I-thaja raako drugo in cetrto sredo meseca; yeija » poltnino wed in v Gorioi • poSiljt-njem nt.dom ta DRUZTVENIKE „Soce":
it »*e leto.    „.....5 gl.
za pot leta            .....i   „
za cetrt leta......— 50 kr.
ta NEDRUZTVENIKfi:
xa tm leto......2 gl. 50kr.
» pot let*.......1   „ 30 „
ta cetrt leta......— „ 10 w
Posameiai listi »*  dobivajo po tO kr. pri fcojigariu C- SceJujr-ju v Goriei.
Oinanila se prijemajo  in  pla&jjo ae n *a-
¦vftdno tristopno vrsto:
8 Itr. 2e se tiska i krat I » w » » 2 krat *>    »    »   n     »   3 krat
za vece pismenkc po proatoru in vsakrat za
kolck 50 kr.
Rokopisi se ne vracqfo, dopwi naj se bla-guvoljno franfayejo.
VredniStvo in opravniStvo je v hiSi St. 233 Contrail deila Croce tik prelure.
Naroenina in dopisi naj se blagoyoljno poli-Ijajo pod naslovom: Viktor Doleno ? Gorioi.
Organ slovenskega polilienega druHva goriskega za branibo narodnih prawc.
St 18.
V   Gorioi 28. Deoembra  lSTl/
I. tedaj.
Novolatnica nasim prijateljem.
PvittwmH miiu hir*i\mtt se sa pravo icast je pu docrkmrm (hht nnjdraie ptacdo. najljubfr pwrmHlv nt rts njty»i h**j i trad f iota vest in vs-rt&valnu mi&t: Stvril sent m'ojv d»LnoHi! Tahu /«-di „&>&>* it daljmmu, mat rmJtjit tint* tUlwutnju mjb&jt 9p*xlh*ja fisia canst, da je tfortla r*, kar je bilo v tijiiiih nifjrth. da hi priborih stinvn* ikon mirvdu in vilaMi priw»rd:im Sbn'tnvem uh xtU<tja jim kraftn*> praiuo, kUre jtm yredo pred JUvgim fi» tjtutmi, Vsak, kdor je njrna drloraHJr V-paswut in midevrvrnl, j*j mora pritrgniti, da, Ay-dar jt Ho m tmt% pratirt i paittnjr >/#>rmsA^/fl nar^la, j*> nr brinrt* $r mu nwlatln*: ozirr h>xlda rai'mm p>'il*M; da je «*' t/ojw se, Mtwrr. niti pri d.m<uuhr niti pri tujah jpvtvri&i ua tw ^<»- n~ snifQi da jt grnjatn in hmda, htr jr hitn «/r»ij> im krfpi, « ftudtfti i fad da, htr jc bd* hude t rii*/» vrtdit*j; da jt: nar>ni ishnjuUt, nmdnhuda, Hitfa in mtrtjuddj ktmtn iw ij*y$p-Ati, p\»i*d\i Ijulm I »vt*ta pnjttMjiftt.
Prm i.*poUrn>. n*H*trair»i W#nr in «n«i. j          N;U<K.ui«a tuij ^ ^ilja:   Viktorja   IMenvu,
rfinwJjubj* y n $>k\ * kmalu  p.4<mt  hi j? *zha- \ tm,l»iku  ,.,V*"   v   (iViVi  (('otttrtida   ilfl'lla  ciocc jttti ju^fu. prMnlt Uhk'j prijattiyr- i» tmrn'ni* \ Ji-W.)   Naj]iii]ir»viii<jn s« \w\i\  tloiwr po^iiia po po-W, du y Uh nym imnj* w.totfym.  A tfinle-]^^ iuik;wihU. m t-,t da >t   J*«-,/v   nnhh   wiv/niko?  mwh  <*l \          V  ihnm **' J'HMittKw 1H7I.
iii          i i-               ,           *,          /      .   i                                                         Imlnmvu.
tin*- tfo «f»r ;   gffrtr   n<» t''^   <i»i   nn rnmttrpkfm %*% t                                            ¦
nhsti mt f.tvriikrm p*Jidvm i%vmj*' %"im :*\'nh- :                  ,
»¦>: /-<%•*; ^^ h* k da * mr,*im Mr^ j       ^*'im ff^V^um iuirot*nilwm, ki iv7Hy Wj> .«!>*, </*i, <•*/'> »* «<i/ri^ff   A-f^/'.* wiJ^:^ [ *w zaoslali * uaro^nitw do nadnjega
tj*d*n pr..*lM, a d* *,. w*drw>trMHt«dinau\decfmbra   (         le(a     smo    ^.^  ^
«w^»vi»il,* hffJio ftftr* m Otej-fSitUij nsvdt mr~i:\   ,               >•   #  #•         '
^^ «^» f, »&* «i^r i>rr>fM^ ur^t-An ,.<l»>v. N\i-j "r<:<?   V*'"*1"™"-
t«A", It* r>-fa pn t/j pti.1; iu-r--.fi   pan' i* srtu pri'\                         "
/isf. ^/r«7<? <-/« #m^ M<imji; W0^Mrt ^fp,,^ ;,/,,ja j/ we s/«*f« ?//// 6/rj wj^l/ A'rt/Y/ /t- /;(//.;», ^ w Mrtiwf Aiii- in <w//ot?Ho r ccrkvi in «• nm/ii, im rtoriA in 6iW«7/ tiVJ« svojepravkv, „ se both tw-«oi<i fin/; ««iw yamila, nam uiiUc nr.-rfi- Ay/Ao»* /</<#/ sijulv". X tfmSimo se </</«, pomislimo, da pri uas, maUm Meviltt, mmi hiti vsak domdjub, I'snA: t?</f*/«r wi ;j<>//t' narwlm otnikv i pronvdc, le kdaj ,v< morcmo ubraniti *»« t'^/iw/ii *» m>vtrju S*mam: nn sahmlu i jugu Ltthom. Sa dtio tcdttj! ...Sw'tt" \flja /a U(|,» polit. drustva ,,!S>oce" s iniSto ali |H,»silj;ujj^ni »a dom;
t-V-Iu li«lo       .   .   .   f. 4    • Pol l.'ta    .   .   .   .    , 2-— I'otit h>U       .    ,   .    M Ml) Za uoudo:
01f> li»to       .    .   .    f. 4p5t>
P«»l lota    .   .   .   .   „ ^:}(>
('vtrt Itfta      .   .   .   „ 1-21')
IV^ami'Ztw fitovilkn h<» dolx? v (Jorici  pri Pa-
tiMnidli-ju in pri .SmMiar-jn in v Tihtu v tobakarnici
..Via d«l KfhiMlci-^ N. ITU'* in „Via d«dla cuerina
N. <»(>'" po io Mildnv.
IK'Ule«»iu   in  drugim   ncipamio/.n'tui   s^  c«ini /ni/.a, tv h*' «*gluf,»« pit unduistvu Nam"
j»rwr i ^W", »»'*!>«'«;»¦*», rttei hi. !i«»)i »r^/fii ^frtYHt w«r myff- p-Andt L t-Aatntmi, a mno-ijmlrai sn r*m ttont'aar i Prumt.tvy; jaht zammivi-mi sivnrmi: $-d>' ivtp^b-d i;>t t>K da naty p*Atfu'n't drnitvo, ah> Kt»e \-*j»*h-.- »f»/'.? if», muta za t'^ii-iisj*'*/* ?#»/ »wi*-/i ,*i-/.j<   *iia*d';   $>di nn * »> f^ ¦»«!'.
,ur«^',; „Sfrit    vwik terfen enkrit «a ctli  p»li izdijati.
.T..^HtA i» p»Asttenth pr*frit*fyv in m&*4* l»*h ml
V., intVisrirja |*<*^i v,-ak-» *.i-^*< /^ti  .V^»ii"W
lt^rrJ«|fy>r>^|F j»/t  r.«*",   l>ir j»: l^*-^ rif Jfr»< i *'#.*,«;•-«¦
.yy M3W ff^? '•ivitftytti. da \UUi **\%iv tuirura hik-tr du s.t;t<ij. H'.-rdi ?' '*»«'> r<* m^pi mir-HUi praw* in ^sWr JWri/s ,v ?*f»«> pt>st«'no>. ka-k«>r m mf>i'*m ?p*lobi: mit'Atrmnjft sHmnurHJe i. L d, n*,j nafy »r*<fjf**. Hrr* oxirn ita u^rt m o-subH* iHiftti' trim*' jytrvtfli repawn r&faj i pffC&vi in $pl<ofa $r trnddi na^mu nnro»in ptmagnti ? dn-&*H€m % gHkAHtm <rj?tm. JSaUgadnij amt) pt-drteli,
Slovencem na Gortekem.
pogumuijv borbi velja um m pogum ve5 ko Stovi-lo. Vi odvetuiki, notarji iu 2upani, ki ate neodvisni, pi§it« k» po naSo, skoifite uradoin na pumoe*, In prisilito jili tako, da bodo enako delali.
Vi premofcni moijo po raostu in de2oli, podpi-raj to vsak duSevni in matorijalni napredek, kar vain j»» mogofio, ker vsako tako napredovanjo krepi uarod in mu voljavo daje pred svotom. Kakor so narodno tiskarsko druBtvo v Ljubljani osnovali in v kratkom nad 44.(XX) gid. zloiiU, tako hajd naprej, potrcb jo mnogo in na vsoU alraneh vam jo odprta pot, da si pridobito Cast in spoStovanje pri. poStonja-kih tmli poznih Casov,
Vi, katorim jo uditoljstvo zaupano v corkvah in v solali ni^ih in vi^ih, delajto noutnidljivo, razvijte vse lopo lusluo.sti v mladini, kcr nai5 narod ima tab»nt za vso.
Ti drago slovonsko ljudstvo pa, ki si toliko sto lot trpolo ki ntJHi od proddodov nic* dobilo ko nadlogo in zgodoviuo polno ^alosti, omikaj so, stopi v Citalni-co, ilrustva vsako vrsto in v taboro, oslavi so, da osiviii.s Hi*bo in da zapustiS uasloduikom takoSnodfl-dino, da bodo ponosno spominjali so BodanjlU daso?, ««daujoga borjiuija in naprodovanja v vsom, kav je dlovokn drago in blago!
NiihtHKi»riti^ i»t die Nation, wt-irhf tiirlrt AUcs win Ml alar*- Khro
iSvhUIvr.
Ni-im -t.tHiii a'iuluicain ua Oori^keni, kut-'iih hmmv b»j«» Ata'ViK h«* h«»i*>j»» nova* pridu/iti, a kat«»-rih lw.iH»* IckiuIe s'isili. 1*<» j«« xm hvale in |n>hvalik vr^lfiM. it; tv»l:k'» lV»Sj fMitn>lmH, Mikor ho x.initum tw na|ifnjaj*i ua-i na*>|>r**tiHki, «la bi nut Slovciice in »;*!i>'/,»k pr^l RV»»t«iin %»rdili iu zatrii. Mislili sum, .Li *m<> wvtii mi Slartt-iiri /.'t dovolj |K»kaz;Ui m»pri-^.^k^vau^a in tirn'«g.i napnvlka, tako ila nas na» more nU:<*" ti-* prv/.irati v dr/avn*'m ziwuji. Tania uai5o " '',', | napi^avanj**, ka(<*rogsi bi moral vsak iNMtoiyak in «•* tv-.a wY^wlnjak ^^»l biti. ftlraitlo je na^« nasprotnikt*, tiidi »»**• ««^m*1«», in poM^bnn jim j»» razvoj nasoga j*»Kk:i bud !m v \#i\.
Hsiduj»*j«,» s.» |K> uradih, da h»» /.aconja nekaj •.lw*nsii pisAli, in da so nan poslanci zawli lansko leto in Ifto« v d«?2eln«*ui xboru govoriti \x> slovensko. Fravijo in pi^'jo, da to nij dohtojno! Cuj»to Sloven-et, a^istito, dosWijno nij. a:^ jaoj-lanec slovenskega ijud-stva slovensko govori v goridkmu xboru, v  kaWnii
da m list* ekramyj nj*g<m dtstdanji   **Maki, a ] jrt 1«» s1^n?kih in 11   iUiljan?kib  poslancov ; prvi
pridrf/di smo jim (w.U n>.rvh, tako da f»aw e iivod nitni »!lankMi*>tki, h'g*»v?kiiai»p*»ro«Jilif dMpisi iz Ljubljana, Ti^ta, I»trer Prag»?, Dunaja, Zagreba, Pet«rs-bnrga, M<makov<»ga in ii drazih vecih i manjih krajf'v obilo preskrbljeni. Tudi spist o socijalnem vpraSa-nji in denaniih zawdik famo prina$ali. S kra&ka skrbdi homo, da lode v Usiu vmk kaj ganimivega naSd po nemskega pcsnika bosedah: 9 Wcr ridts bringt. tcird jedcm dtcas bringeti*.
Na§e prijatelje pa prmimo, da naj na vso moe delajo, da se na$ list rarSiri po vsem Gori-5kem, po vsem Primorji. Ues, da imamo uie tdiko narocnikov, da laMo diharno, a se nam jih treba, da bomo tudi lahko ziveli. Torej ddajte, pi§ite m
zavtopajo i;KMRXJ »SlorencfVt a drugi 7iXXX> Italja-m-v! liroin in peklo! Skodo imamo povsod, a zdaj ft? zasraraovanj<» na vrb! To so nftsledki na5e prejsne neoiarno.->ti. Schiller ima prav, ko pravi: „ Nevre-d<*n je tisti narod, ki ne zrtuje vsega svoji «5asti. M
Nam Slovencem jo tadaj pokazati zdaj vso svo-jo moc, in vsak naj pazi kakor vojak, ki jo na strazi pred sovraznikom. Xe ntognauio vec jwtrpe^ljivo <5a-kati in zdihovati po boljsih casih. Ce jih sami si ne prilwrimo, nikdar jih ne bo. Torej vi poslanci, govorite po slovonsko vec v dofelnem zboru, bodite zlozni in pri priliki razvijte ponosno Slovenstva za-stavo! Izvoljeni in poklicani ste v prvi vrsti boriti se za narod. KMor tega lioco ali no more, naj raje ostane doma, mlacnost je zdaj skoro izdajalstvo.
Pomislite: fortes fortuna juvat, timidosque re-pellit. Ce smo majhen narod, pa fivrsti  bodimo in
stari in mladi, n>vni in bogati, glasno in srcno spri-Cttvajto povsod v invstih in po vaseh do zadnjo baj-tico, po planinab, ravninab in brogovih, da sinovi majke Slave sto tu na lastni slovanski zomlji, ka-toro iinato v lasti od 0. toga stoletja tedaj Lez 1300 lot!
Ii i*aii j^Vti dLoLolni zl>oi\
Prvn Hcja 18. dcccmbra. Danes je bila prva scja dcZclncga zboia. Poslanci fio vsi tisti, ktcri so bili, va/.ni i-azlc&k jo le, da je grof Alekeaudor Aucrspcig deielui glavar, kar morarao a oh/.aiov:tnjeiu priznati, kajti ta giofiCekjeetraet-eu ustavovercc, glaBUJo vciino % ustavovoverei in j kadav zaeujc kako „ dobro " ali „ iivel" bri prime z veliko natanCnost za zvon, ktcri inn pa moo-gokrat uzc prcpoznu znonckati pricue, to je potent, k;.<l;.r io vse zupct utihne. Kadar pa nem-Cutji nteil (rovoroni kacegu narodno^a poslanca retire i upijrjra, se mu obraz radoBtno im-krcmZi in vesel pogutna svojib podloznib ustavo-vercev zatticljivu gleda incd poslndalco/
l»refi»ji „ rebelanl" Kramer je tudi Ictos pri-koraknl iz Nemskega gradca ptodajat svoje ait-iioMti i lomic Bvinenike v doielni zbor; resni njc-gov ubrdx in cVatiiljiva biva glava, ktero vise uo-tji ietos ko uekdaj, kaze, da je ponoscn na zma-g<» svoje vcrne sttanke, ker je dobila pruskega prijueiji za picdseduika v dczclnem zboru.
Prvi pride jo nagi uarudni poslanci v sobano i koj jim duni klic: „2ivcli" i „ alava " naproti™ potem se izkolomastijo izza kulis $e ustavniki ktcrc pa olice sikanje i memranje pozdravi. Ko po-sed.ajo vsi na svoje prostore in ko se tndi tolsto \clieaustvo dcielncga predsednika spravi na svoje tnesto pod ccsarjevo podobo, pozvoni de2. glavar i pridue scjo.                                     ,
Dei. predsednik Wurzbacb nekaj easagovo-ri, kar je Bkoro nerazumljivo i predstavlja norega deiclnega glavarja. Ko pricne govoriti v nernSkem jesikn, eul so )e po galeriji i po parterji kite: „ slovenski! ". Potem se predstavlja se dei. glavar sum slavuemo zboru. Vcckrat se ustavivsvo-jem govoru, kajti mladega noviuca, nenayajenega parlamentarnega obnaSanja je jako mottao, da je med govorom veckrat vzkliknila muoiica posla-salcev : „ slovenski!" Kratek je bil njegov govor, uchati jc moral, kajti drugaee bi bil sc htido bla-miral, ker mu je ali od jeze ali od strahu pot raz eela tekel. Sklenil je svoj velikanski govor z besedarai: „ Slava presvitlemu cesarju Francn Jo--iefu !" Trikratui „ iivel! n odgovori temtt predlogu. Pozabil sem skoro navesti, da je defc. glavar v svojem govoru rekel, da bo vedno se drial. nsta-vovernih nafiel in da bo vedno hodil le" pot, ktera pelje do-pruske vlade ter da prosi, da ga
62
¦     -JU  J..    ... ..jl.   ¦;    .1,    ¦¦ ,"  . -—-i     ¦      '     .   ¦
slavni zbor v tern poeetjr podpira — kar se bo pa tezlo kdaj godilo.
Naj spregovortm- se nekoliko o tem novem defc. glavarju. On je mlad, hakovib 33 let star moB, skozi in skoz! aristokrat Bil je v zadnjem casu okrajni glavar v Litiji i nam je §e v jako ziveia spominn od Janjsko-veiSkib dogodeb. Go-vori afektirano in nekako zanitfjivo pogleduje na-rodne poslance. Vefikrat pa se mu zahomata ka-kova beseda in potem jo v naglici trikrat ponav^ kaf je poslnhujakoneugodno.Svojim Jagnjetoja* privolt vse, naSim pa vedno nkazuje mir. Na oBta-zn se mil bere, da je strasan sovrafcnik vse narod-nosti. Ear se tifie sposobnosty maram reei, da kar nic" nij sposoben za la posel i da |e brla prya neumnost novega ministerstva, da je razpustilo deZelnifbor, fruga pa da je postavilo tegamla-deganeravedenca na celo dei. zbora, v kterem je veetna narodna!                           ,
Dez> glavar uapove dingo sejo 20. t. m. Dr. Costa pa predlaga, da se odlofii na jutri, kajti vsakdq Ima rad ob praznikib, kteri se blizajo, mir I Ta predlog tudt obvelja.
Tedaj je druga seja jutri 19. t. in.
Drvga seja 19. dec. Seja se prieoe ob ed-najstih dopoludne. NazoSih je 33 poalancev. Za-pisnik pr?e seje se prebere v stovenskein i nem-Skem jezikn ter se potrdi. Potem se preide na dnevni red.
Oziraje se na prvo tocko denasnjega dnev-nega reda, to je, na pismo e. fcr. deL. predsednika zaradi voiitve v drzavni zbor, predlaga dr. Costa da 8ft to da v pretres posebnemu odaeku petih u-doy, ktercrau odseku se nkaie, da izdcla porocilo o tem do prihodnje seje; ako se to porocilo do tistega easa tiskati ne more, bnde se oznaniloust meno. Zoper ta nujni predlog, ktcrcgu veuinu zbora podpira, gqvori dr. Kalteneger i poudarja, da ono pjsmo zahteva, da se voiitve preccj zvr§e in se. z odlasanjein volitev napravijo Ie drL*vno-prav-n_a vprasanja. Dr. Costin predlog se sprejme in v doticai odbor se volijo dr. Bleiweis, dr. Costa, Svetec, dr. Zarnik in namesto d.ra Razlaga ktcri je izrekel, da nc prevzame voiitve, se je izvolil dr. Poklukar.
Potem prebere dr. Costa kot porocevalec po-roiJilo dezelnega odbora zaradi premembc §. 32. sluzbine pragmatike za dezelne uradnike.
V  generalni debati prosi Desman za besedo, govori ob uzrokih tega pndloga in razlaga, da ta prememha nij tako nujna, da se mora obravnava-ti $e v zdanji seaiji. Ko se poudarja zvezo te toc-ke s pribodnjo toSko dnevnega reda, prodlaga da se preide na dnevni red.
Potem poprime dr. Bazlag besedo. Pravi, da je oa kot bivsl dezelni glavar bit nzrok, da jo ta reo pred dezelni zbor prisla. Sklene z opazko, da se tudi on vjema's premembo sluzbine pragmati-ke za dezelne uradnike, v kteri naj bi se pa po-leg dolznosti nradnikov normirala tudi prava urad-nlkov in da je pripravljen, to sroje ravnanje za-govarfati tudi ofttno.
V specijalnt debati izjavija dr. Costa, da opom-ba Dezmanova ne slisi sem, t da je predlog, cigar porofievalee je on, jako nujen in da je na pravno podiago stavljen; predlaga torej, da bi se sprejel. Ko §e Agfaltera nek.aj osobnega oraeni, na kar mu dr. Costa odgovori, glasuje se i pred-Tog se z 21 glasovi sprejme.
Dezelni glavar konstatnje, da je glede na poslovni red za obveljavo tega predloga treba dve tretjini glasov, ker pa 21 oddanih glasov nijste dve tretjini, tedaj je predlog padel.
Porocevalee zahteva tedaj, da se predlog odda defcelnemu odborn v porofievanje, kar pa opo-reknje dezelni glavar, rekoc, da se ne more po glasovanji ve5 obravnavati o tej reci.
Potem prebere dr. Bleiweis po kratkem pre-stankn porocilo o name§6enji prvega zdravnika v dezelni bolnici; dr. Zarnik, predlaga, da se preide na dnevni ted.
Dr. Raziag opravicnje v daljSem nemskem govoru pbmisleke, kteri so mu daK povod, o tej styari zahtevati glasovanje eelega zbora \ motivirai je vse z dobrim prepricaojem in prepustil potem razsodbo o svojem delovanji pravoslovcem dezelnega zboi-a, Dra. Zarnika predlog se sprejme in, k,er je dheven red zvrsen, seja sklene.
By seja 21. decembra: Seja se pricne obll1^ Nazocih je 34 poslaneev. Zapisnik zadnje seje se potrdi.
'-.. Dezelni glavar pre6ita zboru pismo dezelne vladet v kterem se naznanja, da je cesar potrdil predlog zaradi najdenisnice i da sta dr. Bleiweis, za] predsednika i dr. Poklukar za poro^evalca v tej zadevi izvoljena. Potem se preide na dnevni r,c{d. PrvaT fofeka danasnjega dnevnega reda je: Porq&lo dezelnega odbbra o volttvab dveh poslan-cev za meste lijubljano.
D)*.; Costa predlaga, da se preiskava*te vo-Jitve izrofii dezelnemu odboru, kateri bo vprihod-njisesiji lmel o njejporofiati.
V: generalni debati poprime Dezman besedo, in obraQaje se zoper odborov predlog oporeknje politicnemo drnfitvii ,, Sloveniji" pravtco, protesti-rati zoper kako volitev ter konstatnje, da se je takrat, ko je danasnji porofievalec predsedoval vo-
lilni komisiji ravnalo rayno tako pri volitvab, ka-kor'se je ravnald* KV aedanjib. Prav tako bilo je tndi takrat kakorzaaf oziroma penzijoniranih ofidr-jev * gHde na %. 1. qdst. c obejaskUi pravil se je vain» pravo nedeKlo eelo vsem obiinskim a-doa^ te^| tudi mkn. cicirjem, ki nijso domadi.
JV. Costa zagowja predlog i pravi, da <t» ztL4 lii bilo nikoli iua za natancno preiska^vo vaSb* flrf)ljanskega nasta ter vpraga, placnjfja li BOtz^joaJrani ofieirji v Ljubljani davke.
K* «ta se Kroner i Deiman nekaj osobuefa opmmntlm, se Costin predlog sprejme.
Druga toeka daevnega reda je: porocilo do-ieluega odbora o volitvab deielnih poalancev.
Voiitve poslancev kmetskit* obcio so se vse brez debat potrdile, Ie zaradi kocevsko - ribni^kih volitev je dr. Zarnik nekaj opomnil. Govornifc pro-testnje zoper nekorektn<> ravnanje tamosnjega ok-rajaega glavarja, in sieer prvii, d* je pri votttvi izkljufiil tri volilce, kteri Se nijso bili stari 30 let, za kar nij imel pravice i dragic se je zelo snrovo i neotesano proti volilcem obnastl.
DefrnaH i Kramer priznavata volitev kot ne-postavno i predlagata> da se ovrze. Tega predlaga pa vecina ne sprejme.
Voiitve mest i trgov se potrde* razeu Iju-bljanske vse, !e opostonj-sko-vrbniski volitvi zahteva Kramer, da se ne potrdi, ker se je vriifa na podtagi onega voktlnega imenika, kteri je eksistt-ral trie takrat ko se je volil Bluiej, cigar volitev je takrat vecina dezelnega sbora savrgla.
Ta p.iedIog se ne sprejme.
Oziroma voiitve idrijske prebere dr. Costa protest kterega so v!o2ili Idrijean/e zoper volilev na kratko ogovarja obaeg tega protesta ter predlaga, da se preide na dnevni red.
Kalteneger predlaga preiakavo te voiitve, i da se porocevanje o tej preiskavi nalozi de2. odboru. Glasuje se i Kaltenegerjev predlog pade.
Dr. Coatin predlog se sprejme in poalanec Irkte&e potrdi za Iilrijo.
Volitev kupciJHkc zbornice i vclikib poseatni-kov se soglasno potrdi.
Potem se soglasno dovoli po predlogu de-Xelnega odbora za n-ijemSuiiio sedmili novih zju-darmcrijakih poataj 815 gld. za leto 1872
Piedno se pricno voiitve v dezelni odbor izreca dr. llazlag, da ne prevzame niti voiitve v dezelni odbor niti za driavni zbor i priporofia za to posebno dra Zarnika.
Potem se izvolijo v dc2elni odbor: Mitrnih De2man,dr. Bleiweis, dr. Costa i za nainestnikc: RurteS, dr. Polchikar, Krampr, Kosler.
Zadnja tocka dnevnega reda je volitev drzav-nih poalancev. Dr. JPoUukar porocu, da jesklenil ad hoc izvoljeni odbor petib udov voliti v drzavni zbor s pridrzkom izrazenim v adreaab due 30. av-gosta 1867. i 14. novembra 1871. let i.
Seja po Kaltenegrovcm predlogu na nekoliko casa preneba.
Ko se zopet aeja pricue, izrece Ajafaltern protest svojih kolegov, zahteva, da se ta protest sprejme v zapianik. Protest zabteva^ da mora biti volitev v drzavni zbor brezpogojna.
Predlog za pogojno- poslaustvo drzavnega zbora se od veeine sprejme.
V  drzavni zbor so voljcni: Turn z 32 glaai BudeS i Jugovic s 23 glasovi; dr. Zarnik s 23, grof Barbo % 22, i dr. P&Mukar z 21 glasovi.
Turn pravi, d» drzi volitev ea   brezpogojoo.
Dr. Zarnik omenja, da bo svoj mandat za drzavni zbor le takrat porahil, kadar bo razvidel, da bo neobhodno potebno za blagost sloveuske- ; ga naroda. Temu pridrttze se tudi vst drugi po-slanci.
Po zabtevanju dezelnega predsednika sklene dezelni glavar sejo.
Dezelni presednik se zahvali dezelne mu glavarju ta prijazno podporo i deielni glavar sklene zbor s klicem: „2ivel nas presvitli cesar!" Trikra-ten ,,2ivel!" mej poslanci i poslusalei zadoni; zbor se razide.
V  Gorici 28. decembra. — Z danasujim listoin sklene Soca svoj prvi tecaj. S prvioi vspebom sme-mo popolnoma zadovoljni biti, kajti pridobila si je v raalem casu prav lepo Stevilo prijatrfjev, kateri so nas zdatno podpirali in spodbudili, da jo spre- ; menimo ze z novim letom v tednikr kateri bo po dosedanjem programu budil narod sloveuskt najuzni mejt, ter se v njegovem imemi pogumno in ne-' ustraaljivo potezal za svete njegove pravice.              j
Toda, kakor politicno druatvo enacega imena, tako ima tud? naS list posamezne neprijatelje, kateri bolj skrivaj nego ocitno zoper njega agitujejo; tike nasprotnike ^iteje cel<5 med Slovenci. feteri se prav radi z imenom „rodoljubi" ponasajo. In kako se je tem zameril? — PreliberaleH jim je; tako ti na-vadno odgovorijo, ako jib po razlogib njihovega nasprotovanja prasas. In ce jihdalje pitas: vcempa obstoji ta liberaluost? Ti, ali nic ne odvrnejo, ali pa kaj tacega, da ti nehotd smeb aide: Potopisue crtice „Iz Gorice na Tmovo" v prvem podlistku so preposvetne, spodtak^jive; — ime Bog senahaja sem ter tje z malo zacetnico tiskaao i.t.d.
To so pac malenkosti, nad katerimi se morejo le mali duhovi    spodtikati.   Bistvenih  ugovorov ne
najieta zoper „S(xfo" in dekazov tndi ne, daje pre-libamlna v tistem smislu, v katerem jo vi bo^ete imeti.
Liberalna pa je v pravem pomenu besede in n«ce tudi ostati; saj je njen glavni namen* potezati at za svobodo slovenskega naroda, in za vse tiste pravice, katere so se mu v doselanji dulevnl suz-aesti kratile. Enakopravnost je glavna podlaga svo-ftodi in to bomo zabtevali tudi 2a oaprej povsod, koder Slovenci 2ivL in se zbirajo, bodisi tudi v go-risktm „circolo cattolicoa. Svobodni napredek vsake vrete bomo vselej zagovarjali in zato neprestano tTrjali dobre Sole — posebno kmetske in obrtnijske.
To je nag liberalizem, s katerim se bomo vselej pnnasali, druga&iega nedemo poznati, Semanj pa wgovftrjati. Zoper vse pa, kar se temu nasemu liberalizmu ustavlja in mu. nasprptuje, bomo pri vsaki priliki krepko svoj glas povzdigall, ter branili svoje staliice kakor si bodi.
Med take „rodo)jube", kateri „SodiM liatu in druitvu, koder morejo, zabavljajo, Stejemo tudi onega „nenazodegsT Secana, kateri oelta t Navicth nedo-slednost Soft zarad sklepov obdnega zbora dne 30. novembra t. 1.
Prosimo tedaj g. dopisnika naj paztyivo prebere tajnikovo porocilo o doti6nih sklepib v zadnji nasi stevilki in prepridal se bo ko], da so njegove bi-stroumo-vjedljive opazke — popotnem neopratiiene.
Mi prtznavaiBo sicer, da je imelo Hohenwar-tovo ministerstvo prav dobre namaau 2a Avotrijo sploii in poscbuo za Siovaue. Toda to veino tudi prav dobro, da so bili njcgovi predlogi zadevajofii prenaredbo na»oga de2elnnga volilnika ne samo ne-ugodni, ampak prav nevarni nam goridkim Sloven-cem. Zdelo so wr kakor bi nas hotela vlada iU-lijanom zrtovati. In prav zato mj v na«vt>tih Soii-nega odbora niti saupm besediat za Hebcnwarta in njegove tovaruSe, marvec jo poro^ovalo*: grajal tiste slov. dezelne poslance, kateri nijsoodlocno postopali proti vladnim nameram in zbor je pohvalil samo tiste, kateri se nijso ustrasili skrajn^ga srodstva, da so po vsak.Mii nacinu zabranilt obvoljavo omen-j<»nili prodlogov. Da jt» Soca tMstiula slavnemu c» rodu ceskeniu, kateri so jo ne mim pod Hohnimr-touo% ampak pod vsako Slavauor prijazno ali na-prijazno vlado jtmalko i>ot«?zal za svoje in » U?m za pravice vsi*h slovanskih narodov — v tej resolueiji vendar uo more nibco drug! zaslediti ntMloslednosti nego tak rodoljub, katori je za to Socan, da v SoCi in zvunaj Sodo razdra2be dnla. KoTicam pa /.a novo leto presrena hvala za posebno dobrobotnost, kat<!ro so pri vsaki priliki kazalo druftvu Soci in njego-vemu orgariu!
Trst 24. decembra. Stjajna zataganosib bra-tov Kranjcev, je tudi na ubalib ainje Adrijc, vz-budita veiike simpatije in pplolnu vcjclje. Slava jim, ki so mozato pokazalr, kdo je v svoji bis? go-spodar! §c dvakral tako, pa bo Avstrija slovaaski innH'j dobtla. Pri vsuki mali novici k« je tz. Mo-ravskega, Ceskega, ali goreoje Avstrije dodb4 je nas „CiUadiuo", biiunc pel. Kajti nad nCittadiuo", je cuden moz. Preteceui tcden je blini) se, da ho slovenske pravice zastopal in bog ve ie kaj. Kn bi ga ne poznali! Pogledi le njegove lisle nekaj let nazaj in vide I bos, kako je nas grdii ter acn-vai labonsko dnibal na ^iovence. Isti ,CitUdiiHia' krifii vedno za federalizem, se *e, ta federaluem alia gCittadino": Lubom vse, drug^m mil Fozna-mo pa mi le davno njcgnvo pobtiko, a ktero m proti jagu pot dela, toda pri tem itnamo mi na jadrunakib obaiih bivajm't Slovauje prvi besedo, in brez nasib faktorjev se ne bo nie izraOuniio. Ako pa BCiltatlino", hoves ^c v prihodnje prazno alamo mlatiti zoper to nijuiamo ntC! Saj zrno, ktero bos omlatil, nc bo zadostovalo, le eacga vrabca  nosititi.
rGiUndiu'.j" svetuje na&ima dvcn»a driavnima posbnecma. da bi si-, na Dunaj poinagat sediti » lesenjaci. Se ve, federalist ^Cittadino se nadeje da boata nas.t dva jograuZes tem, da bosta v le-senjac: sedela od nstavaib stekiitev «a Trst |io-sebne dobiCke domu princsbt; a pregovor pravi: kdor gre k jeZu gorkc.^ iskat, se zbode. T»ko bosta tudi obodeua nasa dva jogra se pred. ko mislimo, domu pridrdrala. — Protest, kterega b«-do bliznje vasr iz okol.ee, katero hoCe na3i cudo-delnr magistrat zmestom zdrniiti. zoper to vloitle, bode ooeil na tisoec podpis»v terpokjizal raeatnim ocetota da se to ne bo % lepo zgodrio; ako bi pa mesto le se silo ravnalo, po tem se bo^kolicA tudi &6 silo brauila. Naai iivlji se krepd in narod se vedno bolj zaveda in budi.
Otncniti pa moram bele vrane v podobi k»-dinskega znpaoa, kteri ntj hotel protesta podpisaii, neg(» je ruvno uasproti agitiral, ceS, mi moramo b:tt veduo pn'jateiji z raestom, i. t. d. To pa da iuesto okolio molze, mu ne pride na inisli. On je kakor tistiTurek, ki je Hrovats klical r nodi blizo, nezgodi se ti nisto! A oa zadnje ma je le Torek glavo odrezal. Okohcaoi napraviti mu apominek kterega zasiuai—na vihu Grintovcev.
SlavdborsM.
Ljubljana 16. decembra. — (Voiitve dezelnib poslancev — slovensko uuiteljsko dru§tvo — na-rodnt poslanec   Svetec). Voiitve in  zopet voiitve I
to je bilo fedno i vedno govorjanje zadajih dui. I
Vceraj so se vrSHe v naSeni mcstu v srediSSa Slo- 1
venije. Agitacija pri  obeh   strankah   je bila tako
iivabna, kakor se nikoli.  ISemcurji  so   se  vkljnb
hud emu mrazn, Uteri je razsajal, tako potilir da je
bUo veselje! Tam je   tekel   zflgrizenec  •— videti 1
ga je bilo nikoliko <asa — kakor bi tit-nil, izgiuil I
je v kako hiso, da bi   tain pridobil  kaki glas za I
svojo stran? Tam zopet se je vozil drugi v rume- I
nem komfortabla itd. Trudiii so  se  pa   tndi nagi j
in malo le je manjkalo, pa bi jib bill prekosili. Pa I
cujte, kaj se agodi. Meatni uasi ucjteljo pridejo vo- I
lit. Nihce se nij nadejal, da bodo rolili nasprotno, I
vsak je niislil, da  bodo   temvec  §e   agitirali  za
uaso stran. A motili so vsi tako misleci, kajti na-
rodui (?) naSi rnestni adttelj volili so,   razuo dveb I
poeteno-narodnih, kteriro klfcemo area© „Na zdar"
— i razuo enega, kateri  volil oij —  nasprotuiko
Kaltenegra i Supana! Dva dui pred vol t\ ami po-1
govarjati   so se v neki   gostilni o volitvab.  Eden
rzmed njih je straSno bombasticno govoril o prva-
ktb; djal je: „Kaj imam  od  prvakov,  alt so kaj
atoriii za ne ?   Alt imam   niorda ziveuje  dati za
narod? Volili mwam,  kar mi ukaze  mestui  zbor
(sic!)   da ne zgubim svojega kruba! —   Oua dva
pa, ki sta volila  (kljubu  neniskniarakemu   uieat-
nemo    zburuj   vendar naioduo,   prigovarjala   sta
prijazno  trdevratuiui   narodiiini (?)   oeiteljeru, da
naj do   kaiejo   vcndar   tako  serviluoati,  da naj
volijo,   kar   inialijo   v   srcu  iu   da jib   zaradi
tega uihee nc bo a sluLbe zapodil, ce  bodo vza-
jcniuu — aknpoo volili naroduo, kdu j;m tnoru kaj?
Tako sta pregovarjala ta dva zbrauiin, oui pa so
oetali le pri arojem  sklcptt t rolili so   nemeurje!
Kaj na) purcecm na to? It-mio ti ucitclji so osnovali
v   LjubJjatii   druotvo    pod   imeuom:   ., stovemko
uciteljgko dru&tvo'* — atejcjo se uarodnjake — in
votijo nemcursko!   Ta je iiasprotnoBt, da   bi si je
nibce misliti ne cam >gel     • to jc binavitvo! Ediha
m'ml,   ktera nam ostaja ( morda  tudi  rt'snicnaj
je ta, da se ti g&spndje vttevajo narodnjakotn ga- |
rmii prdwdnjodi, nttur u»k». volijo   pi mradi su-
ditnjmti! Takib narodnjakot  nikjcr uc puiiiaiijkujc
•¦¦-¦ atiipak tacib, ki otittio pred svctom prizuavajo
kaj tv, kak«>r sta hinriU pi.sicn.i dva   uOitelja, ki
sta vultla iiur«)du<>! K »j nejiica bo 7g<idiln? Mi^hm,
da tudi iHJm.it.i kti|»»v ufiiatjai lakt^a ptcmn?.fi:ja,
ik bi tako vciiidar /.auglg   ueitclj^ku ilu//»t,  ako
jo ret,    da vsik, ktcii   \oh  narodno,   ygubi svoj
krtth! /nana }e ntn^m nT<i\$*mu  iH.       » n»vnn
tu nam jetiogoci^ kajti ta, ki «e je najliuje bubal,
da je vmIji   lU'tncMrnko, ju vcahih tako po   (r/inko
zavije, da uksa zabule! Kaj bo doveli  tega!  Za
jiribodojo  vulitev   |»r«v-»im<»  |»*7.«»pct   gasiHKlu na-
rodne \'t) ateiteijc,da uaa poiasteieavojo uistroniii-
m»  volttvijo!  „$ titibubuta  za krubutna! Tudi g.
p<>§tni uradniki uijsu prav storiti, da so zaiicmarili
volitev» i nijso prifili volit-le   trijc m prisli, drugi
so ostalt  dotna,  bojei! *e, da jib ne bo postui o-
skrbnik povabil—na kosilo! To nij Iep<i zanarod-
njake! —
Kranjftki drzavai poslauci, bvaia bogi, vcndar ne pojdcjo » driUvoi abor. Zdaj htopiv >id»u»o, kako je dobro, da je g. Svetec — dohil notarijat.
\Z Ljubljana 22. deeembra. Vecraj 21. in da-nc* 22. bda je Hrenceljnova konecna obravnava z«radi clank* o Kij»terjeveiii p^u. Ne vein alt je 6 ali 7 meaccev Hie preilo, »dkar je bil list koufi*ko-van i we )e zdaj kunevna obrawiava.
Rc*e* je ubaojen ua 2 tuesica jeee na—2a-bjek, MialtM sintt, da bodo l^ubEjin^ki jjorotniki po-kazaH vec neuduatigst., ieCt wpoiJnvauja i simpa-tije to L>vobodne t.>k i:k- bcsede. Zagovarj il se je aaiu, km nij mogel zaradt dczelnega zbura najti nobenega aagoforuika. ~«
Deieloi odbur je dauea zavaroval dczelna gledal lt*e pri zavarovalai banki „8iaviM>A na |» »zar za 40,000 gtd Koukurovala je tudi nci.iika judov-aka baaka nl'iiynix', a po glasovanji dezelnib od-bornikov se je avrgla konkoresea otneojeuc bauke, i gledaHSC'e se je zavarovalo pri carodnem zavode. To bo prva skrenska pfdica, ktero bo de2elni od-bor dobil ad zavarovauja! Xcleti bi bilo, da bidc-ielni odbo* tods druga poslopja. ktera so zavaro-v^na pri nemskih i madjai ski b batik ah, dal zava-rovati pri slovanski banki.
i^arumaticno drastvo v Ijubljiui je d >lo *2I. t m* predstavo. Igrala seje Albiirjeva „Unietnost I nar&va", poslovenif Andrcjckov Jolc. Igra je spoil dobra; naloge so bile v jako dobrih rokab. 6««podi^as J«niBikovo (Aurora) ia gospa ValeuU Brusova (Polikaeaa) tte prav iaTittso igrali. Gospod SuStersic je iz\r»il tndi dobro svujo nalogo, satno to napako inia, da hodi bodisi da igra mladega ali starega z ueukretuimi nogami sent ter tje. — Gledalisce pa je bilo tako prazno, da bi nihcc ne verjel, da se tako malo obisknjo slovenske prcd-sta?et ker je vendar vecina narodnjakov v mestn.
VLeraf so imelt Ijabljanski prnsofili T,verfas-suogsfeicr" t kasiui ter so tam govorilij uapijali ptcnsko-neiiisketna cesarstva i cesatjo. Se ce!o e. kr. profesor vise realke je napil pruskema carju. Kaj ne, lep n5itelj je to! Gospodine profesor Suppan, ali bi ne bilo bolje, ko bi se vi vsaj toliko slo-ˇenskega nancili (ker Se hocete naii raladini adi-telj biti!> da bi mogli pri svojem predmetn vsaj alovenako terminologijo rabiti? —
PolttUtai ra^gletl.         I
UganiK smo jo, ko smo v zadnjem listu na tern mestu izrekli, da nasi bratje na  Kranjskem hrabro stoje za svujimi voditelji: narodna zraaga na Kranjskern je bila ta pot tako  sijajna,  kakor se nikoli poprej;   voljeni  so  vsi  poprejsnji  na-rodni poslanci in  zmagali   so narodnjaki  tudi v mestu Ljubljani, kajti dasiravno sedita v dez. zbo* ru Kaitenegger in, Suppan, je   vendar skoro go- I tovo, da bosla oba raorala   prostor  narediti na- I rodninia poslauccma Vilbarju in Kri^perju v pn-hodnji sesiji dez. zbora, ker bode po nepostenem | izvrseoa   volitev  prvih- zavrzena.   Nocerao tukaj ; ponavljati, kar je v dopisih iz Ljubljanc natanono popisano.   Veselimo   so   zmage nasih   kranjskih bratov in klicemo jim navdusen „na zdar\v
Kar nas pa se bolje veseli, je tot da so za-celi kranjski drz poslanci posneman' vrle deske yo'litelje, ker so sklonili, da no idd na !)unaj in da nocejo vee biti igrafia  ustavovercrai.
Poiiticuo drustvo „ Sooa " je sicor Jzruklo, da bi moral ludi nas driavni poslanec tako po-stopati kakor kranjski drz. poslanci; a nas gospod poslanec ne zaslopa goriikili Slovencev; on se mora po Italijanib ravnati, zaslopa nienda Ualijane n^i Uunaji, najbrio pa samega sebe.
Na Gesju-rn so tudi uze  zvrsene   neposrod-
njc volitve; Gebi so zinagi uzo tako   navajeni, da
nij dvoinbc nad  njimi. Ustavoverna   ministerstva
sezastonjvlmd»jo, da bi Gelie na svojo potspra-
i vila, a s Gebi nij dobro cresonj zobali; Gebi nij-1
I so   I'oljaki!   (!es.   naniestnik   Roller je v imttim
\tiadi' razposlal okroznieo   do vclikib posestnikovj
da naj von «ar volijo kandidate, katcro jo ustavo-
\ovm koiiiite poslavil in vlada za svojo spoznala. I
Ge bi pa kaloii volil priti no inogc), naj   njomu
ires, it iiiistuikn !) puoblaslilo posljr. I)i/uil so jo |
ttidi (T.s.irja \tikali v svoj  ukaz^arst; nm jc no
dvorti zlu znmcrilo. Taka srodslva m pac nikoliko
iR'dostojiia in dajo miiiislorstvu sprieovalo ubost-
|va( kajti n> se   imajo   volilvo po /.aukuzu   vlado
vrsili; eetiiu nam jo polem ustava, cemu zaslop-
nislvo ?
I           H<)gtm>l boljsi je absotulizcm, kakor pa  tak
konslitiicionalizi'in na videz Pa kljub \setn pri-Itiskanji nij Koller prav nic opravil; Gebi so pov-I soil zmagali, kjer z vi \rli coski narod in ludi I liistoi icno pli'instvo jovsvojcmu narodu zvcslo ostalo. Uitavoverci na Geskeui so le 15 svojibv I drz. zbor spravili.
Na Moravskcm so po dezeli povsod narodno volili; satno v mestib in v velikem  poscstvu so uslavoverci zmagali in   sicer   na prav nepra-vicen naf'iu. Vsled tega pa je grof Helkredi protest viozil  zoper   nnpostavno   vobtvor   ker so so luektcri volilei samovoljno iz voliloib list spuseali, drugi pa va-nje vpisavalt, ki volilnc  pravicc nij-niajo. Vecina v moravskem   zboru jc  ustavovcr-I na; a p.) zvijaci. Narod je zbog lacega ravnatija I ra^kuccit in   pn   prvi s ji dez. zbora v Uruu jc nianjkalo vseb 57 izioljoniii federalistov. Na Go-renje-Avstrijsketn jc enaka, kakor naMoravskem; I ludi tam je bilo siluo pritiskatijc od zgor,   vsled I cesar so ustavaci po mestib, in v velikem posesl-I vu svoje ljudi v dez. zbor spravili; a na kmclili I so izpadlo volitve v lederalislicnem zmislu. I           Zmagali bi bili povsod federalist}, a ker so
I se prcveiikc krivice godile od straui vlade so nij-jso federalisticni   veliki  pesestniki udeiezib volitvo ier nastopili pot pritozbe. I           V Vorarlbergu so zmagali federalist.
Ta kratki razglcd po onili kronovinab, kjer so se razpuslili dez. zbori satno zarad tega, ker nijso bili usta\o\erni, nam kaze, da se bode mi-nisterslvu lc lezko posrecilo spravili potrebnovc-cino v dra. zbor.                                          v
Kranjska, Vorarlberska, Tirolska, Ceska nc [K>slje svojib zaupnikov v drz zbor, spet iz dru-Izib kronovin jih pojdc lc nekoliko. Od Poljakov jc zdaj vsc odvisno, cc tudi oni ne grcdo vdrz. zbor, potem izostane kaeih 120 federalistov in pstanc v zboru Ie velika manjsina od 76 usla-I voverccv.
I           Po izjavab poljskib listov je upati, da bodo
Poljaki vendar enkrat odiocno postopali in hrbet Ipokazali ustavovcrcem, kateri jih uze toliko casa Iza norca imajo.
I        Ministerstvo utegne  potem   na  Kranjskern, iTirolskem in Vorarlberskem neposrednje volitve v
drz, ssbor rasspisajti, to> pa b& menda z^dnji akt te nedostojnein poltenega ministerstvo iievrecme igrev
Mi pa zelimo ustavovescem se dosti ta«ih Pirrhus-ovih zmag;— daJhi oni vedeli, kakQ ko-ristijo s^ svojo bedari^in sieparijo naro^nj, edj^fli dobri politiki, goto.vo bi drugace postopali: M w* stavovercih se vresnicuje pregovor. „Kogar hode | Bog pogubiti, kaznuje ga sk slepotQ;1
Pa prvakom. ustavacev he gre za  Avslrijo,
[ampak h za svoj zep; kako bi si  oni miljone
Idelali, ce bi nehal „ Verwaltungsrat—svindel" in
ce bi zgubili vse privilegije  do mdstoih  sluzeb?
I        Vceraj je bil slovesno odprf  drzavni   zfeor^
avstrijski ,, rumpf — parfament";   ce  se  anide.
zadostno stevilo poslancev, bo ministerstvo pred
vsim zbom predlagalo proracun za 1. i§7%
Pred vsim bo ministerstvo od zbora tirjalo^ da dovoli pobiranje davkov za fotrtletje 1879.
Pri pretre3ovanji prora&tna pride na vrsto tudi predelska zeleznica, katera je skoro gotova, ker jc ministiTBtvo zanjo in ker ima tudi dost? zagovornikov mod dri poLbocik
Veselilo bi nas sicer, da bi mh kronovina dobila ono zeleznico po kateri koli poll, kajti po* troboa nam jo kakor slepcu vid; a za zeleznico noccmo prodajati narodnosti naSe, katera nam je cez vse svela. To smo omenili, da ne hi nam nekteri „preiskroni (?!) Socani" ocilali nedoslodno&ti,
Rusk a vlada nekatn dvoruje avstrijski, javlja namrec po svojib oiicijoznib ^asnikib, da ona nij; nikoli m;slila ua avstrijske Slovane, ker ima doma veliko nalogo in joj ne pristujo, pospekvati pan-slavistiuno politiko. Vsled tega so ustuvoverni 6aso-pisi „ glorio M zapeli, zdaj kleuijo prod sovernin* medvedom, kakor pred odrc^onikom.
S tern pa kuzejo, kako se boje Slovanalva iu kako kratkuvidni politiki so.
Idija vscslovunslva jo vcepljona vsem slo-vunskim pai.ogom, iu ravno usta?ovcroi ao tisti, ki to idojo vsak dan bolj kropijo. Uuskii vlada nij so ruski narod in vladna polilika jo lo politiko, ki se succ po okolnoslib. Ideje, katcro imajo to* liko zivenja v sebif kakor vsoslovanska, pa ra-stcjo ludi preko vlad. Natn so pa dvorenje ru-skc vlade nic kaj no dopadu; skuSnje nas uee, da kadar diplomaeija mir pridiga, je gotovo bliL> ¦  nja vojska.
rtaxno vesti.
I        (Beseda v qoriSki ditalnicl) zadnji ?eder lota
| se bo vrsila po sledecem programu:   1. Domorodna
i   iskiica,  mo^ki zbor. — 2. Samogovor iz  Device
orieanske. — 3. 0 vlasti ima (<5oska) moLki zbor,—
4. Vdovec iu vdova  Saloigra. --   5. Pesnik, zbor
dvospov in samospev. — 6.  Saljivi govor. — 7.
'  ^aljiva dra2ba.  Potem skupua vogerja, pri kateri
*    se bomo po doma6e zabavljali. —Nadjamo se obito -  obiskoyalcev tudi iz okolice.
(Cerno) je menda edini slovouski poslauec, i kateri se bo udeleaaval sedanjega zborovaaja v du~ , najriki leseujadi. Bog varuj! da bi ga no bilo! Pre-' delska 2ele»nica bi sla po vodi. Davki bi se nasi ' dozoli navalili, da bi bilo joj! So^anci bi ne dobili. ; glavue Sole itd. Oerne, nenstra^ljivi zagovornik (!) 1 naiih pravic in koristi, mom biti v zboru; kdo . drugi bi nas re§U tolikih zgub in kdo bi re.8iH ,  ujega  vsakdanjo zgube — 10 goldinarjev?! —
(Baron Pino.) Kdo se se no spomioja bivie-ga okrajnega glavarja in kandidata za deielno po-
*    slauslvo   tega   imeua? Kjcga, za katerega je slq
*    pri zadnjih volittab na GoriSkem lepo Stevilo pre-j   pokoraih iupanov in drugib enakia rodoljubov (??)
v ogenj, da je raorala „Soca" na vse kviplje gasi-
ti? Isti baron Pino j^: -p-; zadnjih voljtvaU v Bq-
kovini z vsentt  sredstvi   postopal, da je  zinagala,
ustavovcrua stranka in si je tudi samemu sebi pri-
?   boril mandat za deSclm iu driavni  zbor.   Zraven
.   njega je izvoljottih v bukovinski zbor se aelih pet
Ac. k. okrajnih gbwarjev,  Posebno aamovtosmo jei
postopal bar. Pino pri volitvi prvega razredai tam-
kaj&njib vclikib posestntkov, kjer je do zdaj§oy-
Mselej zmagala narodna stranka. Ker nij mogel dm-
*  | go6e svojega namena doserli, odtegnil fe dvema ; [ volilcema brez postavaega razloga volilno pravico.
^Wanderer" opazuje, da bi bila vaaka pmvi&na vlada tako samovlastao poatupauje z adpuBtom iz. sluzbe kaznovala. Pod sedanjo vlado pa utegne po-
'   stati Pino—namestuik,
NaSim pribodnjim volrleem   naj bo to v po-
>   duk, da so c. k. uradniki, iu posebno politic ki, naj
t  so sieer Se tako iavrstoi  moiijo,  odvisni od ysa-
kokratne vlade in da se morajo tedaf ya njoj ^
njenib doloCbah ravnati. Potem takem nij mogooe,
Ida taki vladoi aluzabniki   zvesto in pognmoe za»
» Utopajo Ijudake pravice in korist?, kedar jim jegoJ
r 1 spodinja vlada sama naBpretoa.
D4951B
(Pwjatefjem prirada) naznanjamc zanimivo novico, da i& na $v. Stefana dan prof. E. na§el ol SoBi pri Gorici cvettf jagkc (primula acaulis), kte-rega po H8fcaterih krajih tudi trohentico ali nuno imemijejo. Prav tisti gospod nam je pravil, da je bilo v gorislri okolici ves zimski das taMco videti. Iz tega vsak lahko posname, kako prijetno zimo imamo ? Gorici!
(Ljudska banka za fioriSko) se uze smije; precej po novem letu se bodo povabili nekteri ve-ljaki na§e kronoTine, da zvolijo zaSasen komite, kateri bo vse potrebno preskrbel, da se vresnici ta na§i deieli tako pofcreben zavod. Doticne poducivne spise za na§ narod bomo nadaljevali z novira le-toita. Nadejamo se dobrega vspeha in veseli bomo Se bo na§ trud kaj koristil.
(Na $v. treh kraljevdari) 6. jannarja prih. leta bode beseda sdkanske citalnice v Verdikonovi dvo-rani, Zacne se ob 6V2 zveder. Vrtopnica velja 20. novcev.
Prijazno se vabijo vsi uuje in rodoljubje.—
(Popnavek). Na zeljo naaega dopisnika iz Vi-pave naznanjarao, da smo njegoveniu dopisu v zad-njem listu „ Soce" sami dodali poslednjo tri vrstice, ker se nam jo zdelo primemo, da doticuo omenimo, kar sicer nysmo po njem, ampak po drugih izvedoli.
(Poior kmetovatcif) Gosp. prof. P«v5e je razposlal zapanstvom goriSke okoliee sledeCi pnaiv:
„ Vse za kmetijski napredek, to je moje ge-shx—Moja zelja jc skrbeti ludi za lists poljele-Ice, ki nijmajo priloznosti v kmetijski soli prisvo-jiti si potrebnih kmetijskih znanosti, in sicer s torn, da bom vsako nedeljo od 10. do II. ure predp poduceval   o vinoreji, sadjereji, sviloreji,  sploh o
Prijasno vabim, da bi se kmetovalci saj iz \ okoliee v prav obilnem stevilu udelezcvali tega namenjenega poduka, ki se bo pricel prvi-krat v nedeljo to je 24. decembra ob 10. uri v kmetijski soli (mesarske ulice), in kojega se lehko vsakleri poljedelec udelezi.
Poduk bo kolikor mogoce Inhko umeven, ko jega bodo tudi djanski razkazi spremljcvali."
r*oi*ooilo
ob ob6nem zboru So5e dne 30. nov. 1871.
(Komc).
Tajnik Klavzar poroca o prenaredbi drustve-nih pravil: „Slavni obeni zbor! "
V predzadnji seji obenega zborn se je na-rocilo odboru, naj pretehta, ktere tocke nasih drustvenih pravil bi se imele prenarediti in kako ? Odbor se je v ta namen v razgovor spuslil tudi z nekaterimi veljavnisimi neodborniki in v teli razgovorib so se posebno poudarjale tri prcmembe v pravilib, namrec:
4. Naj se sprejme v pravila opazka, da sloni drustvo na kaloliskih, ali kristjanskih, ali vsaj verskih tleh;
2. Naj se doda dolocba, da sme vsak drust-venik udeleziti sevolitve drustvenega predsednika in odbora tudi pismeno ali s pooblastiiom in da sme vsakdo tudi predloge posiljati pismeno.
in 3. da sme odbor sklicavati obenc zbore kodersibodi v nasi kronovini.
Flesno pretresovaje te tocke je vecina od-borova izrekla, da se ne yjema s prvira nasvetom in to iz mnogih tehtnih razlogov, izmed katerih naj tukaj nekatere navedem:
Ze ko se je nase drustvo snovalo, je te-dajsnji odbor pretebtaval enako vprasanje in sicer je. bit nekdo takrat sprozil nasvet, naj ima „Soca" za s^ioje geslo: „Vse za vero, dom in ccsarja." Toda ko so se preudarili na vse strani nasledki, kateri bi utegnili iz tega nastati, ako bi se hotelo drustvo za vse to potezati, so se bili takrat menda vsi cdborniki porazumeli, da naj bo drustvo izkljucljivo narodoo - politicno, in da naj dela in se poteza za to, da se povsod na slovenskem Primor-skem zivo vzbudi narodna zavest in da se Slovenci na Primorskem poprimejo ce dalje bolj dusev-nega in materjatnega oapredka na narodni podlagi.
Ako bi hotelo drustvo pritegniti tudi verske zadeve in vprasanja v svoje razprave, bi se lehko nehote zapletlo v raznovrstne delikatne zadrege, katere bi utegnile obstanku. ali vsaj pravemu namenu drustva pogubne postati.
Ti in se drugi tehtni razlogi so takrat od-Vrnili osnovalrti odbor od tega, da nij predlagal niti gesla, vse za vero — niti kakorsne si bodi opazke ali dolocbe v pravilib, vsled katerih bise utegnila vplesti verska vprasanja v drustvene razprave.
Med raztofft katere ^IfHTT danasnjem pri-merljaji slisalt v podporo enacih nasvetovje tudi ta, da jih je veliko, kateri imajo n?«se drustvo za brezversko in kateri so sicer dobri Slovenci in Slovani, pa bi le tedaj k drustvu pristopili, ako bi kaka dolocba v pravilib zavarovala drustvu katolisko-verski znacaj.
Mogoce je, da jih je veliko, kateri kaj ta-cega trdijo, saj so se ce!6 taki nasli, kgtri so pred zadnjimi volitvami dez. poslancev iaznjivo vest po dezeli trosili, da prodaja nase drustvo luterske evangelije in da siri krivo vero po Go-riskem. Toda taki ljudje, ne le da nijso dobri Slovenci in Slovani, oni so celG nesramni ne-postenjaki, kateri se z lazojiwm obrekovanjem v bran stavijo narodnemu in s tcm sploh dusev nemu napredku nasega ljudstva.
Politicno drustvo „Soea" se je do zdaj se vselej postenih sredstev posluzevalo v dosego svojih gotovo vseskozi dobrih namenov. Ono nij nikdar dalo najmanjsega povoda k smnu, da je brezversko, in nij sp!oh se nikd.ir v nasprotje stopilo s kakorsnimi si bodi verskinu naceli.
Poglavitna jegova skrb je   do zdaj bila.   da : je v/.biijalo narodno zavest po   taborih In drust- ; venih zborili, da  je podpiralo — ker denart nij j bilo — vsaj z dopisi in nasveti narodu kortstna ! materjalna in dusevna podvzetja, da jc pripravilo f vsaj nckoliko odlounili   moz v nas dezelni   zbor, j kateri se z moskim   pogumom za    to bore,   da pridobc   nasemu dosibmal suznj^mii jc/iku   po-polno enakopravnost, kakorsna   se spodobi veliki vecini prebivalstva   nase grofije,   da je osnovalo list, kateri bo kot glasilo  drustva   podpiral   nje-gove namene itd.
Nase drustvo, dnsiravno obrekovnno in za-vidano od mnogih strani, ker so nm o uasu *.o-lilov in pri drugih prilikali celu prvaski organi v Ljubljani nasprotovali, se sme vondar jtonasati, da jo z rnalimi mofrni ze inarsikaj koristnega zapocelo in dognalo. In moje osobno mnenje je, da \-erska vprasanja prepuscajmo za to po-stavljenim posveuenini osebam v posvecenili pro-stnriii.
To so glavni razlogi, kateri so odbor k tcimi nagnili, da se nij vdal predlogu nckaterili gospo-; dov drust'enikov, po katcrem bi se imela   sprc- ¦ jeti v nasa pravila kaka dolocba, da sloni drustvo ; na kaloliskih ali sploh verskih tleh.
Naj bi ti   razlogi   tudi   lisle   preprioali,   da ; prislupijo k nasemu drustvu, katere  je   do   zdaj; kak neopravicen  sum   zadrzaval.   Naj   si postavi ¦ vsak druzabnik, komur je cvrst   razutek   nasega drustva in pospesevanje njegovih namenov vresnici na sreu, za dolznost,   da   razjasni   nase   slalisce tis'im, kateri   gojijo  bodisi iz   nevednosti,  bodisi po   obrekovalcih   zapeljani   o   nasem   dnistvn in njegovcm    dclovanji neugodno in tedaj  skodijivo misel, da se bo drustvo, kakor je v  se lanjih ra/- j merah jako zeleli,   poinnozilo   in   ct»z   vso   nnso: kronovino raztcgnilo. Krepko in   pogumrto jo to, ; da se je lepa sloznost v drustvenem   zivenji   do , zdaj posebno zastran tega ohranila,   ker  smo so; ogibali verskih vprasanj.                                               >
Pomisliti jc o tej zndevi se to, tla je sto-1 vensko ljudstvo na Primorskem sp!oh katolisko in da se nij pri nas se nikjer vrinil tisli tako ! imenovani liberalizem, kateri si je postavil clo-vesko pamet za boga in kateri grdi in zametuje vse, kar je kristjanskega.
Takcmu novodobnemu liberalizmu bi bilo morda koristno jezove staviti; toda ker se med s!ov. ljudstvom nase kronovine k vecemu k:ik pozamez-nik nahaja, ki se je iz zidovskih listov in knjig nekoliko liberalnih fraz take baze nasrkal in se z njimi ponasn, bi se nam lehko ocitalo, da se alia Don Quixotte z veternikom bori-no, ako bi hoteli v obrambo proti takim smesniin pri-kaznim drustvo v katolisko prekr4iti ali sploh sprejeti v njegova pravila kako dolocbo, katera bi verske razprave pripuscala.
Vera nam mora biti in nam je tudi vsem sveta, ne dovolimo torej, da bi se vtikaia brez po-trebc v nase posvetne razgovorc sodelovanje vseh drustvenikov in posebno bolj omikanih inveljav-nih, bo gotovo drustvenim namenom veliko bolj hasnilo, kakor ce sprejmemo v pravila take do-Jocbe, s katerimi bi se kakor na Jimanice lovi-jti — k vecemu mlacni polovicarji,
Kolikor se tice drugih prenaredeb, je spre-jel odbor to, da sme vsak drusl venik pooblastiti soclana za odborove volitve, toda nihee ne sme voliti z vee, nego s 5. pooblastili.
Odbor nij spoznal za dobro, da bi se pis-meno volilo, ker bi se lehko namerilo, da bi po tem poti aobeden, ali le nekateri uobili abso-lutno vecino glasov. Potom bi se morala, ali nova volitev razpisati, ali bi pa v drugo samo na-zoci volili. Vec kakor 5 pooblastil tudi nij holel priporocati, da bi se s tem vrata zapahnila kli-kovanju.
Odbor ne podpira nasveta, da bi smel vsak drustvenik obenemu zboru svoje predloge pismeno naznanjati, ker hi se potem dniMveni zbori najbrze slabsc obiskovali in ker je ze tako vsa-keinu drustveniku na voljo dano, da sprozi svoje nasvete, ako ne more sam priti, po kakem soclanu.
Zadnjic je sprejel odbor in priporoca pre-dlog, da so smejo driiflvuni javni zbori sklic.'tvati koder si budi v nasi kronovini.
S tern zadobi drustvo vcci vpljiv po dezeli, ker bo lehko povsod delalo in vzbujalo, koder najbolj treba.
Po obsirnem razgovoru katerega priob^iti nam ne pripusca prost<;r, potrdil jezbor odborove predloge iu narocil je odboru naj za to skrbi, du zadobi pronaredbam brz ko mogoce postavno dovoljenje.
Ker se je zarad preslabega vremena lemalo drustvenikov zbralo in glede na to, da bo po prenarejenih pravilib vsem clanom mogoce udeleziti se volitve uovega odbora, sprejel je zbor z vecino glasov predlog, da se volilev uovega prod-sednikn in odbora odlozi, do kedarbodo pravila po danasnjih sklepih polrj(.'iia.
Stem je kon&do zborovanje ob 31/, uri popoludne.
I^Ialnlcn Mr<*ilni;<«M. (JL. dopUnikora* ie Mom-kovo^a in Olnvcs*. I'rrkj)* hvala! i«i ituvljeuo, a Jtm*njk»lo nam je jtrostow; prilKMlujii! Voaelo novo letu V»ta»i» v»<*j ruiAiia j». n, potljioriiikuiu i
vzaj«»mtio   /avarovalua banka v Pragi
Izkaz izgotovljenih zavarovanj
sa cas od 15. tnaja 1861K
do 31. aktvbra 1871.
A. Oddelkf  zavarovanja za iivenje
ihU. I. (Zavarovanja m doiwetjey Stevilu drufcibnikov.               .                             126
Ziivarovana istirut......        IKHK'iO gltl.       kr.
Zavarovalnin* s postranskimi placili             H.CVf   n   a**   w
Skwie........              2W   w   m  ,
fMd. II. iSSarartH-anje m nn>L \ Stovilo ilnubanikov     ....              VM'tfa
Zavarovana istina        ....       5,!»26.^! gl«I, — kr. /avarovalnina & postratiskimi j»Ift4:ili        LM.$L3   ,_,   ll>  .,
§k»>de........              7.4SI   ?,   ^2   „
(KlU. I   II. (Zurarotuyt (U'hudMn). Sti»vilo dm/aliniktiv    .....          10   .
Zavarovani ^ohiNlki    -             ...          24.'*> gltl. - kr.
Zavarovatniua s {H^tran^kmii placili                h€I   .   <*5   ,
I/]>la^ani dohmlki.....             —      ,    -~   »
Odd. HI,   Ihuitta rtHjtttm&jn pafohitnitftr-
Lte\ili> ilmiabniktA-.....        HW»
Vpi^na istina             ....           4^3».197 gld  fn* kr.
Vlogt' 8 postransktmi pla«'ili .                     4"x}.?*?*y   ,   42  »
B Oddelki zivefjnega zavarovanja.
Otltl, IV. (Zavaioian)* proti iWeiw po paimn) Stovito protxpisw ....              ;**.'! "«91
Istina........4A««ft.VW» fU. - kr.
Zavanalnina v uot^voMi i mei\}H'ah
s postrauskiiui pkcili   ....     71o.ni   ,    13   9
§ko*U» na vlastni racun    ....        ,V*M>   9    —   .
(XM. V. {%wan>rimje /t«-I» skmtem  po   lw)
Stevilo protipisov.....           II..S46
Istiua             .......CV17H.<>S5 ffU. - kr
Zavarovalniiu v polovosli i v rwnjivah
s postranskimi plaftli ....       1H.42T>   w   IS  „
§k<Hle........          76.i)2a   ,   23  „
Za casa dveh let i f»l % mes«a je tedaj skloaila ^jlarija'' 89115 zavaiwanj za istino r&fr&Z&S* z dohodkl 1^12^23,06 dolotua v gotovem denarii, deloraa v meojkah. V»e ikode zna-sajo K«».6*>4.74 kr.
$3**   Lekarnica Pontoni-eva  -&*,
pri zaimrcih v Hastelu v Gorici.
Glavna zaloga vsakorsnih zunanjih zdravil, zdravniskih orodij iz gutta perche, kilnih prevez. Edina zaloga pravega „ Paglianovega Sirupa* iz Florence, .Moilove 5edlicke stupe; melisovca iz Benetk I t. d.
Restitutionstluid (lek) za konje proti vsakte-rim izvinjenju in izpahncnju, lek, da se konjt zdravi in sreni ohranijo do visoke starosti, zivinska zdravilna stupa za konje, vole, krave in ovce.
Izdajatelj in odgovorni:. vrednik VIKTOR DOLENO.
— Tisk ar SEITZ v Gorici.