Hm large«*
iMiy is
the United
dny except ^Bufayi and legal Hobday*
78(000
GLAS NARODA
Iistsknrenskih delavce? ▼ Ameriki.
POZOR, NAROČNIKI...
Naročnikom naznanjamo, da vti ne pobijamo potrdil za poslano naročnino. Za dontuj« potrdilo poleg naslova na listu— do katertga dne, meseca In leta Je naročnina plačana.	Uprava.
TELEFON: CHelata 3-1242	Intend as Second Okas Matter September H, 1901, at tfe« Post Office at Ha« York, V. Y„ aate A* ot OoDgron of March 3, 1879.	TELEFON: OHtlm 1—1243
No. 244. — Stev. 244.	NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 18, 19 37—PONEDELJEK, 18. OKTOBRA 1937	Volume XLV.—Letnik XLV.
MIROVNA KONFERENCA ZASTOPNIKOV C.I.O. IN A.F.L
.........."'•■^—^»^»VMWMMMMM^tlMMHmnMMMMH ^M^^MH^M^^^^WMHMHB* __- ■■-	—
Predsednikovi načrti za posebno zasedanje
KONKURENČNI ORGANIZACIJI SE BOSTA SKUŠALI SPORAZUMETI; KONFERENCA BO 25. OKTOBRA
18-LETNI FANT
Federacija je sprejela tretji Lewisov predlog. — S vrha posvetovanja bo ustanoviti skupno delavsko fronto. — Voditelji Delavske Federacije j	_ niso preveč upapolni. — V slučaju sporazuma LI V UJNI MUK1Ll>L se bo število Štrajkov znatno zmanjšalo.
Ameriško organizirano delavstvo se je včeraj sporazumelo, da je treba napraviti konec dve leti trajajoči državljanski vojni, in je sklenilo premirje-
Za dan 25. oktobra je sklicana konferenca, ki se bo vršila v Washingtonu.
Svrha konference bo, zabrisati razlike med A-meriško delavsko federacijo ter Lewisovim odborom za industrijalno organizacijo ter ustanoviti skupno delavsko fronto.
Znamenje za konec boja je bilo dano na kon-veciji Delavske federacije v Denverju, ko je izvršilni odbor naznanil, da je sprejel ponudbo C.I.O.
Delegati se bodo udeležili konference "brez pogojev, pridržkov ali obveznosti".
Dogovor je sledil večdnevnemu manevriranju. Nobena stranka ni namreč hotela spremeniti svojih nazorov glede principov strokovnih in indu— strijalnih organizacij.
Federacija je zavrnila dve mirovni ponudbi C I. O., sprejela je pa tretjo, ki jo je brzojavno poslal iz Atlantic City Philip Murray, predsednik odbora za organiziranje jeklarjev.
Voditelji Federacije niso posebno upapalni glede izida konference. Če bo pa uspešna, bodo njene posledice sledeče:
Delavska federacija bo predstavljala skupno fronto 7,000,000 delavcev v boju za višje plače, boljše delovne pogoje in krajši delovni čas.
Ena vodilnih osebnosti v Federaciji bo postal John L. Lewis, sedanji načelnik C. I. O.
Vladni uradniki od predsednika doli do malo mestnega šerifa se bodo globoko oddahnili, ker dosedaj v največ slučajih niso vedeli, s katero stranko naj potegnejo.
Položaj delavcev se bo izboljšal in število štrajkov se bo zmanjšalo.
Ce se bodo pa pogajanja izjalovila, bo izbruhnila vroča delavska borba, kakršne še ni bilo v zgodovini te dežele.
JACKSONVILLE, Fla.,_ 16. okt — V vseh pristaniščih od Wilmingtona v North Carolini pa do Tampa v Floridi so zastavkali pristaniški delavci. Stavkarji — večjidel zamorci — pripadajo A. F. of L. International Longshoremen's Association.
Doslej so dobivali 37 centov na uro, zdaj pa zahtevajo 70 centov. V skrajnem slučaju bi se zadovoljili s 15 centi poviška, toda delodajalci so jim
Paul Dwyer je pozval k sebi zdravnika in ga zadavil. — Usmrtil je tudi njegovo ženo ter tri dni prevažal trupli z avtomobilom.
V soboto zjutraj sta zagledala dva policista v Arlington, .iN. J. na nekem samotnem kraju razkošen avtomobil. Pristo pila sta in opazila, da sedi na prednjem sedežu slabo oblečen mladenič in spi. Misleč, da je karo ukradel, sta ga zbudila. Pri sebi je imel licenco zdravnika dr. I. E. Littleficlda iz Paris Hill, Maine. Rekel je, da je zdravnikov sin. Preiskala sta ga in našla pri njem $19.').
Prvi policist ga je odpeljal na policijsko stražnico, drugi je pa ostal pri avtomobilu ter začel preiskovati notranjščino. Pod odejo poleg zanjega sede. za je našel mrtvo žensko.
Takoj je odliitel na stražnico, kjer je policijski sodnik zasliševal mladega fanta ter za-klical: — Žensko si umoril.
—	Seveda sem jo, — je odvrnil fant, — in če pogledate v rumble seat, boste našli tam tudi truplo njenega moža.
Nato je prišla na dan strašna resnica.
Mladi fant — Paul Dwyer — je bil v sredo dopoldne v Paris Hill, Maine, sam doma. Telefoniral je 65 let staremu zdravniku dr. Littlefieldu, naj ga pride preiskat, češ, da je spolno bolan.
Zdravnik je res prišel ter ga preiskal in ugotovil, da ni bolan. — Pač pa, — je dostavil, dekle, s katero hodite, je noseča.
—	Ni res, — je vzklikuil fant in udaril zdravnika po glavi. Ker ni bil takoj mrtev, ga je z rokama zadušil. Nato j.» spravil njegovo truplo v rumble seat zdraivnikovega avtomobila ter se odpeljal ž njim k zdravnikovi ženi, kateri je na-tvezil, da je dr. Littlefield do smrti povozil dve osebi ter pobegnil v Boston, kamor je povabil ženo. Žena je vzela s seboj nekaj dragocenosti in $250
KATASTROFA VALABAMI
V Alabami je bilo ubitih 33 premogarjev. — 4 milje daleč v rovu so eksplodirali plini.
BIRMINGHAM, Ala., 17. oktobra. — Pri strahoviti raz-strelbi v Mulga premogovniku 4 milje daleč od vhoda, je bilo ubitih 33 premogarjev.
Rešitelji se bore proti dimu in strupenim plinom, da prinašajo na površje svoje ponesre čene tovariše.
Plini so se vžgali v ovinku rova, 4 milje od vhoda. Ako bi nastala razstrelba bližje »vhoda, bi bilo v rovu zajetih vseh 350 premogarjev.
Polagoma prinašajo iz rova ožgana trupla ponesrečenih premogarjev. Pred rovom stoji okoli 500 žena, otrok iu sta-rišev.
Razstrelbo je bilo slišati v Birmingham, 12 milj od rova.
Izmed premogarjev, ki so se nahajali ob ča*u razštrelbe v ovinku, je ostal pri življenju saino Ivan Fox, bil pa je hudo ožgan in ne more govoriti,
Mulga je majhna vas v gor-
KITAJCI SE UMIKAJO _NASEVERU
Japonci so zavzeli Sun-teh. — Kitajci se mnogo poslužujejo aeroplanov. Japonci so v dveh ted-n i h bombardirali 49 mest.
PE1PING, Kitajska, 17. okt. — Po zavzetju Šunteha so Japonci pričeli prodirati proti jugu ob Peiping-Hankov železnici ter so dospeli 50 milj do meje provinc Hopej in Honau.
Kitajci so se v Suntehu trdno držali, toda so se vsled artilerijskega ognja in bombardiranja iz zraka morali umakniti.
Sodeč po dosedanjem na glem japonskem prodiranju, se bo moral zadnji ostanek kitajske vojske kmalu umakniti iz Hopeja. Japonci, ki prodirajo ob Tiencin-Pukov železnici, so že vdrli v provinco Santung.
Japonci poročajo, da Kitajci na severu vedno *v večji meri bombardirajo iz zraka in posebno vojaške koncentracije. „ j\	Japonska časnikarska agen-
skem° kraju""Jkjer To bogati tura Domei poroča, da so ki-
V PRIHODNJEM FISKALNEM LETU BO PRORAČUN IZRAVNAN
WASHINGTON, D. C., 16. oktobra. — Kon-
resu, ki se sestal I 5. novembra, bo predložil predsednik Rooosevelt pet načrtov, tikajočih se delavske zakonodaje. O teh načrtih se bo vršila vroča debata, in je le malo upanja, da bodo sprejeti v nespremenjeni obliki.
hoteli dati le 5 centov.
Pomole so zastražili piketi. Parobro'dne družbe * odpeljala s fantom , . i . v . -i	ii	j Boston, kjer sta seveda zaman
dosedaj se niso najele stavkokazov.	,-akala zdravuika. Prevozila
WASHINGTON, D. C., 17. okt. — Delavska llSta štiri države, nakar je po-tajnica Miss Perkins je imenovala danes poseben |stala ženi stvar sumljiva. Oči-zvezni odbor za izvežfcanje vajencev. Ta odbor bo tala ie fantu' da ve' k-ie * stalo vključen v delavski department.
— To je potrebno, — je rekla, — kajti izvežba-nih delavcev je začelo primanjkovati. Vajenci se bodo temeljito izučili v svoji obrti, da bodo lahko nadomestili stare profesijonalce, ki postajajo nezmožni za delo.
HYDE PARK, N. Y., 18. okt. — Na poti proti Washingtonu je včeraj obiskala predsednika na njegovem tukajšnjem posestvu delavska tajnica Miss Perkins. Vse popoldne sta razpravljala o delavski zakonodaji, ki jo bo administracija predložila kongresu v odobrenje.
zdravnik, da pa noče povedati Fanta je to zjezilo ter jo je zadavil. Njeno truplo je pokril z odejo ter se odpeljal najprej v New York, iz New Yorka pa v New Jersey, kjer ga je pri Arlingtonu premagal spanec.
SNEŽNI VIHARJI NA ZA-PADU
■skladi premoga. Majna je la<t Woodward Iron Company in premog rabijo večinoma za to-pljenje železne rude.
Se predno je Woodward družba kupila premogovnik, sta bili v njem dve razstrelbi; 5. okt. 1914 je bilo ubitih 17 premogarjev, 20. aprila 1910 pa jih je bilo ubitih 37.
Največja rudniška nesreča v Alabami pa je bila v premogovniku Banner 8. aprila 1911,
ko je bilo ubitih 128 premogar-_
SOVJETSKA MORNARICA NffREMAGUIVA
MOSKVA, Rusija, 17. okt.— Ob koncu mornariških manevrov v Baltiku je v svojem govoru vojni komisar Klementi E. Vorošilov rekel, da bo Rusija premagala vsakega sovražnika v Baltiku. V svojem govoru pred mornarji je Vorošilov rekel, da more ruski vojna mornarica odbiti vsak sovražni napad.
" Nobena bojna ladja na svetu nima takih bojevnikov, kot jih imajo naše sovjetske ladje," je rekel Vorošilov. "Manevri baltiškega^ brodovja so pokazali, da ste mornarica in rdeča armada izstrebili vohune, razdiralee in agente fašistične tajne službe ter ste postali močnejši kot kdaj poprej."
tajski letalci bombardirali J'i anping v Provinci Šansi, 70 milj severno od Tajuana. Dva aeroplana sta bila izstreljena.
Japonska armada poroča, da so njeni letalci od 1. oktobra bombardirali 49 mest v severni Kitajski.
&ANGHAJ, Kitajska, 17. oktobra. — Kitajski aeroplani so napadli japonske bojne ladje na reki Vangpu ter japonske postojanke pri Vusungu, 12 milj severno od Sanghaja. Napravili pa so le malo škode.
V južni Kitajski je bilo ubitih 40 oseb in 100 ranjenih, ko so Japonci bombardirali Kan-
ŠANGHAJ, Kitajska, 17. oktobra. — Kitajska vlada v Nankingu je naznanila, da jo od belgijske vlada prejela povabilo, da se 30. oktobra udeleži konference 9 držav. B e 1 -gija je povabila devet držav, ki so podpisale pogodbo, ki Kitajski jamči neodvisnost, da sestanejo na konferenci, da razpravljajo o ki tajsko-japonski vojni.
DEČEK ZGOREL V KOČI
RIVER EDGE, N. J., 1.1. oktobra. — Na dvorišču očetove hiše je zgradil enajstletni Samuel Bell malo leseno kor.o in zamazal špranje s katrunom. V kočo je povabil 14 letnega Roberta MaeGradyja. — Prižgala sta petrolejko, ki se je pa prevrnila. Mahoma je bila koča v ognju. MacGradv s.: je rešil, dočim je Samuel Bell zgorel.
JUGOSLAVIJA NA NEWYORSKI RAZSTAVI
Predsednik velike newyor-ške svetovne razstave Grover A. Whalen je naznanil, da je jugoslovanski poslanik Konstantin Fotič iv New York World's Fair Hall of Nations
__	. __v podpisal pogodbo za 10,000
ton-Kovlun zeleznico. V Vuco- kvadratnih gevljev zemlje na
CHICAGO, 111., 17. okt. — Od severozapada je prihru-mle velik sneženi vihar. Po ne-
ka teriii krajih držav South Da kota, Iowa in Minnesota je padlo 5 palcev snega.
vu je bilo ubitih nad 100 kitajskih civilistov. Japonski letalci so večkrat bombardirali Hangčov, glavno mesto Čeki-jang province, ki ima 1,500,00«) prebivalcev.
NANKING, Kitajska, 17. oktobra. — Japonski aeroplani so bombardirali vojaško letališče pri Nankingu. To je bil že 16. zračni napad na letališče. Povzročena škoda pa je neznatna.
Napad je izvedlo 12 aeroplanov, ki so leteli zelo visoko in jih kitajski protizračni topovi niso mogli doseči. Japonci so metali zelo <velike bombe, ki pa so padale daleč od namenjenega cilja. Aeroplani so nato odleteli proti zapadu ter so vrgli več bomb na Tiencin - Pukovr železnico.
Kitajske vojaške oblasti naznanjajo. da je bilo v severnem delu province Šansi od svojega oporišča odrezanih 50,000 Japoncev in so v nevarnosti da jih kitajska osma armada popolnoma uniči,
zemljišču razstave.
"Pokazati hočemo tudi nekaj velikanskega napredka, ki ga je dosegla Jugoslavija pa svetovni vojni v industriji, trgovi ni, transportaciji in pol jedel j-stvu,'' je rekel Fotič.
Jugoslaivija je druga tuja dežela, ki je kupila zemljo za svojo izložbo. Prva je bila Finska.
Je pa še par drugih spornih zadev, ki bodo dvignile mnogo prahu.
Tako bo naprimer prišla na vrsto zadeva člana najvišjega sodišča Hugona L. Blacka. <'u je se, da bodo nekateri predlagali, naj uvede proti njemu po seben kongresni odbor disciplinarno preiskavo.
"National Association o t' Manufacturers" napada predlogo glede minimalnih plač in maksimalnega delovnega »asa. Pravi, da bi imeli tovarnarji le nepotrebne stroške vsled u--stanovitve nove, brezpotrebri'.* centralne oblasti.
Edinole tovarnarjem se j«-zahvaliti, da so današnje mezde skoro deset odstotkov višje kot so bile pred vojno.
HYDE PARK, N. Y.. IG. oktobra.— Predsednik Roosevelt je posvetil današnji dan izključno problemom drzavnegn gospodarstva, zakonodaje iu vnanje politike. Prihodnji teden se bo vrnil v Washington ter se bo takoj lotil administrativnega dela.
Meseca aprila je bil napovedan primanjkljaj v znesku — $418,000,000, ki bo pa znatno zmanjšan, ker namerava administracija znižati stroške za razne zvezne urade.
Na svojem potovanju po Zapadu je predsednik Roosevelt večkrat zatrdil, da bo v prihodnjem fiskalnem letu zvezni proračun prav gotovo izravnan.
Roosevelt je danes večkrat telefoniral državnemu depart mentu ter se informiral o položaju na Daljnem iztoku.
HITLLR DELI ODLIKOVANJA
BERLIN. Nemčija, 17. okt. — Že drugič v dveh tednih je 'nemška vlada podelila razne rede novega reda nemškega orla. Med trinajstimi, ki so dobili veliki križec, je tudi tajnik tajske, niti od Japonske fašistične
italijanske fašistične stranke Aehille Starace.
Medtem ko je bilo v ponedeljek odlikovanih 22 tujcev, jih je bilo v petek odlikovanih 114, med temi so: en Bolivijec, 32 Bolgarov, 2 Chilenca, 4 Grki, 14 Holandcev, 2 Perzijca, 4<» Italijanov, en Let, 2 Šveda, 4 Jugoslovani ia 6 Madžarov,
RAZSTRELIVO ZA KITAJSKO
Največja mnnicijska tovarna v Združenih državah E. I. du Pont de Nemours & Co. pošilja velike množine razstreliva TNT kitajski vladi.
Munieijska družba pravi, da je bila pogodba za te pošilja-tve sklenjena, še predno se na Kitajskem pričela rvojna in da pozneje družba ni spreje'a nobenega naročila, niti od Ki-
Družba je priznala, da je parnik Severnega nemškega Llovda St. Louis odpeljal iz New Yorka 300 ton TNT, za nikuje pa, da bo parnik Bremen peljal kako razstrelivo. — Parnik Bremen že od srede nalaga staro železo in žveplo in bo odplul brez potnikov s 350«) tonami tovora,

im
y
" OL A B V A ROD A"
New York, Monday, October 18, 1937

THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ3Z.
"Glas Naroda
99
(A
Owned aad
4LOVENIO PCBIXBHDM OOMPANI
Frank Saber, President	J. Lupaha, See.
"SLAB NARODA" (Vofae of the People)
DW
Bandar*
HoUdaja
9A00
■r pol leta
Sa Mew Xgrk aa oelo late	17-00
Za pol leta................... $4.50
Ca lnosematvo aa odo lato •*•«<• $7.00 la pot leta....................«8.60
ijobU bM podplat la ooebnooti ae ne nrioMoJeJo. Denar naj aa blagovoli m« Jati po Money Order. Prt spremembi kraja usročnlkov, prosimo, da m twm pi«)taje MvallHe wawm, <U hitreje najdeno
Snbecrtptian Teariy 18.00
"Glas Naroda" Uhaja raakl dan lsvsamlH nedelj ln pranlko*
"GLAS NARODA". »8 W. ISth Street, New Ini N. X.
Telephone: CHelsea 3—1242
FATHER COUGHLIN
r	;
Iz Slovenije
Kakor zvezda-repatiea soje bil pred leti pojavil na nni'i 'skem političnem obzorju katoliški duhovnik Coughlin.
Krog njegovih pristašev so je širil, in nekateri so pred zadnjimi volitvami prerokovali, da bo dobila njegova stranka milijone in milijone glasov.
To se pa ni zgodilo. Njegov vpliv se je začel manjšati v istem razmerju kakor je naraščal.
Coughlin je sedaj gotovo hvaležen svojemu novemu predstojniku nadškofu Moonevu, ki mu je prepovedal na-daljne govore i>o radio. Bolj mu Mooney ni mogel ustreči.
Broadeastanje je precej drago. Nekatere radio-postaje računajo za minuto nad sto dolarjev. Coughlinovi finančni viri so pa začeli usihati.
Iz katerih virov je črpal, javnost ;>amo sluti, natančno pa ne ve.
V tej deželi ima vsak pravieo povedati svoje mnenje. Tudi Coughlin ima in je imesl to pravico.
Toda čimveč je govoril, tembolj se je razodeval kot na-zadlijak, kot hlapec posebnih interesov, prežet s fašističnimi idejami.
Nadškofu Moonevu je pa šlo še za nekaj drugega.
Father Coughlin je duhovnik. Kot najbolj zgovoren član katoliške cerkve v tej deželi, je pa oblatil svoj duhovniški talar s politiko ter je v imonu katoličanstva nasprotoval New Dealu, neodvisnemu strokovnemu unionizmu in napredni politiki vsplosnem.
Nadškof ga je pokaral, ker je rekel, da je napravil predsednik Roosevelt veliko neumnost, ker je imenoval Hugona L. Blacka za člana najvišjega sodišča. In pokaral ga je, ker skušal ustvariti vtis, da katoliška cerkev nasprotuje C.I.O., ter mu namignil, da je bolje, če ne govori več po radio.
Katoliški cerkvi je treba
ZANIMIV RIMSKI GROB
V	Kaplji vasi pri Mokronogu je posestnik Čirer pričel na svojem zemljišču rigolati zemljo za vinograd. Pri kopanju v globino je zadel na Jtamenito ploščo, ki jo je z udiarci razbil. Ko je ploščo odstranil, se nra je odprl skalmat grob, v katerem je bilo še dokaj dobro o-h ranjen o človeško okostje. Pri lobanji je na vsaki strani ležal po en bronast in menda pozlačen uhan, v spodnji čeljusti pa novec, na katerem s«1 dobro pozna letnica XII. V grobu je bil tudi prav dobro ohranjen kame-nit kip, ki predstavlja ženo z dolgimi, po hrbtu spuščenimi lasmi, držeč v roki povezano bulo. Na levi strani je u'klesa-na riba. To znači, da je kip iz prve dobe krščanstva. Po vseh znakih sodeč so v bližini še drugi grobovi.
2RTVE PODIVJANEGA SEDLARJA
V	noči od 4. na 5. oktobra tse je izvršil prod neko gostilno na Prevaljah krvav pretep. Do spora je prišlo zaradi nekih keksov. Brezposeln sedlar, ki se je že dalje časa potika v oko. lici Preval j, je med divjim pretepam z nožem razvezal Gabrijelu Guzejevcu žilo odvodnico na roki. Rudolfu Hriborniku žilo odvodnico na vratu. Binnv Breclan je dobil urez v nogo, najhujše pa je ranjen mladi Tonči Pučel, ki ima ranjena pljuča in se bori s smrtjo. Pučel in Hriberaik sta bila pre-
i
'GLAS NARODA
1
j bila zvečer v neki gostilni v Ki-fsovcu prav vesela v družbi. Nekateri pa so opazili, da je Pep-ca naeaikrat postala zamišljena in tiiha. Vendar nikdo ni slutil kaj zlega, ko je brez slovesa zapustila družbo.
Čim je zaprla vrata za seboj, je odjeknil strel. Prestrašena družba je pohitela iz gostilne. Na pragu so nalšli Pepco, ki je bila že v zadnjih izdihijajih. Pognala Is je bila iz samokresa kroglo v glavo.
Z LOVSKO PUŠKO USTRELIL BRATA
V Kamnici pri Mariboru se je zgodila nesreča, katere žrtev je postal 6 letni Stanko, sin ta-niošnjega posestnika Grizila. Starši so zjutraj odšli na delo, otroci 3 fantiki, in ena deklica pa so brez nadzorstva ostali doma ter se igrali. 12 letni Ivan je s; gel po očetovi lovski puški, ki je visela na steni, in ne vedoč. da je nabasana, v šali pomeril na svojega 6 letnega bratca in sprožil. Izstrelek je zadel fantka v levo nogo ter mu jo raztrgal. Sosedje so na pok prihiteli v iiišo in takoj o nesreči obvestili župana, ki je takoj poki ieal mariborske reševalce, ki so fantka prepeljali v mariborsko bolnišnico, k jer pa je kmalu umrl zaradi izkrvavitve.
DIVJE SVINJE PO-ZROČAJO ŠKODO
Že precejšnjo vrsto let ni bilo v turjaških gozdovih in v škocijanski dolini sledov za
A pošiljamo v staro do-4 '4 movmo. Kdor ga ho- 4. ^ če naročiti za svoje ^ 4 sorodnike ali pri jate-jj f Ije, to lahko stori. —t
p Naročnina za s t a r i p 4 kraj stane $7. — Vj| f Italijo lista ne poši- 4 t ljamo.	i
hu je zajel požar. Gasilci rn
vašvani so z združenimi močmi preprečili, da ni postalo tudi žfiipnisče žrtev požarne katastrofe. Kaiko je ogenj nastal, še ni ugotovljeno.
Sto let je dočakal.
Te dni je praznoval stoletnico rojstva M i jo Podvez v Bu-kovdu v Medjimurju. Rojen je bil leta 1837 v Gornji Lendavi in ko mu je bilo pet let, sta mu umrla roditelja. Dolgo je moral trdo delati, da si je prislužil toliko, da je kupil nekaj zemlje in hišico v Bukovdta,
Peter
• #
• •
Zgaga
Pravilno izražanje!. . . Kolikokrat sem že pisal o njem. Vedno namreč naletim na prime-
kjer živi že 45 let. Starec rad.re nepravilnega izražanja, ki pripoveduje kako je bilo v sta- 30 zabavni in silijo človeka v rili časih, o sedanjem svetu pa srnej,
pravi, da je pokvarjen.	^ gem liaprimer &tal na-
slednje poročilo:
— Krava, pripadajoča pokojnemu farmerju. sedaj njegovi ženi, ki je pred tremi te-
SKALPIRANA PLESALKA.
Pred parčki m sodmcem bo x . , . ~ ; •, i i • • • .	, . dm zvrgla, je crknila
te dni zafliimrva obravnava, ki	°
peljana v bolnišnico v Črno. j divjimi svinjami. Samo lani je Brezposelnega sedlarja pa so o- Ma ena ustreljena. Letos pa
rožniki takoj aretirali,
STREL PRED VRATI
Zagorsko dolino je presenetila novica, da si je končala živ-
SNOV, KI VSE PREMOČI.
Se vedno primanjkuje pripomočkov, da bi lahko v .vodi namakali in pral i blago, ki se ga voda ne prime. Koliko truda je treba rocimo, predno postane zzmočljivo bombaževinasto vlakno. Tudi volna se nerada namoči. Če hočemo tako blago prati, ga moramo namakati po cele dneve ali celo tedne, prul-no se toliko namoči, da mu pridemo z milom do živega. Pa še pri tem mora biti voda mehka, da doseže milo pravi učinek.
Na kongresu kemičnega društva v Rochester, N. Y. so si o-gledali udeleženci novo patentirano sredstvo pod trgovsko znamko "Tergitol" ki napravi vodo bolj mokro kakor je sicer, če se lahko tako izrazimo. S pomočjo tega sredstva lahko namočimo še taSko odporno blago. Tergitol je sintetični alkohol in učinkuje baje petkrat močnejše, inego milo v mehki vodi in sicec tudi v trdi vodi. Zato se bo kmalu uveljavil zlasti v tekstilni industriji.
so prišle v večjem številu. Kmetje so kmalu opazili veliko škodo po njivah. Zlaisti koruza je bila močno uniičena. O tem so bili po lovskih čuvajih obveščeni ljubljanski lovci, ki zdaj
Ijenje 30-letna Pepca Hudoma- divjad vneto zasledujejo. Divje lova iz Toplic pri Zagorju, hčijsvjn j0 >0 so priklatile v te kra-vipokojenega rudarja. Bila je k, ;z kočevskih gozdov. Nevar-že več let v službi pri nekemfno utegnejo postati otrokom, ki inžemjerju v Ljubljani. Zjutraj Z(|;,j po gmajnah pasejo govedo, je prišla k starš' m na obisk.
bi lahko njeno ozadje porabili za film. Gre za bitko, ki se je vnek v neukem plesnem studiu na Montmartru med dvema španskima plesalkama. Bitka je mnogo bol j služila časti njunega temperamenta, nego ženskih čarov. Angelika Veles se jearčila novih plesov v najetem studiu. Tik pred njo je imela skušnjo v istem studiu druga plesalka Maria Coiblau. Čim je Angelika vstopila v spremstvu svojega pianista Narcisa Fi-guerova v studio, je zagodrnja-la: Fuj, kako smrdi! Zdaj trdi, da je mislita s tem parfum plesalke. Coblau.
Druga plesalka je pa to razumela čisto drugače. In čeprav se je baš oblačila, je divje planila iz garderobe in navalila na Angeli ko. .Tela ji je pljuva, ti v obraz, jo suvati in laisati, da je bilo jrcj. Končno je ostal bojeviti plesalki med prsti šop las sikožo vred. Uboga Angelika je pa imelia na glavi za dlan veliko rano. Bila je napol skal-pirana, tako da so jo morali odpeljati v bolnišnico. Zdaj za-!
Father Coughlin je utihni
čestitati.
Obiskala je tudi svojega izvo-lenca, s katerim sta se domeni-j la, da napravita popoldne izlet. Res s!ta se popoldne našla in sta
2UPNISČE V OGNJU
Gospodarsko poslopje župni-šča pri Sv. Duhu na Ostrem vr-
Denarne
PQ§||j atVe ■■■■■■■■■■■■■■■■■■
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
m
? JUGOSLAVIJO
!• » tis--Din.
t S.W----Dta. m
• m___- mm. m
$11.65___1MB. SM
923.M__.!--Din. 19M
V ITALIJO
Za $ 6.35	.......... Lir 100
$ 12.25	______________ LIT 7M
$ 29.50	.......... Lir 500
$ 47.69	_______Lir 1661
i112j0________Lir 26M
•167 JV________Ur S666
KEB SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OORI ALI DOLI
b izplačil« vetjih zneskov kot zg«nj »ved«*, bodisi v dhurjth aU lirah dovoljujemo i« boljše pogoje.
Izplačila v ameriških dolarjih
U Wplmaio $ 5.— morate podati
$16.— - -M -

______J 5.75
........410-85
tHtr-
________.ftL—
_______.$41.25
Prejemnik dobi v sUrera kraju Izplačilo v dolarjih.
VOJNA NAKAZILA UVBftCJBfO PO OABUI UIBB SA
PRISTOJBINO $L—
3LOVENIC PUBLISHING COMPANY MG laiNapoda'*
f!6 WS8T IM »UMI	N*W TOK. N. 1.
POPRAVILA V HISI...
ZIMA SE BLIŽA . . . Vsakdo ima ra«l trdno zaprta okna in vrata . . . AKO JE TREBA KAJ POPRAVITI pri hiši ali pohištvo, obrnite se na:
FRAMkT HRFN SENECA AVENUE, RIDGEWOOD, L. L ri\M.i\rv niMLiN	(TeL. EVereRcn 2-9171
PREDSEDNIK GOVORI
NAZNANILO
Rojakom po Pennsylvania (posebno v Alleghany, Cambria in Somerset okraju) naznanjamo, da jih bo obiskol oaš novi potovalni zastopni> FRANK AHLIN Rojake prosimo- naj mu poskušajo ustreči pri nabiranju naročnine.
Uprava Glas Naroda
Pred poroko sta se dogovorila, da bo ona odločevala v nialenko>tnih, on pa v važnih zadevah. Zdaj sta že di-,et let poročena.
Pa naj kdo reče, da se v d«, setili letih ne pojavi rv zakonu nobena važnejša zadeva.
V tem zakonu se nit kajti ona vedno odločuje.
r^p
Nekateri gospodarji so od vraga sitni. Ne vstrežeš mu, pa ne svem, kaj bi napravil.
—	Kakšne številke pa pišete? — je nahrulil gospodar starega pisarja. Poglejte to 7! Saj je taka kot 5.
—	Saj je vendar o — je odvrnil pisar ponižno.
—	Kako naj bo o — je bruhnilo iz njega,—ko pa vendar izgleda kakor 7.
Ta je iz starega kraja.
Xa cesti sta se srečala kmet in bieiklist. Kmet je jahal kravo. I11 to se je zdelo bieiklistu
h tov a za skalp 50,000 frankov tako smešno, da je stopil s ko-
odškodnine.
ROJAKOM V PITTS-BURGHU, PA., in OKOLICI
Gospod Vital Vodušek, duhovnik ljubljanske škofije, bo imel misijon v slovenski cerkvi Vnebovzete Matere Božje na 57. uliei, od pondeljka večer, 18. oktobra, do nedelje, '24. oktobra.
Vse rojake vabimo, da se mi-sijona vdeleže.
Cerkveni odbor.
(2x)
LINIMENT
naroČite se na 44glas
NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVNA V AMERUO
Ob otvoritvi novega mostu v Chicagu je imel predsednik F. D. Roose\*elt govor, ki je bil eden njegovih najbolj značilnih. — Roosevelt je nu:nrec odločno obsodil diktatorje, ki s svojim početjem ogrožajo svetovni mir. Dan pozneje je državni tajnik Hull izjavil, da so zavzele -Združene države stališče Lige narodov z ozirom na japonski (vpad na Kitajsko.
_ - J. *... -'2:, " . V. ., . . '1
Važno za potovanje.
Kdor ^ nMMtiJca potovati t stari kraj M dobiti b*s» «1 tam, Je potnim, da Jo povfaa t vseh stvareh. Valed naie drifo-letne akoftnjo Vam lamoremo dati naJMjta pojasnila la todi v«e potrebno preskrbeti; da Je patoranjo ooobno in hitre. ««ta m it-uano obrnite na naa ta vsa pojaonlla.
Ml preakrblmo vse, bodisi proftnje sa povratna dovoljenja, potni liste. Irlteje In aplvh vso, kar Je xa potovanje potrebno v najhitrejše« tasu, in kar Je etsvno, a najmanjie stroflfe.
Nedriavljanl naj ne odlagajo do zadnjega trenutka, ker ptedn« ae dobi is WaahinfitoM povratno doroUenJe. RE-ENTRY PERMU, trpi najmanj ea
PlUto torej takoj sa bfplažnn navodilo In zagotavljam« Vam da boste poeeai In udobno potovali.
SLOVENK PUBLISHING COMPANY
(Travel Bureau)
216 West 18th Street New Yort N. Y.

lesa in se začel na vse irrlo kro-hotati.
—	Kaj se sme ješ? — ga vpraša kmet.
—	Ker kravo jahaš.
—	In to se ti smešno zdi? Ne, prijatelj, to ni smešno. Ampak smešno bi bilo, če bi skušal bi-eikelj pomolsti.
c^P
Znanstveniki so dognali, da je na svetu tisoč petsto milijonov ljudi.
Sveti Bog! Toliko ljudi in tako malo src!
Ni je bolj umazane stvari, kot je nedolžnost.
Vsak namreč umiva roke v nji.
—	Najbolj čudna stvar na svetu je srajca, — je rekel Rib-ničan. — Pri treh luknjah moraš ven, da prideš notri.
—	Zakaj nima oče nič las 1— je vprašal sinček matei.
—	Zato, ker toliko misli.
—	Zakaj jih imaš pa ti toliko?
—	Glej, da se pobereš...
e^
Živel je ubogi bajtar, ki jo imel mlado in lepo ženo. Žiivel je na posestvu hudega grašea-ka. Na svčjih bornih njivicah ni toliko pridelal, da bi mogel plačati najemnino.
Graščak mu je pretil, da mu bo zarubil bajt6.
Žena je pa jokala. Jokala zato, ker je Bog ni hotel usliša-ti, da bi ji dal otroka. Jokala in molila.
Bajtar je šel potožit svoje-križe in težave velikemu modrijanu.
—	Najemnine ne morem plačati, žena pa joka in moli.
Modrijan se zamisli in mu »vetnje: — Tebi ni treba več hoditi v grad prosit. In žena naj neha moliti. 'Žena naj gre v grad. Ti pa doma ostani in moli.
In je storil po modrijano-vsem nasvetu.
Žena je hodila v grad prosit, on je pa doma molil.
Po preteku enega leta ^ žena rodila krepkega fanta, graščak se je pa usmilil bajtarja in mu je odpustil najemnino.
7 t
n Q L'A S NARODA
New York, Monday, October 18, 1937
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ3JL
OHARLES XODIER:
V SAMOTARJE VI DOLINI
Ob eeBti, ki votli iz Bergera-ca v Perigneux, sc je nekoč skoraj v vsej dolžini razprostiral kostanjev gozd, na drugi strani pa se je svet spuščal precej ^trnio in tvoril dolino z imenom "Dolina samotarja." Vrhovi goia, ki so jo obdajali, so bili tako strmi, da se je komaj kdo drznil plezati nanje.
V temni, globoki dolini pa je daleč iz vasi žarela kovačija Edvarda Tousainta, kot pravi vulkan. Bival je tu ie 4<) let. Bil jt reditelj blodečih ob vsakem "času. Oh praznikih pa in ponoči, ko je delo počivalo, jim je bila kažipot njegova velika, preti vrati obešena luč. Vsakdo mu je bil dobrodošel. Zato so prebivalci te doline imenoval i njegovo kovačijo 4 411 isa usmiljenja/'
Xa vtčer je v kuhinji blizu kovačije s<*d«*la, ob širok<fn. ža-rečem ognjišču, kovačeva dm žina, kup otrok, oče kovač, in ntara mati Huberta. Z njih ob razov se je odbijala svetlob« bakrene svet like, ki j«* vi* In na •sadnisti steni, ki bih ž»- m«*v no oernjena «•»! dima in časa.
44Morate mi oprostiti, da vas ne morem pogostiti, kot ste morda vajeni," je nagovorila
quet, "najbrž iste sam hudič iz pekla." "Že mogoče," se je zasmejal
Živ almanah pripoveduje
starka svoje goste potem, ko je Colas Papelin, "'kje bi mi prišlo (K l vedi a otroke k počitku. i na tum iskati gospoda Pankrta-"V našo deželo prihaja le ca Ckoqueta v Samotarjevi do-
ma I o ljudi, kot ste vi, bil je najbrž le slučaj, da sta zašl/ k nam," je pripomnil kovač.
"O, ni samo slučaj," ga je prekinil rdečelasec, ki je bušil v glušeč smeli, na način, da se od vsega obraza ni videlo dru-gega kot neizmerna usta z zobmi, ostrimi kot igle in belimi kot slonovina. Primaknil je stol bliž< k sosedu in razprostrl svoje dolge, krempljaste rok«1 nad žerjavico, da so bile v svi-j tu ognja videti, kot bi hi le ro žene.
lini," je ironično pristavil.
Veliko popularnost si je pridobil v Ameriki in na evropskem zapadu v elegantnih vari jetejih umetnik John Datal, ki nastopa kot živ almanah. Cujmo, kaj pripoveduje ta čudodelni mož o svoji mladosti.
Spomin je ne'kaj čudovitega. Preizkusite to sami in poglobite se v spomine. Gotovo boste spoznali, 'koliko doživetij in dogodkov iz vašega življenja je že zatonilo v pozabi. So ljudje, ki se nauče zavestno pozabljati tako, kakor sem se jaz naučil •zavestno -spominjati se. Oče mi je v mladosti cesto očital, zakaj neprestano čitam. In res
"V Samotarjevi dolini, o..."	. .
je vzkliknil doktor vznemirjen. mkoh msem ,mel raromevanja
"O .. je ponovil Colas Papelin, s smehom, ki ni hotel izginiti z obraza, "zdi se mi, da vam ni popolnoma neznano, zakaj nosi ta dolina tako ime, gospod Pankrae."
"Zelo malo se brigam za zgodbe," je odvrnil Pankrae in se premaknil ko da hoče vstati.
bi po nesreči klešče.
Niso m« dobro ,|»ove<Vrjali, ko s«* je zaslišalo na dvorišču tanje v škornje obutih tioir. takoj nato je potrkalo.
vstopi! je *jo odii<vn t^reJ^;;;.,,;;:;:;;; Imel je erno obleko z okovanimi urunibi in z močno nagubanim belim ovratnikom. Xa gki-vi je imel širok, črn klobuk, o-krašen zadaj z velikim peresom ki mu je segal daleč naprej. Nosil je gosto, črno brado. Vsa njegova zunanjost je domače Hpomirijala na gospode, kot so jih videli včasih prihajati v ga. raostan.
Kovač ga je veselo sprejel, ga posadil za ognjišče in mu ponuditi kostanja, ki ga je i.z-grebol iz žerjavice, in kozarec belega, bskrečega se vina.
Niso še vsi posedli, ko je znova potrkalo. ^Vstopil je majhen nenavadno oblečen popotnik, ki je takoj vzbudil pozornost vseh. zlasti otrok, ki jim je bilo žal. da ne morejo videti bleščečega ne okrasja v njegovih gostih, rdečih laseh, ker je bil skoraj ves zagrnjem z velikim, temno-rdečiin plaščem in radi velikega pokrivala iste barve, ki je bilo pritrjeno S širokim jermenom okoli brade, kakor nagobčnik popadljivega p-a. Preilsta vi I se je z imenom Colas Papelin.
Tudi njeniu je kovač ponudil *kromno večerjo in mu primaknil *tol k ognjišču.
Ce vas ne, pa mene," se je
roga joče namuznil Colas Papc-
.	. .... . . ;lin in ga zelo nevljudno zadr-
\ si so se začudili njegovim . , . , . . ..... , , 4	zal na stolu, kot
na.o-mehluvim l»esedam.	. , . ,
4<at - i -i" • i	- v za-el v zele
.Moj plasljivi konj" >«
dostavil, 4*-e je plašil viharja. "O tem vam zna h^po pripela sem blodil tri ure po ^oz- 'vedovati moja mati." .j** n*kel dovili in glolielih. Tako ; kovač Toiisaint, ki je ves čas '»»■»•dirjal okroir trulosft milj. ^1*» lu-čil ko-tanj s»»l»i in ^o-lokler nisem v daljavi zagle sloni.
lal svit vašrga oarnja."	"Zakaj ne." V razvcsHila
Xj»'irova sveta volja s»* i/.ra- mati. ki je liila vsela. »h* *':» v v-h stvareh j<- n-kln l»o govorilo o čem dnigcm. .uiti Hubert« in ^ pn-križala. ..NV >lUrXr |>itj. t\H j,. W.
"O, t«*irsi dol»n» Ziivcdn •noj častitljivi -o<«>d, '.'o-jhhI Pankrae C9io»^u»»t. <l»;kt»»r vseh -tirih fakultet in profesor v " in -e Ziisnif jal <e lmje kot prvič.
44S kakšno pravico," je rekel doktor, "se morete vtikati v stvari, ki vas nič ne zanimajo?"
"Oprostite, moj dobri gospod, ne jezite se," je odvrnil Colas, božajoč z ogromno roko plašč starega doktorja. "Videl sein vas v nekem mestu pri predavanju, kjer ste odlično prevajali Plutarha iz latinščine, in kjer ste se pri neki vrstici nenadoma ustavili, kot bi vas satan prijel za grlo."
"Čudim se," je doktor za-godrnjal, "da sprejemajo v tako prijazno hišo take malopridneže. ''
"Nikoli še nisem nikogar od-podi! s svojega praga, če je iskal zavetja," je rekel kovač.
Tujec v rdečem se je na te besede odkril in sprostil svoje ognjenožartče kodre, da se je prikazal bled, kakor vosek rumen, naguban obraz z očmi, kot da bi whaknil v jamice dva žareča oglja.
Vse je obšel neprijeten občutek; skoraj jih je bilo groza.
"Xe, nikoli vas še nisem vidi 1," je za mrmral -.rospod Cho-
la »ležela tu »»krog takrat miio-bolj žalostna in le-pristop-na. kot danes. Zato «*• j«- dale«" »I doline nas« lil v votlini p»>»l neko >kalo pobožen mož. Lju«lje i/, doline so vedeli pov««dati. da je bil to bogat got^>od, ki je zavrgel vse v strahu, tla v bogastvu ne utone zveličan je njegove duše. Ime mu je bilo Odi-lon. Nihče tudi ni dvomil, da je prinesel s seboj ninogo denarja, ker je spremenil lice vsej dolini, čeprav je živel sam najbolj siromašno življenje. Dal je obdelati zapuščeno zemljo, zgradil je zavetišče in samostan, ustanovil tovarno in tako dal zaslužiti v dolini skoraj 'vsaki družini, da se jim ni bilo treba ubijati z revščino. Obenem je postavil vso dolino za svojega dediča. Zato je vsako leto en dan posvečen niego-vem/u spominu.
Redko ga je kdo videl, ker je malokdaj zapustil samotno bivališče. Ljudje so imeli vtis, da ustvarja iz daljave. Od takrat se tudi imenuje ta kraj 4 4 Samotar jeva dolina."
"Verjetno, čeprav sem slišal skoraj enake zgodbe v mnogih «leželah," je «loktor nestrpno pripomnil.
"Res," s« je zasmejal ColaH (Nadaljevanje na 4. strani.)
znamke. Pri tem sem kihko uril svoj spomin in še zdaj se dobro spominjam imen in naslovov na paiketih, ki sem jih raznašal kot deček. Nekega dne sem se slučajno seznanil z Edgarjem Wallafceom. Ni mu bilo še 15 let, pa tudi on je že moral iskati zaslužek, da bi ne umrl od lakote. Pomagal sem
mu, da ga je sprejela v službo I večera, ko sem sedel s prija-
želecmiška družba, kjer sem bil zaposlen sam. Wallace pa tu ni ostal dolgo, češ, da to življenje ni zanj, dia mu bolj ugaja vojaška -služba. In čez teden dni je bil že dobrovol jec pri vojakih.
Ko mi je bilo 16 let, sem dobil službe pri plinarni, kjer sem »lelal 10 let. To so bila najtežja leta moje mladosti. Neukega
tel ji v kabaretu in jim za zabavo pripovedoval na pamet razne zgodovinske podatke, sem Obudil pozornost slavnega igralca Thomasa Bassa. Po kratkem pogovuro mi je predlagal, naj pustim svojo službo in začnem nastopati v velikem vari-jeteju kot živ almanah. In to je bil začetek moje artistične kariere.
KTAJSKO-JAPONSKA VOJNA
inffttottrija opazuje, kakšen učinek so napravile bombe iz japonskih letal na
•..<„., Ji ___________
za ottoške igre. Za igre tudi nisem imel dovolj časa, kajti že kot 11-leten deček sem moral delati in prispevati h gospodinjstvu svojih staršev. Za či-tanje sem porabil vsak trenutek prostega časa. Vse prihranke sem porabil za nakup starih "koledarjev in ilustracij pri starinarju. Zanimal sem se tudi za stare vozne rede. Najbrž mislite, da v voznem re. du ni nič zanimivega. Jaz pa najdem v njem vedno mnogo romantike.
Zaman mi je oče prigovarjal : "Fant. p reve«' eitaš. Pust i to in poj«li na sprehod, j>ojdi
igrat s tovariši." Gotovo je l>il pr«'pri«"an, naj hi čim bolj izr;»l»il sv«»j»> mladost, -a.j smo živ« li v ra-n, k«» j«* bil človek zaposb-n ve* »lan. tako da jej imel komaj t«iliko »"asa. da je na-pni. Takrat nismo p»» ; znali osemuremra »telovnika, niti delavskih, -tmkovuili organizacij. <"nj«"Č!h na»l tem. »Ia l>i tlclavcpv* n«- izk»»riščali.
Res sem takrat čital prev»*»\, Požiral sem vse. kar mi je pri-; šlo v roke. Prečital sem v na-' glici novin<% ki sem jih proda- i jal in posebno sem se navduševal za kriminalne zgodbe. Ciin krvoločnejše so bile, tem bolj so mi bile všeč. Moja največja skrb je bila da bi novine ne prodal, dokler nisem prečital vseli poročil o zločinih, umorih in o sodnih obravnavah. Prav tedaj sem jel vežbati spomin. Za to nisem imel pravzaprav nobenega povoda. Takrat mi niti na misel ni prišlo, da bi mogel kdaj nastopati v varijetejili. Varijete mi je bil vedno nekaj nedosegljivega, in nikoli si nisem mogel dovoliti takega raz-koišja, da bi kupil vstopnino.
Mati me je pripravila do tega, da sem jel uriti spomin. Zaupala mi je tajno lastnega čudovitega spomina in takrat sem ji obljubil, (ta se bom potrudil da čim btalj izurim svoj spomin. Najprej sem skuhal zapomniti si čim več tega, kar sem bil prečital v raznih koledarjih in maigazinih. Pozn<\ie im sem si vtiskal v spomin rza-
ne malenkostfi iz svojega o-kolja, tako številke redarjev, hiš, avtomobilov in avtobusov. Kmalu sem opazil, da si mnogo lažje zapomnim fiziognomijo človeika, s katerim sem se seznanil kakor pa številko. In to je dalo mojemu spominu že v začetku izvesten zna»'aj. ( e sem srečal koga, ki ga še nisem l>ozrral, ji' bilo inoj<* pn'o vprašanje: Povejte ini. pr«>sim, kdaj ste bili rojeni. (V mi je povedal, sem bil prepričan, da ne bom nikoli več |>ozab?l njegovega rojstnega dne. Podatki o rojstvu so zame mnogo važnejši od podrobnega opisa Človeka.
Svoj spomin sem pa hotel še izpopolniti iu ves prosti čas sem poralbil aa to. ('im bolj sem pa d>ora<ščal, tem manj prostega časa sem imel. Ko mi je bilo 13 let, so se moii starši naselili v Detroitu. Moj oče je zopet h-l preme nil svoj poklic in morali smo se preseliti blizu kra.fa. kjer je delal. Ta čas sem postal sel pri železniški družbi. Zaslužil sem pet dolarjev tedensko aa posebna pota v notranjem okraju mesta pa še nekaj.
Talk rat sem bil že strasten zbiralec. Zdaj sem zbiral za-Hopne znamke, zdaj tuiuc list-k®	' Sc.lmm.le - sb * jwiine
Knjigarna
216 West 18th Street
"Glas Naroda"
New York, N. Y.
IGRE
ANTIGONE. Sofoktej, 60 »trani .............. M
AZAZEL, trdo vet ...........................k—
^roSirana M
BENEŠKI TRGOVEC. Igrokaz ▼ 5. dejanj.... M Klasične igre najslavnejšega dramatika, kar jih pozna svetovna literaturi«- Dela je prevedel v krasno slovenščino nas —juulj fii pesnik Oton Žuioneič.
CYRAN DE BERGERAC. Heroična komedija t
petib dejanjih. Trdo vezano ..............L3I
ČRNE MASKE
Spisal Leonid Andrejev, 32 str. Cena .... J9 Globoka rnaka drama je podana v >Ao lepem slovenskem prevodu.
EDA. drama v 4. dejanjih .................... M
GOSTA Z MORJA. 5. dejanj ................ .15
KRELTZERJEYA SONATA
Spisat L N. Tolstoj. i:w strani. Cena---- M
S čudovitim mojstratvom erikti-m* To!«toj v trm romanu bralca nase. Sinkoma d.ržirljamo pritur za (trizorom. prttmUrwt za gro-Zovitostjo do strašnega k< a<a.
LJl'DSKI ODER:
5. tv. Fa 15 Mflk 4. dejanj ............ M
MAGDA. Scbml Al.aij Rak. m strauL .ena...43 Žaloigra nlK«ega dekleta v dvanajstih |*i-aorih. -To Je britka. globoka zsodl« Senske. ki trpi, pada in odj»u.Va ic umira po krivdi
JM
JS
J39 M
MARTA. SEMENJ V RICHMONIHJ. 4 dej. .. MOGOČNI PKSTAN. Miičinski. K M ran i ....
NAMIŠIJKM BOLNIK. Moliere, mi str. ......
OB VOJSKI. Igrokaz v štirih slikah .........
OPOROKA LIJKOVŠKEGA GRAJŠCAKA
47 strani. Ona ..........................
Ta veseloigra zDinega češkega pisatelja Vrh-liekega je namenjena predvsem manjšim o-drom.
PETRCKOVE POSLEDNJE SANJE
Spisal Pavel Goija. 84 strani. Cena ......
Uožična igra v štirih slikah, primerna za večje odre.
.30
.40
.35
AO
PESMI Z NOTAMI
MEŠANI IN MOŠKI ZBOR
Anttti&ui slovenska Ura. (Holmar) .....
Orlovske himne. (Vodopivec) .........
.............IM
odmevi. 11. zv................... .49
SLOVENSKI AKORDI
'SI mešanih in moških zl>orov, ugiasoii Kari Adamič ............................ Cena 1J0
C LAN INKE
Pesmi za sopran, alt, tenor lb ugiaabU J. i^aluirnar ........................Cena LSI
MOŠKI ZBOR (>«nki odmevi. (Laharnan 'L zrezek Trije moški zbori. (Pavčič>
Izilala libsh oa Matica ..........
A3
m
OVOULASNO
MLADINI
»feeni rnlailiii>kih pesmi oi» ino i»-tnm rojstva Fr. Levstika s klavirjem ali barmnnljem. I'g'a«ii Krnil Adamič ................<>na
Trije
MEŠANI ZBORI ibari Izilala Uiasbena Matb-a
KAZNK PESMI S SPREMLJEYAYJEM:
(Koest«r» Izrlala Olasbena datira .. Ganke oHlire. »laharnan
f'elvero In |ieterw raznih glasov..........
V prpelnitni mtL iSattoer)
Kantanta za soli. zbor in orkester. Izdala
Clasbeiia Matica ........................
Dve pesmi. (PrHover,. Za m»«ki zl»or in bariton solo ................................
MALE PESMARICE
St. .1. Srbske narodne himne ................ .13
Št. la. Sto čutiš, Srbine tužni.................15
Št. 11. Zvečer ...............................15
Št. 13. Podohnica ...........................15
Slavček, zbirka šolskih pesmi. (Medved) ...... .25
POTOPLJENI ZVON
Spisal Gerbart Hauptmann. 12-. sti ^.na...50 Dramatska bajka v petih dejanjih.
PEPELUH, narodna pravljica, 6- dejanj .d str. .35 REVIZOR, 5. dejanj, trdo vezana ............ .35
R. U. R. Drama v 3. dejanjih 3 predigro,
(Čapek). Vezano ....................... .45
ROKA V ROKO ............................ -3«
MACBETH, Shakespeare. Trdo vezano. 151 str. Cena: mehko vezano .... .70 Vez.....
OTHELO, bnakespeare. Mehko vezano ........------
SEN KRESNE NOČL Shakespeare. Mehko
vecano. Cena -----------------------------——----------
SKOPUH. Moliere, 5. dejanj. 112 str. ....... .50
SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETT)
Spisal F. Lipovec. 40 strani. C?na To je ena Izmed petih enodejank. čljin ae-janje se vrSi pred svetovno vojno. Namen ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na čela knjige z besedami : — NI strt*. ~n»več zdravila kar ti daiem.
M .70
.70
.30
TESTAMENT
Spisal Ivan Rozman. 105 strani. Cena----
Ljudska drama v štirih dejanjih. Vprizorl-tev Je omogočena povsod, tudi na takih o-drih. ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroškov.
TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽE? VEČER
Mladinska Igra s petjem v 3. dejanjih .... .00 ZAPRAVLJ1VEC, Moliere, 3. dejanja, 107 str. M
ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... M
ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokaa v o. dejanjln A5
ZBIRKA LJUDSKIH IGER.
3.snopič. Mlin pod lemljo. Sv. N-^ Sanje
13.	snopič. Veatata, Sasrt Marije Device, — Marjin otrok.....*..................
14.	snopič. Sv. Bottjan. Junaška dekUea,—
Materin blagoslov .................. 40
15.	snopič. Turid pred Dunajem. Fabjola in NeU ................................
2d snopič. Sr. Just, Ljubezen Marijinega o
troka ............................... M
broširana 1.—
PESMI in POEZIJE
ABKOPOUS IN PIRAMIDE ................................M
BALADE IN ROMANCE; trda Tec........................L23
KRAGUUČKl (Utva) ............................................M
BOB ZA MLADI SOB, trda vea.............................40
MOJE OBZORJE, <Gangl) . —...............1*
NARCIS (Oroden), broS. ........................................M
NARODNA PESMARICA. Oena ......................Jt
POLETNO KLASJE. Cena ...................................J50
PRIMORSKE PESMI, (Gruden), vex. ................35
8LUTNE (Albrecht), broS. ....................................M
POHORSKE POTI (GUaer). broirano................A0
STO UGANK (Oton Zupančič) ..............................M
VIJOLICA. Pesmi a mladost .....................JI
ZVONCn. Zbirka peanij aa slovensko mladino.
Trdo veaano ..................................JO
ZLATOROG, pravljica, trda v?- ........................JI
Lira. Srednješolska,	....... JO
MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (Alj?5» _
3. zvezek. Psalm 118; TI veselo poj; Na dan;
Divna noč ...............................49
6. zvezek. Opomin k veselja; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda: Občutki; Gesto ........................................40
CERKVENE PESMI
Domači glasovi. Cerkvene pesmi za mešan zbor 1,—
Tantum Ergo (Premrl) ......................
Mašne pesmi za mešan zbor (Sattner) ........ A0
Pange Lingua Tantum Ergo Genitorl (Foerster) A0
K svetemu Rešujemo telesu (Foerster) ........ .40
Sv. Nikolaj .................................. n
10 EVHARISTIČNIH PESMI
Za mešani zbor .................. .
MISSA in Honomn SL Joseph!, Kjri«
Cena L—
HVALITE GOSPODA
Pesmi v čast svetnikom, mešan zaor____Cena L—
PRILOŽNOSTNE PEbME
za iz van cerkvene in društveno alavnostl. sestavil A. Grum. Mešani in moški zbori...Cena L—
NOTE ZA CITRE
Koželjski. Poduk v Igranje na ritrah, 4 ^ezkl Ut Bori pridejo, koračnica ...................... JI
NOTE ZA TAMBUR1CE
^.venske narodne pesoi za taadmraikl zbor ia
petje (Bajuk) ............................LS0
Bom šel na planince. Podpori slov. narodnih
pesmi (Bajuk) ..........................L—
Na Gorenjskem je fletoo ......................L—
RAZGLEDNICE
Newyvrike. Različne, ducat .................. .40
Is raznih slovenjih krajev, ducat ...........40
Narodna noSa, ducat ........................ M
POSAMEZNI KOMADI po .......... • CCBtOT
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo.
KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE
PROSTO Naslovite na: —	v
SL0VENIC PUBLISHING COMPANY
. "16 WEST 18th STREET H» f.
_
y
AJ_I'___
_•____
_
__
n GLIB V 2 ROVI"
New York, Monday, October 18, 1937

THE LARGEST SLOVENE DAILT W OXjf.
Ljubezen za ljubezen
ROMAN IZ ŽIVLJENJA O E
<0 ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I.H. ==3 1 l	i O
"In v kakih odnosa jih je mlada dama tam-le, ki je tako blati a in žalostna in je samo zaposlena z uslužbenci, z družino gostitelja!"
Tako vipraiša visoko zraačen, zelo odličen mlad nuož svojega. prijatelja, odvetnika dr. Henrika Warena, s katerim eedi pri vhodu v (h orano.
Ur. Waren pogleda proti označeni daimi, ki je bila v kotu dvorane zaposlena s tem, da je natalkala prazne kozarce in jih polagala rca podstavek. Oblečena je v zelo priprosto črno obleko, brez okrasja in četudi naJvzlic temu izgleda odlično, je bilo to pripisati samo njeni postavi in njenim kretnjam.
14O, misliš gospo Hano Moramovo?''
"Gospa? To mlado bitje je žena? Tako dekliška še izgleda."
"Poročena je bila tudi samo šele en dan, kajti njen mož se je fakoj nasle<inji dan po poroki ponesrečil. Sicer pa tukaj v družini ne govore radi o tem dogodku in v družbi so le imalo izvedeli o tem in samo na način, kakor je gospa te hiše razširila. Samo svoji laistnlosti kot odvetnik se imam zahvalili , da o tej zadevi vem več, kot drugi ljudje. Toda to je dolga povest, o kateri tukaj ne morem govoriti. Ako te zanima, ti bom povedal drugikrat."
Z<»pet gleda Gert Darland z veliko radovednostjo Hano Moranovo, nato pa pravi naglo:
44Zelo hvaležen ti bom aa to. Ali je ta gospa Moranova v somdstvu z gostitelji f"
44 Da, hči je neke sestrične gospoda Ra.smnssena. V hišo so jo vzeli, ne jM^bno radi, kot desetletno deklico, ko je postala sirota in je bila brez vsakega premoženja. Med nama povedano, v tej hiši je ves čas preživela v pravem zaničevanju.
44To je mogoče na njej opaziti; na sebi ima nekaj plahega, kar je v nasprotju s tem, kako naravno ponosno nosi svojo glavo. Ravno na to nasprotje sem postal pozoren in je v meni zbudilo zanimanje za njo. Ali se njen položaj vsled možitve ni izboljšal?"
"Ravno nasprotno; s tem se je njen položaj še poslabšal. Toda, kot rečeno, da ti bom vse povedal, bom moral pripovedovati zelo obširno in sedaj ni za to dovolj časa. Sedaj pa' ravno vidim gospodinjo gospo Heleno Rasmussetn prihajati k nama s svojo lepo. najstarejšo hčerjo Dito. Varuj se, Gert, •.ospica Dita je zelo nevarna lqpotica in zdi se mi, da si na njo napravil velik vti's."
Gert Darland razširi svoje široke rame iin nehote skrči čelo.
"Proti tej nevarnosti sem zavarovan," se smeje.
"Ne bodi tako lahlkomišljen," se šali Waren, "tudi po-nočni čuvaji so že podnevi umrli."
_ Gert Darland se brezskrbno zasmeje.
Bohinjsko jezero
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo se vi.
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
216 WEST 18th STREET, NEW YORK
KRETANJE
PARNIKOV
SHIPPING NEWS
V SAMOTARJE VI DOLINI
(Nadaljevanje z 3. strani.)
Papelin,toda zakaj motite gospo Hu'beito ?"
Kaj še ni konec?" je vpra-
šal.
4 4 Al i ne vesite, doktor, da glavnega še ni povedala f," se je rogal Colas Papelin, da je doktor umolknil, kesajoč se, da ni raje ostal zunaj navzlic slabemu vremenu.
"Odilon," je nadaljevala starka, "je živel v svoji votlini v molitvi in postu. Le kadar jo opravljal kako sveto ]x>bož-nost, se je prikazal v dolinski cerkvi. Znal je govoriti kot pridigar, bil je učen in tako usmiljen do ubogih kot »Samaritan. Njegova podoba mi je <Jistala t spominu, kot bi ga videla pred kratkim."
"Njegova zunanjost je čisto brez pomena," je zamrmral
in sem previden. V splošnem pa me ta gospica Dita Rasmus-sen mnogo manj zanima kot pa plaha, bleda gospa Moranova. Njej ine moraš na vfs>ak način še predstaviti."
"Hm! To pa morava malo diplomatično začeti. Po želji njene tete gospa Hana Moran za družbo sploh *ie sme obstojati, nastopati sme samo za kulisami — tam, kjer je delo, pa nobene zabave. Na nofben način ne smeš gospcj Ra>s-mussenovi in gospici Diti pokarati, da ti je nboga sestrična bolj všeč kot pa domaoa hči, drugače bo za to trpela uboga gospa Moranova. V vsakem oziru pa si vobširnem krogu najbolj zaželjiva in zanimiva osebnost. Prav gotovo Dita svoji sestrirni ne privdšči, da se zanimaš za njo."
"Hvala za ta migljaj; bom previden. Gospe j Moranovi ne bi hotel povzročiti nikakih -neprijetnosti."
Medtem pa ste si gospa Rasmunlssenova in njena najstarejša hči priborili pot skozi plesalce in olbe stojite pred obema gospodoma.
4'Gospoda, tega pa pač ne smem dovoliti, da kar tiaiko gledate ples, ko še toliko mladih deklet čaka na svoje pare," pravi gospa Rasmussenova, žena lastnika posest via AMwiesen, napol resno, napol šaljivo.
"Oprostite, milostljiva gospa, ravno sem hotel nagovoriti svojega prijatelja Darlandia, da si pri vaši gospici hčeri za-
niste popolnoma prepričani,77 je priliznjeno zinil čudni tujec.
Kdo je to, ki zna gledati v dušo, je obupno pomislil doktor in Vrivaj pogledal proti vratom.
našli nikogar v votlini in ne kje drugje. Toda pozneje so pravili, da se je po okolici razširil vonj po smoli in žveplu. Rekli so, da je morilec sklenil zvezo z zlim duhom, da je lahko ušel nevarnosti, ki pretila."
"Slišite, Choquet," se je znova zasmejal Colas Papelin
išim, slišim! To ubo°"o ljudstvo naravnost živi od prazncverstva," je urno odgovoril Pankrac Choquet s hlinje-
mu je
sta kot okamenela od neamuie ■groze. Ko so zunaj utihnili korak med bučanjem viharja, je Colas Papelin v.-tal, si pogladil lalse in se priklonil, kot dobro vzgojeni človek.
"Moram slediti temu človeku ker ne maram, da bi se izgubil v tej divjini. Najlepša hvala zia gostoljubnost, gospa Huberta, in vam, kovač!" Hip nato so zaškripali tečaji in vrata so se s treskom zaprla za njim.
Naslednje jutro, ko so ljudje odhajali na delo v samostan in v tovarne, je Edvard Tousaint, ki je spremljal svojo mater, en-nadoma izpustil njeno roko in s kretnjo opozoril one, ki so ho-
mm mirom.
44 V votlini so našli samo, kotidili zadaj, ker je hotel materi
pravijo, s krvjo popisan list," je še rekla starka, ":n zazna-menovan s petimi nohti, kot s kraljevskim pečatom, ki je morilcu zagotovil trideset let mira."
"Kaj mi neki brni po ušesih najbrž zvoni k jutranjicam, ali slišite doktor?"
"Morilca niso nikoli zredili, čeprav je ostalo v starčko-vi roki šop las, ki se jih je še držala koža," je končala Huberta.
"fast svetemu Odilpnu," je
s i
<<\t	. v v , .. . „ reko1 Colas, vstal in privzdig
Ne bds mi se usel " je Co- nil doktorju klobuk, okrašen las šepnil na tihem Pankracu peresom.
nri	, , , G^Pod Pankrac Choquet je
Sveti Odilon pa se jc le zbalimel ol) strani „Iavo la(lko
za ostanek denarja," je nadaljevala Huberta, "da ne bi pri-
prihraniti strašno sliko, ki se jc nudila njihovim očem nekoliko "strain od steze.
Bilo je truplo, tako strašno spačeno zaradi krča v smrt-
nem boju in tako ožgano od nebesnega ali peklenskega ognja, kdo ve, da so komaj spoznali, da je bil to kdaj človek, ako bi ne bil ležal poleg njega čm plašč in širok klobuk z velikim peresom.
VOJNA V 3 DO 4 LETIH.
Nemški tisk ostro napada parlamentarnega tajnika angleškega vojnega ministra, lorda Apsleva, ki se mudi ta čas na lovu na Poljskem, in ki je izjavil nekemu poljskemu časni karju, da postaja vojna nevar nost v Evropi čedalje večja Računati je treba s tem, je dejal, da bo nastala vojna najpozneje v treh ali štirih letih, čt prej ,ne uspe splošna razorožitev. Pri tem tiči 25 odstotkov vojne nevarnosti po njegovem mnenju ob nemško-poljski meji-
ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO
NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA
vabil tatu. Zato ga je razdelil med najrevnejše."
4 4 Kaj reče k temu moj gospod Pankrac Choquet," se je Colas obrnil do svojega soseda.
Pankrac je sukal brado, se nestrpno premikal na stolu, pogledoval mi vrata, odgovoril pa ni nič.
"Poslušajte, kaj se je zgodilo potem," je rekla mati. "Neke noči je vstala zelo
otovi prihodnji ples. Jaz sam pa sem zaman gledal z istim1 zgwla-'' vsa preplašena, moja
io r»n io n^nm	>> rajna mati Tifa na, najboljša že.
na v vsej vasi. Bilo je, gos]x>-dje, ravno danes pred 30 leti, niti ure več. ne manj. Zvonilo je ravno k jutranjicam. Vprašala sem jo, kaj ji je, da vstaja tako zgodaj "Oh, imela sem tako strašne sanje. Pravijo, da so sanje včasih opomin božji? Zdiee mi, da so umorili starčka Odilona. In Še ko se>m se že Obudila, sem še vedno slišala njegove tožbe in jadikovanje."
"Fakoj se je obkfkla, zbudila nekaj sosedov in tekla z njimi k »tarokovi votlini, kjer je spoznala, da jo sanje niso varale.
'Ubogi samotar je mil mrtev,
namenom za vašo najmlajšo hčerjo, pa je niisem mogel najti.
Gospa Rlasmussen malomarno zamahme z roko.
" Moja najmlajša hč.i je še otrok in še ne sme v dražbo, ■gospod doktor."
"O, meni pa se xdi, da je gojspica Lizika že pred več meseci obhajala svoj šestnajsti rojstni dan in ker se je sedaj že vrnila iz zavoda, mislim, d-a jo smem iskati med plesalkami.
.	za to	11111 °rT° čaSa, gospod doktor," odgo-
vori Častitljiva gospa nekoliko v zadregi ter se* z ljubeznivim nasmehom obrne k Gertu Darlamlu, novemu laJstniiku knežjega posestva Herrenberga. To največje posestvo v okolici je kupil pred nekaj časa in glas o velikem bogastvu je šel še pred njim. Ker je bilo za možitev sposobnih deklet ma-lo,' je imel Gert Darland tako pri dekletih kot pri njihovih materah velik vipliv, pa četudi njegova osebnost ne bi bila tako prikupi j i va m zanimiva,
O njem So seveda vedeli samo toliko, kar je o njem povedal njegov prijatelj dr. Wiaren, ki se je pred nekaj leti v . mestu nastanil kot odvetnik in je bil tudi splošno zelo priljnk' * J™1™1 °°las' "ali sližte> ijen. Ker je Waren prevzel veliiko odvetniško pisarno svoje-1	' .
►trica dr. Warena in je veljal za edinega njegovega dediča, za-L Umiral je še, ko so prišli to je bil tudi zelo za željen ženin, četudi ga je sedaj njegov -ia'u' 16 Pnr**'edovala Huber-prijatelj Darland nekoliko postavil v senco. Dr. Waren je 'f8"	^ morilec Pustil, je
0	»vojem prijatelju Darlandu povedal, da je edini sin nekega	toliko ni°r,i-<3® se je pri-posestnika, ki je med vojno svoje zelo zadolženo posestvo mo-1 p l v svo-^° celic0' medtem ko i-al prodati. Gert je po končani vojni takoj odšel na otok'-16 nesre^ež ^man iskal za-Borneo, kjer je imel brat njegove mate,e ki bila po rodu Ho-|klad' kl ni nikJer." ' lamflca, velik« posestva. Neoženjeni stric je v Gertu videl, "Gospod Pankrac, ali slisi-svorga dediča. Gert, ki je 'bil poljedelec po poklicu, so je te?" jezasmehljivo vprašal Co->od v(*dstvom ^vo.jepa strica kmalu vživel v razmere. Ko ,je las Papelin.
etri« -po nefltaj letih umrl, je Gertu zapustil vse svoje bogastvo! Paiikrac ni odgovoril, njego-
1	n OToja p^estra, feafjtl zelo pridnega nečaka je imel jako rad., vo dihanje pa je bilo podobno
lo mesto brez las, kot da bi bili lasje odžgani.
Pankrac je vstal s spačenim obrazom, pobral je klobuk in odšel skozi vrata brez pozdrava, neprestano gledajoč nazaj, če mu ne sledi Colas Papelin. Toda rdečelalsec, se je zdelo, da se ne zmeni rvfč zanj, brskal je z železno grebljico po žerjavici, da so letel iskre skoraj po vsem prostoru.
Vrata so se zaprla. Niti mati Huberta niti sam kovač Tousaint se nista upala premakniti, -o manj spregovoriti. Sedela

DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena ...........SO
CJODČEVSVI KATEKIZEM. «1 strani. Cena .25 ClIMORESKE iN GROTESKE. ISO strani. Cena .80
Trda voz. Cena 1.— 12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena .25 PO STRANI KLOBUK. 159 strani. Cena .... J50 POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel. 136 str. .60 PREDTRŽANI, PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. 21
SANJSKA KNJIGA ...........................60
SLOVENSKI ŠALJIVEC. 90 strani. Cena.......40
SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ........ .90
TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena .......... .70
TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani Cena .30
TRENUTEK ODDIHA
(Knjiga vsebuje tudi šnloigro "Vse nage"). 18!) strani. Cena ........................ .50
VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......1.50
ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena .45
TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI;

20. oktobra:
Queen Mary v Cherbourg
23. oktobra:
Vuleania v Trst Champlain v Havre
20. oktobra:	v
Bremen v Bremen
27.	oktobra: Aiiuitania v Cherbourg
28.	oktobra:
lie de France v( Havre :i0. oktubi a: Conte di Savoia v Genoa
2.	novembra: Europa v Bremen
3.	novembra:
Queen Mary v Cherbourg 6. novembra: Lafuyette v Havre Itoma v Genoa
10.	novembra: Xormaudie v Havre Aquitania v Cherbourg Saturnia v Trst
12.	novembra: Bremeu v Bremen
13.	novembra: Bex v Genoa
17. novembra:
Queen Mary v Cherbourg JO. novem bru:
Champlain v Havre Conte di Savioa v Genoa 24. novembra:
Normandie v Havre B^rengaria v Cherbourg 28. novembra:
Europa v Bremen 27. novembra: Vuleania v Trst
1. decembra : Queen Mary v Cherbourg
4.	decembra: Lafayette v Havre Rex v Genoa
5.	deccmbra : Normandie v Havre Aqu'tania v Cherbourg
11.	decembra: Roma v Genoa
13. di-cembra:
Queen Mary v Cherbourg Europa v Bremen Conte 11 i Savoia v Genoa
22.	decembra :
Aquitania v Cherbourg 2^5. deceml»ra:
A<|iiitania v Cherbourg
23.	decembra: Saturnia v Trst
20. deceml>ra:
Normandie v Havre
Z
EMLJEVIDI
KNJIGARNA "GLAS NARODA
III WEST 1Mb STRUCT
N1CW VORK. N. V
(Dalje prihodnjič.)
I hropeuju utrujene živali. 11 Tifana in njeni ljudje niso
KDOR GA \*NAPREJ NAROČI Ml POŠLJEMO VELIK
ZEMLJEVID
ZDRUŽENIH DRŽAV
kateremu je dodanih pet zgodovinskih zemljevidov Amerike.
Na drugi strani zemljevida so imena vseh ameriških mest Id
koliko prebivalcev imajo. Nadalje:
Koliko prebivalcev je imela vra-ka. ameriška država pri predzadnjem in pri zadnjem ljudskem štetju; glavno mesto vsake države in število prebivalstva. Zračna razdalja med večjimi mesti.
Zgodovinski {»odatki posameznih
i držav.
Razdalja med ameriškimi mesti in mesti v Južni Ameriki, Itd.
VELIKOST 17 x 24 palcev Kdor naroči Koledar sedaj, bo
dobil ta zanimiv zemljevid
brezplačno.
V PREDPRODAJI —
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
ZA LETO 1938
IZIDE NOVEMBRA MESECA
260 STRANI ZANIMIVEGA ČTIVA ... POVESTI,.. ZEMLJEPISJE .. . ZGODOVINA ... NARAVOSLOVJE. . . S SLIKAMI
LETOS BO POSEBNO ZANIMIV
Cena Koledarja je 50 centov.
NAROČITE PRI:
KNJIGARNI
Glas Naroda"
66
216 West 18th Street
New York
STENSKI ZEMLJEVIDI JUGOSLAVIJE
Na močnem papirja a platnenimi pregibi ............7,50
POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI:
Jugoslavija-30
Dravska Banovina............80
.40
CANADA ZDRUŽENIH DR2AY
VELIKI ................ .40
MALI ....................10
NOVA EVROPA
.00
ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV:
Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Keataeky, Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Missippi, Washington, Wyoming .............28
Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York, Virginia ............ .40
NaroČilom je priloiiti denar, bodi al v gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 all S centa. Če pošljete gotovino, rekoa&andi-raite pismr
KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. 18 Street Ne« York, N. T.