ako pa ni blev za to primeren, se postavi žrebe v kak soseden slan lako, da je le stena med kobilo in žrebelom. Čc je le možno, napravi se tolika Ijuknjica med obema, da se z gobci dotikavata. Prva dva dni se naj žrebe trikrat na dan pripusti. Naslednje tri ali šliri dni le dvakrat, zjulraj in zvečer; poslej pa še nekoliko dnij sanio zvečer. Od dne do dne se niu vedno manj easa pušča. Gez kakih deset dnij se na ta način do cela odstavi. Žrebetu se mora mlado, zdravo seno ali pa otava polagali in trikrat ali štirikrat na dan sveže, čiste vode ponudili. Poleg sena mora žrebe Se vsak dan dobili najmanj eden litcr namočenega ovsa, zmešanega s pšeničnimi otrobi. Pri lej zmesi mora biti polovica otrobov, polovica pa zobi. Mesto vode je posneto mleko za žrebe še bolj zdravo; ludi tega mora trikrat na dan dobiti in sicer po eden liter; če mleka ni pri hiši, se mu pa voda daje. Mleka iz kake posode — seveda lnora čisla, umila bili — se žrebeta večjidel lritro privadijo. Ako se pa žrebe mleka ne dotakne, tudi ni prevelika nesreča — se pač mora počasi naučiti in sicer takole: Zob in otrobi, ki se mu dajejo, se mesto z vodo poškropijo z mlekom, potrosijo nekoliko s sladkorjem ler ponudijo žrebetu v dobro osnaženi posodi ali pa v jaslih. In zdaj se začne umelelno sredslvo: od dne do dne prilivaj ovsu mleka, ovsa pa deni vedno manje tako, da nazadnje ni druga, kakor mlečnat inočnik in žrebe sc je rned tem že navadilo mleka. Če žrebe prav radovoljno žre oves in olrobe, začne se mu polagoma druga klaja ponujati: sladka jabolka, v režnje zrezana, krompir v ploščicah, s sladkorjem poLrošen, i. t. d. Vse to je zdravju jako ugodno, seveda se ne sme vedno ali v veliki meri dajali; le tu pa tam vnies med ovsom in olrobi. Velike važnosli je za razvijanje mladcga konja, da se redno. v pravi meri redi. Ne sme se inu preveč polagati, ker lahko zgubi veselje do klaje, a tudi ne prenialo, da ne strada. Posoda, iz kalere žrebe je, mora vedno snažna biti. Posebno je to opomnili, da se vsolej zjedi do dobrega iz posode odstranijo, in posoda pomije, da ostanki nc skisajo in žrebetu ne škodijo. Tudi oves se mora odstranili iz jaslij, kedar se seno ali otava položi. Sicer žrebe ludi kislo mleko obrajla in mu to nikakor ni v kvar, a iz kisle, nesnažne posode pa še sladkega mleka nc inara, ludi najboljšega ov»a ne. Mlcko, ki se žrebelu daje, ne sme biti od krave, ki je pred kratkim povrgla; povzroči namree — drisko. Kobila se mora prvi teden po odstavljenju vč-asi nckoliko pomolzti, č-e se vidi, da ji viim; oloka. 1'olaga naj se ji /a časa dojonja zdravo, dobro posuSeno seno, a vode !!:ij dobiva !c n.-ilo. Sicer jt> /. žri-lioli dosti opravili, a ,.uu ai: uii.iii..' ,n)vnu', ker vrlja piavilo in ker kažu i/.kušnja, da dve leti staro žrebo jc dvakrat toliko vredno v vsakem oziru, čc se mu jo prve mesece njegove Ktarosli skrbno stroglo, kakor žrehe iste starosti, katerpga pak je gospodar zanemarjal. Sejniovi. Dno 18. aprila y 1'oličanah (za svinjc). l)ne 20. aprila v Središču in Št. llju pod Turjakom. Dne 20. aprila v Št. Petru pod Sv. gorami. Dne 22. aprila pri Sv. .luriju v Slov. gor., v lmenem (za svinje) in Sevnici ob Savi. Dne 23. aprila na 1'tuju, na Brcgu pri Pluju (za svinje), pri Sv. Juriju ob Pesnici, v Spod lločah in Ivniku. Dne 24. aprila v fit. Juriju ob juž. železnici in v Mozirju.