Ql25om Domovi na AMCRICAN IN SPIRIT F0RCI6N IN LANGUAGE ONLY SLOVGNIAN MORNING NGWSPAPGR NO. CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, MARCH 29, 1949 LETO LI.—VOL, LI. VESTI LES je sedaj zelo važen iz- hinja, skladišča, kleti, stanova-vozni predmet. Zato Tito se- nja in tudi zapori, ka, neus.mil j eno seka. Les po-, V LUČINAH so zaprli seda— šiljajo v Anglijo in Turčijo za devize. . P O D R ž A VL J ENE GOS- njega župana Pustnika, v št. Joštu pa mladega Glavtarja, ki je bil strupen Of ar. Za nepo- TILNE. — Čudno je, da še po- jasnost režimu je dobil 5 let za-državljene gostilne ne gredo. P0*3- Ljudje nimajo več, da bi pili. NOVA VSEUILIšKA PRO-Boje se boje iti v državno gostil- FESORJA. — Pod sedanjim no. Uslužbenci so plačani oddrža- protiljudskim režimom v Jugove in niti (pri jedi ne dajo miru slaviji sta postala vseučiliška s komunistično propagando a vohuni in špici ji so v vsakem kotu. Zato tudi gostilne, ki so bile “zlate jame,” ne gredo in že kažejo deficite. Ponujajo jih nazaj v zasebno upravo in last, pa jih nihče noče. TUDI TA JE DOBRA. _ Ti-tovci so vrgli sedaj med ljudi propagando, da je vsega hudega v preteklosti kriva komin-fcrrma. Kominforma je kriva, da so pobili domobrance, ko- miniforma je kriva, da n? obleke, kominforma je kriva, da ni hrane, (kominforma je kriva, da je (bilo toliko ljudi po nedolžnem ubitih in sojenih, kominforma je kriva vsega gorja, ki je bilo za časa komunističnega režima v Jugolslaviji. Titovci so hoteli dobro in samo dobro, kominformovci so pa vse pokvarili in delali svinjarije na račun vseh komunistov. Ljudje, ki komaj vedo, da je kaka komcinfoima, še vprašujejo zakaj niso tega preje povedali, da so klavci v nemilosti pri oblasteh. Bi jih bili že pospravili. MATJAŽEV GLAS je vedno bolj priljubljen. Ljudje ga kar splošno bero. Komunisti ga pogledajo prav tako radi kakor drugi. Samo težko ga je dobiti. Ta list izhaja podtalno, se širi na skrivnosten, način in neusmiljeno udriha po komunistih. Idealni borci za demokracijo ga vzdržujejo in tvegajo življenje, da list ostane in prihaja med ljudi kot oznanilo novih, lepih dni v isvobodi. LJUBLJANA - ČRNOMELJ. — V razpravi proti duhovnikoma Jarc-Savelli so bili obsojem še naslednji: Pavel Cvetko in Marija šmalcelj na smrt z ustrelitvijo, Miha Jonke na 2, let, Katica šmalcelj na 10 letin Marija Iskra na 5 let odvzema svobode s prisilnim delom. Sodišču je predsedoval Mirko Kušar, javni tožilec ^e pa bil Jože Petrič. Razprava je bila končana 24. februarpa. V ŠT« JOŠTU so pričeli graditi zadružni dom. Odrasli ljudje bodo morali delati zastonj po 80 ur, mlajši pa 105 ur. 10 ljudi bo moralo oditi tudi v Kranj delat opeko za ta dom. V zadružnem domu bo dvorana, trgoina, ku-' profesorja tudi biv. odvetnika dr. Vlado Vavpetič in dr. Mak-so šnuderl. Oba sta pa že precej razočarana. IZ GORICE poročajo, da so v njeni okolici spremenili državno mejo tako, da sedaj pripade Jugoslaviji vas Rupa. Pri tem je pa značilno to, da so iz te vasi najprej pobegnili pred titovimi “osvoboditelji” mnogi rdeči “patrioti.” Smith odstopil kot ambasador v Moskvi Washington, D. C. — Predsednik Tinman je sprejel odstop generala Walter Bedeli Smith kot ambasadoirj a v Moskvi. iSmith je prišel v Washington pred Božičem na dopust in pa radi zdravja. Večkrat je izjavil, da se ne bi želel vrniti nazaj v Moskvo in je prosil naj se ga razreši. Predsednik Trumani je odlašaj js sprejemom njegovega odstopa, ker je želel, da ostane. Ker pa je general insistriral, da se ne želi vrniti več v Moskvo, je sedaj dob^l izcipet mesto poveljnika armade tu v Združenih državah. Tri na dan Z Atlantskim paktom bo pomaknjena vzhodna fronta Zed. držav do črte: Berlin-Trst. In tam bo ostala naša fronta, dokler ne bodo postali boljševiki pridni. * * * Ako se zdi sovjetskim vladarjem, da je postavila Amerika svojo fronto predaleč v Evropi — naj jo kar skušajo potisniti nazaj. * * * In čim prej to store, toliko raje vidimo. Mislimo, da se nekaj takega dozdeva tudi tistim falotom v Moskvi. Spor radi nove ustave zapadni Nemčiji Frankfurt, Nemčija. — Zastopniki nemških strank iz vseh delov zapadne Nemčije so sklenili, da ne bodo sprejeli zapadno nemške ustave take kakoršno predlagajo zapadni zavezniki, ampak bodo napisali svoj načrt ustave, ki ga bodo predložili okupacijskim oblastem v potrditev. Če zapadni zavezniki njihov predlog sprejmejo, bodo politične stranke Nemčije v upravi sodelovale, sicer pa ne. Pogajanja z zastopniki okupacijskih oblasti v tem vprašanju, so bila prekinjena. Nemški zastopniki so pogajanja zapustili. Nemška ustavo tvorna skupščina zboruje v mestu Bonn. V Jugoslavijo prihaja več trgovcev iz zapadnega sveta Belgrad. — Vlada maršala Tita se pripravlja, da bo sprejela in kako bi odbila to spomlad nove udarce s strani Ko-minforme Začetkom meseca aprila namerava maršal Tito imeti nov večji političen govor, v katerem bo dokičil stališče svoje stranke in vlade. Pričakujejo, da bo ta govor pomeni] novo približevanje jugoslovanskega komunističnega režima zapadnim silam. V Jugoslavijo je prišlo zadnje tedne več ameriških in britanskih trgovcev, ki skušajo skleniti iz jugoislavansko vlado večje trgovske posle. Ni dvoma, da so ti novi potniki v Ju-goslaviji znamenje želje Titove vlade, da krije svoje potrebe kjerkoli, ker v sovjetskih državah blaga dobiti ne more. V Jugoslavijo namreč doslej tuj poslqvni človek sploh ni mogel, ker jugoslovanski totalitarni sistem ni dbvoljeva] vstopa v državo. Jugoslovanska vlada, ki sedaj spreminja svoje stališče in vabi zapadne trgovce, pa žal še nima predloga c načinu plačevanja. Ker je zasebno premoženje v Jugoslaviji uničeno, ostaja država kot edini plačnik in garant za vso plačila v inozemstvu. Jugoslovanski budžet in jugoslavansfco gospodarstvo kakor tudi uprava, pa so tako slabi, da Jugoslavija se .smatra pri vseh zapad-nih poslovnih ljudeh, kot nezanesljiv in nesiguren plačnik in partner v poslu. Obtožujejo “znanstvenike,” da so agenti ko-minforme New York. — Društvo, ki samo sebe imenuje Friends of Democracy, je poslalo glavnemu državnemu odvetniku Clarku zahtevo, da je treba obtožiti vse, ki so organizirali tako-zvano “svetovno mirovno kon ferenco” v New Yorku, ki je sedaj v Waldorf-Astoria hotelu, ker se niso registrirali kot agenti Kominforme. Italija član IRO Lake Success. — Italija je pristopila, kot član k mednarodni begunski organizaciji. Itallija je prva država, ki je bil v prejšnji vojni na Hitlerjevi strani, pa je sedaj postala članica te pomožne organizacije, ki so jo ustanovili Združeni narodi. Na italijanskem ozemlju je sedaj še kakih 15 tisoč beguncev iz raznih dežel izza železne zavese. Štirje Jugoslovani obso-jem v ootiji Sofija. — Dva moška in dve Zenski so ibilli obsojeni na večletno ječo, ker so vohunili v korist Jugoslavije, ker so širili propagando za Jugoslavijo in ker so med izseljenimi jugoslovanskimi državljani delali za vrnitev v jugoslavijo n nekatere celo nasilno ugrablii in odvedli. Vsi tširje obsojenci so jugoslovanski državljani. Rusija in Iran v ostreni nasprotju Carigrad, Turčija. — Spori med Sovjetsko Rusijo in Iranom se zelo naglo namnožujejo in stopnjujejo. Sovjetske obmejne oblasti so zahtevale, da mora Iran enostavno izprazniti vsa obmejna mesta, glede katerih je spor. Da bi dal povdarka sovjetski zahtevi, je komandant sovjetskih trup ob meji zbral večje vojaške sile. Nasproti je iranski vojaški komandant brez vsake druge besede pozval vse posadke k pripravljenosti za boj. Sovjetski vojaki so ubili enega Iranca in jih več ranili. Iranska vojska se ni umaknila in si stojita obe vojski nekako s puško ob nogi nasproti vsaka na svojih pozicijah. Vlada Irana je razpustila komunistično stranko in postavila pred sodišče več njenih uglednih članov pod obtožbo, da so poskusili ubiti kralja. Sabotaža v kmetijstvu v Jugoslaviji Belgrad. .— Vedno bolj se množe obsodbe saboterjev, ki so do včeraj bili še najbolj navdušeni in požrtvovalni podpirniki komunističnega režima. Posebno so sedaj pogoste obsodbe v bogatih predelih Vojvodine in Banata, ki sta žitnici Jugoslavije. Propagandni minister Gjilas je dejal, da verjetno kominforma podpira in podžiga saboterje med poljskimi delavci v Jugoslaviji, da bi uničila prizadevanja za dvig kmetijske produkcije v Jugoslaviji. Novi begunci iz Jugoslavije Ancona. — Sem so prišli preko Jadranskega morja novi begunci iz Jugoslavije. Vseh je 14. Posadka, ki je izjavila, da je morala voziti ladjo proti italijanski obali, ker so potniki mornarjem grozili z orožjem, gre nazaj v Jugoslavijo. Amerika in Anglija bosta zgradili jugoslovansko industrijo Belgrad. — Dva zastopnika H. A. Brasset & Comp. se že dalj časa pogajata v Belgrade Gre za izvršitev titovih petletnih načrtov o industrija-lizaciji Jugoslavije. Ker so v igri zelo velike investicije, teko pogajanja počasi. Angleška tvrdka Murdo Mac Ken-zie 7 Comp. je že podpisala večjo dobavo za Jugoslavijo. Titova vlada želi, da se izgradi v Jugoslaviji velika jeklarska industrija. Jeklo je sploh najvažnejši predmet v celi jugoslovanski industrijalizaciji, ki se imenuje Titov petletni načrt. Sovjetska Rusija in druge države komunističnega vzhoda so hotele preprečiti, da bi Jugoslavija zgradila svojo jeklarsko industrijo in niso dobavile nikakega materi j alaj kakor so se bile zavezale. Ker Jugoslavija predlaga plačilo v blagu, so sedanja pogajanja z za-padnimi koncertmi zelo težavna/ in bodo dolgotrajna. Jugoslavija se istočasno pogaja z Anglijo za dolgoročno trgovsko pogodbo, ki naj bi nadomestila lansko leto sklenjeno enoletno trgovsko pogodbo. S pogajanji z Anglijo in Ameriko hoče Jugoslavija utrditi svoje stališče proti komin-formi. Tito hoče truditi svoj režim. Titov ostanek na oblasti zavisi v mnogem od uspeha ali neuspeha njegovega obnovitvenega načrta. Ta načrt doslej ni mogel nikamor naprej, ver je Rusija delala opozicijo in po njenem nalogu tudi drugi sovjetski sateliti niso dobavili, kar je Jugoslavija želela. Če bodo pogajanja z Ameri-kanci in Angleži Titu uspela, potem je sigurno, da je Rusija zastonj proglasila gospodarski bojkot Jugoslaviji, ker bodo te pogodbe nadomestile vse primanjkljaje. Jugoslavija hoče dvigniti svojo produkcijo jekla od 235,-000 ton letno na 760,000 ton. Britanski minister Hector McNeil je že pred parlamen- Konferenca “za mir” v New Yorku je končala brez uspeha New York, — Levičarska konferenca za mir, ki je te dni vzbudila nasprotovanja po celi Ameriki, je končno sklenila, da pozove predsednika Trumana naj talko j predlagal pogajanja z maršalom Stalinom. Ta pogajanja naj bi pdstraniia sedanje vzroke za mrzlo vojno in postavila temelje za trajni mir. Na (zborovanju je govoril tudi Wallace. Delegati seveda niso nič sklenili kako bodo Rusijo iprisilili, da bi pristala ha pošteno sodeliovanje z Ameriko in lojalno izpolnjevanje podpisanih pogodb, ki naj urede mirno služit j e narodov. New York. — Dva izmed treh delegatov na konferenci za mir iz Kanade je policija posla- Č&janka Lige Kulturnih vrtov Kullturni vrtovi so gotovo posebnost Clevelanda. To posebnost si morajo zapomniti dele-gatje narodov, ki pridejo te dni na zborovanje UNESCA v Cleveland iz vsega sveta. Sprejemni odbor je odločil naj bodo članice Lige Kullturnih vrtov gostiteljice za delegacije Združenih narodov. Vse zastopnice naj opravijo to dolžnost v svojih narodnih nošah. (Slovenke so seveda tudi zraven in morajo biti. Zastopnice Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Druga obletnica— V sredo ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida ob 6:30 sv. maša za pokojnega Rudolf Otoničar. Obhajali bomo spomin druge ob-lletnice njegove smrti. Stavkovni nemiri— Radi stavke pri Fawick Air-flex Corp. so že tri dni zaporedoma nemiri. Policija je morala že uporabljati solzil ne bom- y skupnem odboru so Mrs. Ivan-jMce) da je lkrotila stav_ ka Mervar kat inrpH^primipn ^ . ............... - . . predsednica, Mrs. Marijanca Kuhar in Mrs. Mary Stanonik. Na njihovo prošnjo in poziv so se odzvale in bodo sodelovale naslednje, ki so vedno pri vsakem delu ki ga zahteva naš narodni ugled: — la brž nazaj čez mejio. Oba sta Mrs. Ivanka Mervar, Mrs. Jo- čiana kanadske komunistične stranke. Policija je izjavila, sephine Grdina, Mrs. Mary Stanonik, Miss Mary Maršič, Miss da ima dovolj razlogov, da je Marion Kuhar, iMs. Agnes Za- te dva človeka izgnala. Tega sta se ona dva tudi zavedala in takoj prostovoljno odpotovala, kakor hitro sta zvedela kaj ju lahko zadene v USA. ------o------ Portugalska podpiše atlantski pakt Lsbon, Portugalska. — Portugalska vlada je sklenila, da podpiše severno-atlanski pakt. Vse-kako se pa še vodijo poganjaja med poiiltugaksko in špansko vlado, da ne bi med tema dvema sosednima deželama nastala kaka nesoglasja, če bi bila ena podpisnica pakta, druga pa ne. Axis Sally obsojena Washington, D. C. — Miss Mildred Gillars, ki je med vojno bila znana kot radio propagandistka za Hitlerja pod imenom “Axis Sally”, je bila obsojena na 10 do 30 let ječe. Sodišče jo je spoznalo krivim za izdajstvo domovine in radi nacistične propagande. kar j e, ki oviraj® delavce, ki hočejo delati. Nekaj ljudi je bilo aretiranih. Na obisku— John Blatnik iz Great Central, B. C. Canada, je prišel sem zadnji teden na pogreb Antona Globokar. Ostal bo tukaj ta teden in se ga lahko dobi pri Frank Blatniku, 3572 E. 78 St., alli pri Joe Globokarju gar, Mrs. Frances Barman, na E gl St poši]ja liajlepše Mrs. Apolonia Kic, Mrs. Ana Gliha, Ana Grozdaninovič, Mrs. Terezija Jerič, Mrs. Rose Verbič, Mrs. Frances Urankar, Mrs. Frances Požar, Mrs. Jennie Strnad Mrs. Mary Pemač in Marjanca Kuharjeva. Pa prosimo, da se še druge prigiase kar eni izmed gori omenjenih odbornic. Vse, ki bomo šle k priredivi v narodmih nošah v četrtek, naj bodemo točno o o 2:00 p. m. v prodajalni Jože Grdina na St. Clair. Od tam nas bo peljal Mr. Anton Grdina v Public Auditorium. Tam bomo gostiteljice za delegate 42 naro- pozdrave vsem v Kanadi posebno pa niovim priseljencem. Za 10. obletnico— V sredo ibo v cerkvi sv. Vida ob 7:15 maša za pok. Rose Koščak v spomin desete obletnice njene smrti. V cerkvi Marije Vnebovzete pa bo isti dan maša ob 8:30 za pok. Matildo Wall and v spomin desete obletnice njene smrti. Četrta obletnica— V sredo ob 7:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pOk. August Jevnikar v spomin četrte obletnice njegove smrti. dov. Priredile bomo čajanko -z ,Odpeljana v bolnišnico— narodnim pecivom. Slovenke ne bomo zdanje. Naša pridna Mrs. Mary Stanonik in njene sodelavke bodo napekle naših potic, krofov, bobov, flancatov in takih reči. To pot bo menda res šla slava naša po vsem svetu. Marijanca Kuharjeva, blagajničarka jug. Kult. vrta. Razne najnovejše svetovne vesti WASHINGTON. — Dosedanji ambasador v Moskvi, general Smith je dobil mesto poveljnika prve armade v Governer’s Island, N. Y. To mesto mu gre točno po njegovem rangu odkar je stopil v pokoj general Hodges. mm* NEW YORK. — Takozvana konferenca za svetovni mir je končala s pozdravljanjem in hvalisanjem, Sovjetske Unije in sovjetskih politikov, ki da edini žele res svetovni mir. Zborovalci so seveda tudi sklenili, da bodo nadaljevali svoje delo za mir med narodi. Tudi zadnji dan zborovanja so v okolici nosili demonstranti napise proti Rusiji in komunizmu, so vzklikali proti tiraniji in diktaturi za železnim zastorom in zahtevali naj se sovjetski agentje, ki so prišli na to konferenco v Ameriko pošlje nazaj v Rusijo. • * * WASHINGTON. — Prvi je prišel, da podpiše severno-atlant-tom izjavil "d" bo^Angdij ^d italijanski zunanji minister Sforza., Naslednji ministri pirala prizadevanja ma5al!|se pripeljei° v ^ Tita, da bi mogel izvršiti svoji /~.ATr>r> o a ! ,• -n t • u- - načrt. Vlada bo dovolila, da1.' CAHiO - Sestra kralja Faruka princesa Fauria b.vsa se v Jugoslavijo dobavlja tudi TnSka ra J‘Ca' k‘ Jc J,la lansko 'eto !occna od STOJe!!a kraI)ev- skega soproga, se je sedaj nanovo poročila z premožnim oficirjem egiptovske vojske Ismail Sherine Bey. • • * blago za opremo težke industrije. Isto bo storila Amerika. Sodijo, da bo ta razvoj še bolj povezal Jugoslavijo z za-padnimi silami. ----- Amerika pripravljena, da izvrši oboroževanje BERLIN. — General Clay je opozoril Ruse, da naj vzamejo k znanju, da USA ne smatra, da je Potsdamski sporazum še v veljavi. Rusi so krivi, da je dejansko ta sporazum prelomljen Oni ga že leto dni ne spoštujejo. Tudi zapadni zavezniki sedaj smatrajo, da ne velja več. General Clay je v svoji izjavi tudi trdil da se sovjeti prizadevajo, da bi vzgojili čim več sovraštva med Nemci proti zapadnim zaveznikom in napravili čim več težav za-Wasbington, D. C. — Odbor'Padnim zaveznikom kot okupacijski oblasti v Nemčiji. Clay je za gospodarsko vojaško piri- !P°vedal, da bodo Združene Države obdržale še nadalje svoje voja-pravljnost Amerike je izdal ške m°či in civilne oblasti v Nemčiji vsaj še za dobo treh let. poročilo, v katerem pravi, daj * * * je USA pripravljena in zmožna ' WASHINGTON. — State Department je obtožil eleizdaje podpirati in organizirati oboro- bivšega diplomatskega uradnika John Burgman-a. Burgman je zevanje izapadne Evrope. Izbil v diplomatski službi. Zaposlen je bil v konzulatu USA v poročila se vidi, da ni govora o Berlinu. Ko je pred začetkom vojske vse ameriško diplomatsko gospodarskem izčrpanju Arne-(uradništvo zapustilo Berlin, se Burgman ni hotel pridružiti am-rike, ki ga zatrjujejo Rusi in da Pak Je ostal v Berlinu. Kmalu je stopil v nacistično propagandno ni pričakovati depresije še pre-službo in je zlasti delal pri radijski propagandi. Sedaj je tožen cej lelt. (rudi kakih 60 slučajev veleizdaje. Mrs. Mary Fier roj. Dolinar is 928 E. 232 St., se je podala v Huron Road bolnišnico, kjer je zadnji četrtek srečno prestala operacijo. Prijateljice jo lahko ichiščej o. Tridesetdnevnica— V sredo ob 8:30 bo v cerkvi sv. Vida maša |za pok. Frank Pirc, ob ipirilliki 30 dnevnice njegove smrti. Prevzela gostilno— Albina (Gpaskar) Richter je sama prevzela poznano “Victory Tavern” gostilno na 513 E. 152 St., kjer bo rojakom postregla iz dobro pijačo in prigrizkom. Potrebuje več počitka— Zdravnik, ki ima v oskrbi telesni blagor našega urednika James Debevca tam v bolnišnici, je odločil, da obiski za neiKaj časa niso dovoljeni, da bo bolnik dobil več tako potrebnega počitka. El RAZNIH NASELBIN CONEAUT, O. — Pri družini Mr. in Mrs. Rudy Prijatelj se je 21. marca oglasila teta štorklja in pustila zalo 7 funtov in 14 unč težko hčerko Patricio Fran. Mlada mati Irma roj. Stavanja, je hčerka Mr. in Mrs. Louis Stavanja, 18218 Nottingham Rd., Cleveland, O. in srečni “daddy” Rudy pa je sin Mr. in Mrs. John Prijatelj zi Coneaut, O. čestitke. LA SALLE, 111. — Umrl je Mihael R. Hrovat, star 70 let. Bli je poprej več let v službi pri New York Central železni/ ci. Zadela ga je kap. CHICAGO, 111. — Dne 22. marca je umrl Jožef Dečman. Bil je rodom iz Ježice pri Ljubljani. Zapušča ženo, sina in hčer. NAM JI TUKAJ DOBRO. ZATO 81 PRI VSAKI PRILIKI SPOMNIMO NA BIGUNČI -mu rat *AT 1 2 3 4 5 678 9 so 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 2728 29 30 31 NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece i$3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 ' per year. $6 for 6 months, $3.50 S for 3 months. ‘ so gospodarile in dajale novo obeležje. Lenin je bil leta 1922 star 52 let, Trockij 43, Stalin 42. Na vrhu komunističnih kreposti je stal internacionali- zem. (Dalje prihodnjič.) beseda iz mmm Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1879. No. 62 Tues., March 29, 1949 Zaslepljenec je spregledal Tole je prevod članka “Why 1 Turned Against Russia,” katerega je napisal Louis Fisher za revijo “Look.” Kdo je< Louis Fishier? On je eden najbolj znanih radi-kalno-progresivnih pisateljev in poročevalcev, ki že od leta 1920 pazno zasledujejo svetovni razvoj, zlasti razvoj velikega boljševiškega eksperimenta. Bil. je ves čas odločen in brezkompromisen zagovornik Sovjetske Zveze in njene politike. Več let je živel v Rusiji, razpravljal o njeni politiki s sovjetskimi državniki, Litvinovom in drugimi ter napisal o tem več knjig in nešteto člankov v ameriških liberalno-radikalnih revijah, kakor “The Nation,” “The New Republic” in drugih. Uredniki Enakopravnosti, Prosvete in Proletarca so te njegove članke vsa ta leta z ihto prevajali. Z eno besedo: Louis Fisher je bil prerok in vzor vseh naših “naprednih” in “progresivnih,” dokler ni tudi on doživel svojega “Kronstadta,” kot sam označuje svoje spoznanje. Zdaj jei obrnil hrbet sovjetski in svetovni komunistični tiraniji in v svojem čldfciku tudi pove zakaj. “Sanje o enakopravnosti vseh ljudi so se razblinile v nič pod diktaturo enega človeka,” pravi Fishier, “in obljuba komuniza za boljši svet je postala nevarnost za svobodo človeštva vsepovsod.” O Rusiji pravi, da je pomagala tudi sama začeti! Ko se je vnela v Španiji civilna vojna, se je je Fisher takoj dejansko udeležil ter postal kot prvi Amerikanec član Internacionalne’ rdeče brigade. — Bil je od mladega nagnjen “v levo.” V njegovi rojstni državi Pennsylvaniji ga je bolelo dejstvo, da premogovne kompanije lastujejo domove pre-mogarjev v premogovnih naselbinah, kakor tudi vse prodajalne tam. Razumljiva je njegova velika bolečina, ko je spoznal, da je Sovjetska Zveza “ena sama ogromna kompa-nijska naselbina, kjer kontrolira vlada vsa dela, lastuje vse domove, vodi vse prodajalne, šole in časopise. In tani pred oblastjo ni priziva, ker tam ni sile, nad katero bi ne imela oblasti vladna diktatura.” Kakor Fisherju, internacionalno znanemu pisatelju in poročevalcu, tako so se še marsikomu drugemu odprle oči, med njimi tudi marsikateremu Slovencu, ki danes uvideva, da ga je zapeljala največja svetovna potegavščina, ki so jo izvajali s pomočjo velikih in mamljivih gesel o osvoboditvi človeštva in o enakopravnosti vseh ljudi.f. . Takole začenja Fisher svojo izpoved. V svoji mladosti sem se le neznatno zanimal za Rusijo, zato tudi nisem vedel mnogo o njej. Slišal sem zgodbe o Rusiji, ki sta mi jih pravila moja v Rusiji rojena roditelja in prečital sem tudi nekaj ruskih novel. Toda pomen boljše-viške revolucije iz leta 1917, je bil zame izgubljen. Takrat sem bil jaz v drugem delu sveta v vojaški službi. Ko sem se leta 1920 vrnil v Ameriko, sem pričel proučevati vzroke prve svetovne vojne. Zdelo se’ mi je, da so bile skoraj vse države, ki so se vojskovale, krive imperializma, lakrat so boljševiki svarili svet, da bo imperializem onemogočil tudi mir. Pod vtisom te kritike in radoveden, da bi doznal kaj več, sem odpotoval meseca decembra 1921 v Evropo kot samostojen in neodvisen poročevalec. Devet mesecev sem potoval in pisal v Angliji, Franciji, Avstriji in Nemčiji. Evropa, še vedno vrtoglava od prve svetovne vojne, se je že opotekala proti drugi. Medtem pa sem mnogo bral in slišal o Sovjetski Rusiji. Boljševiki so proslavljali preprostega človeka ter mu nudili zemljo, kruh, hišo in stanovanje, varnost, izobrazbo, zdravstvo, umetnost in srečo. Oni bodo odpravili vso plemensko diskriminacijo, izkoriščanje in neenakost. Ponosno so osvobodili Poljsko, Finsko- in Baltiške države izpod ruske carske vlade. Preklicali so posamezne carske privilegije v Kitajski in sfero vpliva z njegovimi oljnimi koncesijami v — Perziji. Posebna privlačnost boljševiške revolucije je bila njena univerzalnost. Ta revolucija ni napovedovala sprememb samo v Rusiji. Ona je predvidevala svetovno odpravo vojne, siromaštva in trpljenja. V vseh državah so torej mali ljudje, delavci kakor tudi intelektualci čutili, da je ruska revolucija zanje zelo važna. Jaz sem odšel iz Berlina v Moskvo meseca septembra leta 1922; znal nisem niti besede ruščine; sovjetskega sistema nisem razumel, toda z dopadenjem sem gledal na njihove cilje. Sicer sem pa vedel, da so razmere v Rusiji grozne in vedel sem tudi. da ne potujem v Utopijo ali Meko/ Olad je, zadobil velikanski obseg v deželi, kosilo le stalo bilijone rubljev; ruska inflacija je bila še hujša kot nemška. Podedovano siromaštvo, še povečano po vojni, civilni vojni in revoluciji, me je pretreslo. Toda režim in njegovi zagovorniki ter podporniki niso bili ne pesimistični ne utrujeni Dežela je utripala od dinamične energije. Mlade osebe do dela danes plačano delo v tovarni, a jutri prisilno delo v koncentracijskem taborišču.” Fisher tudi prizna, da je sodil sovjetski eksperiment na podlagi načela, da nameni posvečujejo sredstva, ker je bil pač prepričan, da je bil namen Sovjetov ustvariti boljši svet in boljšega človeka. Toda “nemoralna sredstva prinašajo nemoralne cilje — in nemoralne ljudi — pod boljševizmom in pod kapitalizmom.” Če pomislimo,* da je vzelo Fisher j a skoro dve desetletji, preden je spregledal, potem je še upanje, da se bo sčasoma zasvetilo tudi v naših titopotniških glavah, dasi je treba priznati, da je to upanje silno rahlo in krhko. Opazke in pripombe Cleveland, O.—Revija Look je zadnjič prinesla članek izpod peresa bivšega vnetega zagovornika boljševiške revolcije ameriškega liberalca Louisa Fisher-ja “Why I Turned Against Russia” (Zakaj sem se obrnil proti Rusiji), katerega upam, so či-tali vsi naši sopotniški “intelektualci” ter si z njim utrdili vero v zlato boljševiške bodočnost. Založba Harper & Bros. bo v kratkem izdala v knjigi pod naslovom “Why I Changed My Mind About Communism” obenem s Fisherjevim še več člankov drugih znanih ameriških pisateljev, ki bodo povedali, zakaj so spremenili svoje mišljenje o komunizmu. Jaz zdaj vsak čas pričakujem knjige, v kateri bodo naši progresivni “intelektualci” Kuhelj, Vider, Boštjančič (?), Garden in Zaitz povedali, zakaj brez pomisleka in brez oklevanja nadalje drve čez drn in strn za komunističnimi “valovi bodočnosti” in razložili, kako je mogoče drveti obenem dve smeri kakor delajo oni. če še nimajo naslova, jim svetujem “Zakaj ne verjamemo v Strah na sokolskem gradu?”, “Kako drveti po dveh stezah in ostati*na eni?” a-li “V osemdesetih dneh iz Stalinovega raja v Titova nebesa.” * * * Enakopravnost je zapisala v zvezi s severno-atlantskim paktom, da “mir ni nikoli slonel na oboroževalnih tekmah, pač pa vedno na zavračanju militarističnih priprav. Iz tega razloga je predlagana Atlantska zveza z vsemi svojimi vojaškimi pripravami samo zvišala vojno nevarnost.” Čudno, prečudno, da se zarjavela stara devica ni nikdar spomnila tega, dokler se je Amerika pridno demobilizirala in znižala svojo vojaško silo z deset milijonov na en milijon, dočim so Sovjeti obdržali milijone mož pod orožjem, se lepo naprej obo-roževali in s prigovarjanjem, prevaro in celo uporabo surove sile kovali svoje vojaške zveze— proti komu? proti Marsu? ali morda proti luni? Ali je E. Kdaj videla nevarnost za mir v teh vojaških zvezah ih pripravljanju na vojno? čudno res, kako nekateri ljudje ne morejo gledali na nobeno stvar pod soncem drugače kot s sovjetskimi očmi in govoriti drugače kakor bi bili sami — čarliji Mk-kartiji na Stalinovem kolenu! Iz pisma starega socialista v Pennsylvaniji posnemam: “či- tal sem izlive v Enakopravnosti. To so tiči, katerim bi moral biti posvečen naš boj. Sem star svobodomislec, toda danes sem mnenja, da bi brez skrbi pokopali bojno sekiro proti veri in cerkvi, kajti nevarnost nam preti od komunistov in sopotnikov. Pri Prosveti in Proletarcu si zapisan kot izvržek človeštva, ako imaš opravka z A. D. (dasi bi ti hinavci sami ne dali prostora za kritiko njihove zaožene politike). Le kdo jih je postavil za sodnike? Jaz se ne strinjam z A. D. v vprašanju vere in cerkve, ampak priznati moram, da je v politiki danes bolj poštena kot so oni pri Prosveti in Proletarcu in E. Po pravici povem, da se mi pisanje teh listov danes kar gabi. Ustanovljeni so bili, da uče resnico in pravico. Danes ne dobiš tam ne prvega ne dru-zega. Res daleč smo prišli z našo naprednostjo.” pirajo Titov režim čez drn in strn? Proletarec je enkrat že nekaj pisal o takih subvencijah. Kaj, če bi nam povedal celo zgodbo? Ali je res, da se je eden naših titopotniških urednikov šolal v starokrajski komunistični propagandni šoli? Ali je res, da naši titopotni-ški ‘“intelektualci” v Chicagu in Clevelandu verjamejo v Hitlerjevo geslo, da ljudje pogoltnejo vsako laž, pa če je še bolj očitna, samo, če jo dovolj dolgo in vztrajno ponavljaš? * * * Zdaj, ko nam je kongresni odsek za neameriško delavnost povedal, da imamo v deželi o-krog 825,000 ljudi, ki bi bili pripravljeni izdati domovino Sovjetom in sabotirati v njihovo korist, bi bilo zanimivo, če bi vedeli, koliko teh domnevanih izdajalcev odpade po računih odseka na Slovence, zlasti članstvo SNPJ, JSZ in naročnike našega progresivnega časopisja. Najbrž da je številka precej visoka. Zasluga zato gre seveda zloglasnemu Sansu z njegovim so-potniškim vodstvom in podložnim časopisjem. Peter Kopriva. Kdo je postavil naše sopotni-ške “intelektualce” za moralne sodnike da sebe proglašajo za naprednjake in pravičnike, a druge, ki se ne strinjajo z njimi, da je Kremlin središče sveta, za nazadnjake in krivičnike? Samo njihova napihnjena samo-Ijubnost in samoprevara. Možaki se tega dobro zavedajo, zato tako skačejo in pihajo, kadar jih kdo opomni na njihovo lastno moralno in intelektualno bank-rotiranost (bolj po domače povedano: na njihovo kosmato rest in skisane možgane). “Zdaj vem, da nobena diktatura ne vsebuje semena svobode,” pravi Louis Fisher v svoji izpovedi, zakaj je naposled obrnil hrbet Sovjetom. “Pod dikta- ! Ker je videti, da se nahajamo sredi sezone umestnih in neumestnih in takšnih in drugačnih vprašanj, naj mi bo dovoljeno udeležiti se te zanimive igre, katero nedvomno lahko igra več ljudi naenkrat. Vprašanja: Ali je res, da misli naša so- Iz urada dr. sv. Marije Magdalene št. 162 K. S. K. J. turo ni nobene svobode, ker ni i potniška vrhovna komanda, da podi njo nobenih nepreklicnih ; so naši napredni ljudje tako za-pravic. Diktator ima toliko mo- biti, da ne bodo nikdar spregle ciali njene zavajalske igre? či in posameznik tako malo, da diktator lahko vsak čas odvzame vsako pravico, katero je dovolil. Ali je res, da režejo v Titovi ambasadi v Washingtonu paj Tako na primer pomeni pravica! tistim našim časopisom, ki pod- SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA Iz urada predsednika Slovenske lovske’ zveze Uradno naznanjam vsem lovskim klubom spadajočim k Slovenski lovski zvezi, da se bo vršila skupna seja v nedeljo 3. aprila ob 10 dopoldne. Seja bo v Barbertonu in sicer v farnih klubovih prostorih na 925 Hopocan cesti. Torei ravno poleg slovenske cerkve. Vsi klubi so prošeni, da pošljejo svoje zastopnike in da se pravočasno udeležijo seje. Na tej seji se bo začrtala nekaka smernica glede skupnega streljanja in seveda poleg tega se bo tudi volilo glavni odbor. Privakujoč, da se gotovo vidimo v nedeljo 3. aprila, ostajam z lovskim pozdravom, Joseph Lekšan, predsednik. Cleveland, Ohio. — V nedeljo, dne 3. aprila, bo naše društvo skupno opravilo svojo “VELIKONČNO DOLŽNOST” ipiri sv. maši ob 8 uri. Zbirale se ibotaio ob 7:30 uri v prostorih šole sv. Vida soba št. 2. Vabljene ste VSE, da se vsaj enkrat v letu zavedate, da ste članice KATOLIŠKEGA DRUŠTVA in da to zavednost pokažete s tem, da se za gotovo udeležite sv. maše ob 8 uri in skupno pristopite k mizi Gospodovi. Ni preveč, drage sestre, če se to od vas pričakuje. Vaša DOLŽNOST je, da se udeležite te skupne manifestacije. Le VSE na PLAN 3. aprila, prvo nedeljo v mesecu, tiha nedelja — ob enem pa proslava 50 letnice duhovnega življenja našega sv. Očeta, Papeža Pij a XII, le bolezen naj vas izvzame. Stopimo skupno pred božje Srce Jezusovo in Njegovo Mater Marijo in jih prosimo za milosti katere potrebujemo samo in katere potrebujejo naše družine, naši sorcldniki, prijatelji in znanci ter za blaženi mir celemu svetu. Molile bomo po namenu sv. Očeta za blagor sv. Cerkve in za njeno razširjenje. Goreče bomo prosile za naše drage onstran morja — da jih božja USMILJENOST obsije in /privede iz težke sedanjosti v boljšo, lepšo bodočnost. Vsi vemo, da je izrek “v skupini je moč” resničen — in tako je tudi z molitvijo. Če več nas bo skupaj, toliko močnejša bo naša imolitev, ki bo prodirala oblake in šla pred prestol NAJVIŠJEGA. Na isti dan, to je 3. aprila, se bel tudi brala sv. maša za vse žive in mrtve članice društva. Če slučajno katera še nima listka, ga bo lahko dobila v nedeljo zjutraj. V upanju, da se za gotovo vidimo v nedeljo 3. aprila, vas pozdravlj a, Vaša tajnica, Maria Hochevar. J? ZVEZA SLOVENSKIH DRUŠTEV NAJSVETEJŠEGA IMENA Ustanovljena 30. maja 1938 Clevelandu, Ohio “VSAK KATOLIŠKI MOŽ NAJ BI BIL ČLAN DR. NAJSV. IMENA” Pokrovitelj prevž. škof DR. GREGORIJ ROŽMAN. Častni duhovni vodja: RT. REV. J. J. OMAN, 3547 E. 80 St. Duhovni vodja: REV. FRANCIS BARAGA, 6019 Glass Ave. Častni predsednik: ANTON GRDINA, 1053 E. 62 St. Predsednik: MATT F. INTIHAR, 21491 Naumann Ave. I. podpredsednik: JACOB RESNIK, 3599 E. 81 St. II. podpredsednik: JOHN STOPAR, 245—15 St., Barberton, O. Tajnik: FRANK A. HOCHEVAR, 21241 Miller Ave. Blagajnik: LAWRENCE BANDI, 6727 Edna Ave. Zapisnikar: ANTON MELJAC, 7820 Union Ave. I. nadzornik: LAWRENCE PAVŠEK, 1190 E. 147 St. II. nadzornik: WILLIAM AUSEC, 6622 Bonna Ave. III. nadzornik: FRANK MARTICH, 15416 Macauley Ave. Reditelj: FRANK SNYDER, 3529 E. 81 St. Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecih: januarja, aprila, julija in oktobra. Zveza deluje edino za dobrodelne namene in za uspeh katoliške vere. Možje in mladeniči, pristopite v lokalno društvo Najsvetejšega Imena v vaši župniji ter boste postali obenem tudi člani Zveze. J menjem 'dopisu. Glase takole: “Kot čujem gre po raznih krajih, kjer so nastanjeni novi naseljenci Slovenec-duhovnik z namenom, da pridobi nove člane K. S. K. Jedndte. Čast bi mi bilo, da bi se osebno spoznal z dotičnim, ki stanuje menda v Toronto, kot vidim iz poročila v Ameriški Domovini.” Gospod Grebenc, kdo je ta duhovnik? To je misijonar lazarist dr. Jakcih Kolarič, odličen katoliški duhovnik. Res je, da hodi okrog nas novonaseljenih Slovencev, da lahko opravljamo pri njem spoved, ker ne znamo še jezika, da bi se lahko izpovedovali v angleščini. V dotičnih stavkih, ki sem jih omenil, je grdo obrekovanje slovenskega duhovnika in nere- valk-Mralk in imamo naročen en skupen izvod, smo pred nedavnim obrnili žepe ter zložili skupaj za naročnine. Sedaj pa, ko je ta problem rešen, se upam tudi jaz oglasiti v “Kanadskem kotičku,” katerega ste odstopili nam novim kanadskim priseljencem, da se potom njega lahko pogovorimo, kar nam osebno ni mogoče. Najprej prav prisrčno pozdravljam vse Slovence razpršene širom Kanade in U. S. A., zlasti pa stare znance iz D.P. Camp Spittal. Iz naše sončne Alberte, kot se izraža moj prijatelj (polne vetra in mrdz'a) se čita le bolj malo o nas v nam tako priljubljenem časopisu Ameriški Domovini, na katerega smo po večini vsi naročeni. Pa se ni tre- snica. G. Grebenc je bil napač- preveč čuditi našemu molku. no informiran in bi bilo zelo le po od njega, da bi to stvar, kar se tiče slovenskega duhovnika, ki stanuje v Toronto, tudi v časopisu popravil. Gospod doktor hodi okrog iti lahko je naletet 00E>c>c>,£>c>oc><><^<£>o<><><><>e>c><><><^®e>e><>e>e>e><>c>oc,o<>cxc>4>c^e>^e> ostanejo zmerom dobri in ;pio- SEM IN TJA P0 KANADI ^ Šteni katoličani in se izkažejo za vredne, da :se je Kanada tza-vzela zanje. Vprašaj jih je tudi, če imajo radi, da je prišel mednje njihov lastni duhovnik. Poroča Janez Dobernos NAŠ MISIJONAR in potu- zvečer sešii v kapeli St. Ma-1 Seveda so vsi po vrsti močno joči duhovni oče, dr. Jakob Ko- ry’s Academy, kjer sestre isv. prikimali in se škofu zahvalili, Jožefa vžiga ja j o kanadska ka-'da je povabil slovenskega du- Poroka dveh slovenskih parov v Guelph larič, jo je za drugoj postno nedeljo mahnili malo na sever, pa ne prav daleč. Izstopil je že na postaji North Bay. Kaj ga je gnalo v tisto .smer, bom že pozneje ip-o vedah Zdlaj moram potožiti vsemu svetu, da bi bil Dobrnos Esquire Strašno rad šel ž njim, pa prav tiste dni ni mogej nikamdr od doma. Kako se je znal odškodovati, pa vsi vzemite na znanje. Ko je g. Kolarič spravljal skupaj svoje stvari za na pot, je Dobernos nekaj imenitnega napravil. Tisti hip, preden je misijonar zaprl svoj kovčeg, je Dobernos segel z roko maP nad svoja usta, tam nekaj odščipnil in skrivaj vrgel v kovčeg — svoj nos! Tako je bilo pisavcu tehn vrstic omogočeno, da je vse dni vohal na levo in desno ob misijonarjevi pc)ti. In kar je zvohal, bo tudi povedal. Če misijonarju ne bo kaj prav, naj pa drugič bolj paizd, ko se odpravlja v svet. PO PRIHODU V NORTH BAY je zanesel misijonar svoj nos naravnost v škofijo, čudno je, da Imajo v North Bay-ju škofa, škofije pa ne. Če pogledate v “Catholic Year Book and Directory,” boste videli, da i-mena North Bay ne nosi nobena škofija v provinciji Ontario. North Bay spada v škofijo, ki ji je ime: Sault Ste. Marie. To mesto leži proti zapadu tik ob ameriški meji. In bi tudi morali že vsi vedeti, da je to ime debila najprej tista škofija, ki jo je ustanovi1 naš svetniški kandidat — Friderik Baraga! Mesto Sault Ste. Marie leži namreč napol na kanadski strani, napol pa na ameriški. Ko je Baraga nekaj let pozneje prestavil sedež svoje škofije bolj proti zapadu, namreč v mesto Marquete, je ostalo prvotno i-me samo še za kanadsko- stran škofije. Pa ne samo ime — sedež so škofiji postavili v North Bay. Tako je še danes. ŠKOF V NORTH BAY-ju se piše Ralph Hubert Dignan. Zelo prijazen gospod. Njegovo sliko lahko najdete v knjigi “Catholic Year Book and Directory’’ za Ontario. Saj vam je znana, iker sem enkrat ali dvakrat že pisal o njej. Našega misijonarja je škof jako ljubeznivo sprejel. Moj nos je natančno vohal, kako domačega se je g. misijonar začutil takoj v prvem trenutku. V srcu mu je nekaj reklo): Glej si ga no, saj si kakor k očetu prišel! In če je bilo treba še matere, toliška dekleta. In res so pri- ^ hovnika. Pa to so dodali, da naj j šli. Najprej je bila pridiga o|to še večkrat stoiri. Potem jej dejbri -spovedi, poltem spoved in'dal škof vsem skupaj višjepa-j blagoslov. Nato še malo kle- stirski blagoslov in smo se ;po- petanja in potlej k počitku. V NEDELJO ZJUTRAJ ob osmih so se spet zbrali v imenovani kapeli. Med sveto mašo je imel misijonar lepo pridigo o milosti svete vere in o nevarnostih, ki pretijo živi veri nclvih Kanadčanov v tuji deželi in v tujih razmerah. Prav bi bilo, če bi o tej pridigi kakšen tak več poročal, ki je bil zraven vete,, ne samo z nosom. Naj jo popiše kdo, ki je ime ušesa za poslušan j e in glavo z dobrim spominom. Sicer pa to ni tako važno, glavno je, da je šla poslušalcem k srcu in bo- obrodila primernih sadov. Velja pa to voščilo tudi za druge pridige, ne samo za tisto med mašo. Razume se, da so pristopili možje in fantje skupno k sv. obhajilu in tako lepo zaključili jutranjo pobožnost. K OBEDU OPOLDNE smo pa šli — smol! — pa saj ne u-ganete kam. K škofu že ne, tudi k župniku ne. Namesto te- slovili od njega. ZVEČER TISTO NEDELJO je bila spet pobožnost v kapeli St. Mary’s Academy. Razume se, da ni nobenega manjkalo. Najprej so bile pete litanije Matere Božje z lepimi slovenskimi odpevi/ Potem je g. Kolarič pridigal, pa ne v kapeli, ampak v enem šolskih razredov. Misijonar je spregovoril močno besedo o pametni pripravi na krščanski zakon. Ko so fantje poslušali misijonarjeve besede, so živo čutili, da je zakonski poklic le precej drugačna zadeva kot navadno govolrSmo in pišemo o njem — v predpustnem času. Je že res, da zmerom ne moremo nositi pa .svetu same globoke resnobe, tudi za nedol- Guelph, Ont. — Veselo je, kadar se dva para ženita. Tako je bilo tudi pri nas na pustno soboto 26. februarja, ko se je poročil g. Ivan Kukavica z gdč. Marijo Robas in g. Vinko Bernik z gdč. Ančko Triller. Izredno lep sončen dan je bil, ko so pripeljali svatje obe nevesti in ženina v cerkev Naše ljube Gospe v Guelphu. Tam jih je čakal naik požrtvovalni gospcid dr. Jakob Kolarič in podelil blagoslov sveti zvezi, ki so jo sklenili novoporočenci žne šale mora biti čas v ziv-(mec| seboj. V 'lepem govoru jim Ijenju. Pa ne zmerom! No, saj | j8 ^ Kolarič povedal, da je za to nam je Cerkev ustanovila j c{ružina košček raja na zemlji, postni čas , da se zavemo: Ni-ige g}vita mi0ž in žena po božji smo na svetu zato, da bi veno-jzamilsli v medsebojni ljubezni, mer uganjali burke. Pro v Je> j potrpežljivosti in vsakdanji da nam večkrat pride na misel mo}Kvi ga smo jo mahnili k fantom v | cista pesem, kijpiravi. življenje Ves poročni obred in blago-“jednini vagon.” Bilo je prav;11! praznik . . r , ,T_ slov nevestama je g. dr. Kola- zanimivo. Skoraj si upam trdi-! PnlPnAVA NA ZAKONoKI opravil med sv. mašo v stoti, da, ni nič manj prijetno dl- STAN je sploh menda PrafV j venskem jeziku, ki ob takih pri- prtij ubij en predmet, ki g. Ko- salo kot bi pri škofovi mizi. — Odkod so prihajale “rihte,” meni ni znano, da .so bile okusne, pa vem. Sicer pa tem našim fantcim vse živlij en j e poteka v “vagonih” — hočem reči: domače življenje. Uiposleni so namreč pri železniškem podjetju C. P. R. (Canadian Pacific Railroad) in imajo kar v vozovih stanovanje. Tako stanovanje ni kot v kakšni palači, pa za leto dni se prestane. Tako so fantje pravili misij.onarju, ki si je radovedno ogledoval nekoliko čudno uredbo. In da ne pozabim: Po obedu so se slikali pred vagonom in sem. prav vedno) katoliških radoveden, če bo zanimiva slika prišla kdaj pred moje oči. Sam nos mi nima o njej kaj povedati, saj veste. Če mi jo hoče kdo od bralcev ali bralk nairo-čiti, naj pošlje ponjo na naslov: iSlovenian Extra Gang, 511, C.P.R. North Bay, Ontario. Kdor ima veliko denar j a, j o lahko tudi zase norači, če prav vem. IZ BARAGOVE ZAPUŠČINE, da hrani škof nekaj, sem že spočetka omenil. Tista dragocena relikvija je Baragov škofovski tron, ki ga je baje naredil neki Indijanec. Ta po- jlikah in v tujini še posebno le- lalitič rad o njem spregovori, ko ip0 :cj(>ni. Novoporočenci niso mo-obiskuje svoje .Slovence in Slo- prkriti svoje sreče, ko so po venke širom Kanade. Pa je tu- >gv> maši ob zvokih orgel odhaja-di treba priznati, da najde skr- K ilzpred olterja. in, veseli so bi- tmi mož hvaležne poslušalce in poslušalke, kadar o tem govori, In to je zelo prav. Po večini so naši novi Kanadčani mladi ljudje, fantje in dekleta, pa je tudi nad vse naravno ,da mislijo zrasti počasi v može in žene. Saj je bilo že doslej kar precej porok med njimi, nobenega dvoma pa ni, da jih ho zmerom več. Da bi le.res iz teh parov nastalo veliko dobrih, za-in slovenskih li tudi naši obraizi v klopeh, saj smo jim prav iz srca želeli vso srečo v novem stanu. Dobre volje in veselega razpoloženja-tudi potem na ohceti ni manjkalo. Prišlo je lepo število prij atelj ev g. Vinkota iz Ac-tona in tudi nas Guelphčank ni tako malo. Mize so bile dobro obložene z okusno pripravi j eni- mi “kranjskimi” jedmi in poticami—tudi s prvaimi kranjskimi klobasami, za katere pa pravi Mr. Kollander, da jih je naredil štajerski fant, smo bile postrežene. Zalile pa smo jih z vinom, da nismo čutile žeje po njih in pa lažje smo plesale, kadar je godec zaigral kakšno okroglo. Samo nevestama se pa kar ni dalo, da bi bile plesale. Ančka je komaj toliko, da je otvorila ples, potem je pa raje ostala pri svojem Vinkcltu; Marija je bila .pa tudi popolnoma srečna v Ivanovi bližini; zato smo se pa me toliko bolj vrtele. To moram pa še pripomniti, da se mi zdi Guelph obdarjen s posebnimi “žegni” za mlade pare, saj sta Marija in Ančka že četrti nevesti v Guelphu in istočasno se je peta Guelphčanka poročila v Torclntu. Mislim, da ta poroka ne bo zadnja . . . Fotograf nas je tudi vzel v svojo kamero in kakor vidite smo bili vsi dobro razpoloženi. Bil je pa tudi res lep dan, ki nam bo ostal za vedno v spoimi-nu; gotovo pa bo nepozaben za novoporočence, katerim naj da Bog veliko sreče, zdravja in veselja v zakonu in jim ohrani v srcih tisto veliko medsebojno ljubezen, is katera so si pred tabernakelnom prisegli zvestobo do groba. boš preveč smejala, kajti sedaj že veš, kaj sledi po smehu. Ako pokličem ostale moje rojake, ki so tu v Kanadi, mislim, da nas je okrog dva milijona, pa še Frenka bomo vzeli v svoje vrste, seveda, ako bo hotel pristopiti, sicer ga pa prosili ne bomo, ker nas je že tako preveč. Kar mislite si — dva milijona, to bomo vse podrli, še “Ambasadorjev most,” ki veže Kanado in Ameri. ko. Potem bi bila pa še za Ameriko nevarnost, da ne bi še njo pohrustali. Sicer bomo poskusili, toda jaz se bojim, da utegnemo imeti prevelike izgube. V Ameriko bo malo težko priti, ker ravno tu na kanadski strani stojijo visoki nebotičniki, ki segajo malo manj kot do oblakov. To bi bila najhujša ovira, ako bi mislili slučajno tudi v Ameriko prodreti. Pa mislim, da do tega ne bo prišlo in bo najbolje, da se za nekaj časa kar v Wind-sorju ustavimo. Bomo videli, kako nam bo stvar iztekla. Tu v Windsor ju pa upam, da bomo vse lepo uredili. Richmond St., ta bo najhujši. Tu imamo svoje največje sovražnike, ki nas hočejo na vsak način uničiti, in sicer nas Ribničane, ki smo poznani po celem svetu kot najboljši ljudje. Tako, popisal sem vam na kratko, kaj mislimo napraviti s tem mestom, ako ne bo miru. Oboroženi smo že kar dobro in v kratkem upam, da dobimo tudi svoj “kanon,” ki smo ga pred sto leti morali dati Kočevarjem, prav za prav so nam ga vzeli, toda sedaj smo ga dobili zopet nazaj v svoje roke in bo začel zopet delovati. Prvo ga bomo namerili na Richmond St. O tem naj bi bilo zadosti. moraš biti sedaj zadovoljen, ko si dobil svojo boljšo polovico v Kanado. Ali bomo kaj kmalu povabljeni na ohcet? Upam da, saj se že dolgo pripravljaš na ta ubogi zakonski stan. Dolarjev imaš sedaj dovolj, torej kar u-dari, dokler je še čas. Mnogo prijateljev in znancev imam po Kanadi. Rad bi se spomnil vseh, pa ne vem, kaj bo rekel naš urednik, ki take neumnosti pišem. Sicer sem pa že povedal, da če ne bo miru, bomo tudi v Ameriko udarili, pa tudi Clevelandu ne bomo prizanesli. No, pa naš urednik je že dober možakar, njemu ne bomo nič napravili. Z Micko pa ne vem, kako bomo napravili. Ona ga zadnje čase precej lomi. Mogoče se bo kaj pobaljšala do prihodnjič. Bomo videli, kako bo še. Eni pravijo, da bi morali Micko obesiti. Zakaj, pa ne vem. Morda se je komu zamerila? Bi še kaj napisal od Micke, pa imam še nekaj drugih, ki morajo priti na vrsto. Je ena skupina, ki je bila svoječasno zaposlena v Finch, pa se sedaj nahaja nekje pri Montrealu, pa že dalj časa ni nobenega glasu od njih. Ne vem, kaj naj bi bilo. Mogoče so jim tračnice zamrznile in sedaj jih morajo tajati s zadnjo stranjo. Kako bi to bilo, pa res ne vem. Poleti bi še ne rekel, toda pozimi je pa malo nevarno, da ne bi vsi skupaj obsedeli na mrzlih tračnicah. Nace, pazi se, da se ti ne bo kaj Lakega pripetilo. “Hoč,” zate velja isto. Le pridni bodite. — Kontrakt se bliža h koncu, potem bomo pa zopet lahko kakšno zapeli z združenimi močmi. Tončka Polončnik. je župnik Adams krasno njeno sebnost je bila za nais vse (celo vlogo igral. S hvaležnostjo v za moj nois!) resnična novica, duši je šel popotnik: maševat v Gospod škof je bil tako Ijubez- katedralo, ki je posvečena Marijinemu Vnebovzetju, Po sv. maši je škof misijonarja kar piri sebi obdržal in mu odkazal solbo za stanovanje. Pomenila sta se o tem, in onem, posebno pa o našem misijonskem škofu Baragu. Škof Dignan se dobro zaveda, da je tak o rekoč njegov naslednik, in ima v visoki časti nekaj iz Baragove zapuščine. OBISK G, KOLARIČA pa ni bil Je škofu namenjen. Namen prihoda je bil, da se sreča s Slovenci, novimi Kanadčani, in jih utrdi v verskih rečeh. Blizu trideset jih je v bližini North Bay-j a, ki s a z veseljem pričakovali in ipričakali misijonarja. Sami moški, bolje rečeno: fantje. To se pravi, če ni moj nos kaj napačno vohal. Škof je bil že naprej določil, da se bodo n iv, da nas je v nedeljo popoldne povabil k sebi v svoj o rezi-deco, o kateri se skoinaj ne more reči, d'a. bi bila “palača”. Dal nam je priliko, da smo si ogledali Baragov tron, in se zamislili v tiste čase pred skoraj sto leti, ko je naš svetniški r,o-jak Baraga “stoloVal” na tem tronu. In to ni bilo tako stra- družin v Kanadi, pa bo še vse prav med mami. Bog daj, da bi ta želja ne ostala — na papirju! G “SLAMNATIH VDOVCIH” je pa nekaj spregovorila nedavno argentinsika “Svobodna Slovenija.” Neki Milan Majnik je tak ‘vdovec” tam doli in napisal o tem težkem predmetu zelo primeren članek. Opisal je težave in nevarnosti, ki naletijo nanje “slamnati vdovci” v tujini, pa tudi poguma je dal takim, ki so morali svdje družine pustiti onkraj morja. Žal, tudi v Kanad; imamo take. Iz vsega srca jim vsi želimo, da bi ostali močni v vseh težavah in tudi za hip ne pozabili, 'da jim morata biti misel in srce pri družini, Plav tako jim pa, želimo, da bi kmalu prišel čas združenja z ženo in otroci, saj to je zanje zaenkrat ves cilj zemeljskega hrepenenja. Dopisi in drugo Poroka v Windsor ju in drugo Windsor, Ont.—Da ne bo kdo mislil, da sem že mogoče umrl, se bom pa danes, ker imam ravno nekaj časa na razpolago, zopet malo oglasil v našem listu. Odkar sem se poslovil od kanadskega “buša” in tudi od pustega kontrakta, sem se kar nekam polenil. Kaj je vzrok temu, pa res ne vem. Janez iz Čampa 32, sedaj v Torontu, se bo kar hitro kaj zmislil, kakšen vzrok imam, toda ti povem, Janez, da to ne bo držalo. Enako velja tudi za Feliksa. Le glejta, da ne bosta kaj preveč mislila. Res je, da se tukaj v južnih krajih mnogo bolje počutim kot pa na severu, toda zakaj, vam pa za enkrat še ne povem. Bo že prišel čas, ko se bomo lahko ustmeno pogovori jli. , j V tem mestu, ki se imenuje ne™e. Saškega dS"ov- i ^«or, je kar lepo število dob- rih Slovencev, starih priseljen-Pa tudi nas je nekaj, mis- nika v North Bay. Nedelja je Sno daWocINorthBa^Sejpa^el^Wiv Wm, ga ^ ravn0 ni vzamemo v poštev ameriške m se naši tantje m možje živo . . . . zavedajo. Zato hodijo k sveti vei:lk»> Pac P?„ Nekaj je maši tudi druge nedel je. Žuip- 318kaj, nič je nič. Nas je petno-nija, ki se ji pravi Holy Name vih naseljencev m sicer štirje Church, jih dobro pozna. Po- Slovenci in en Ribničan. Ne zna jih lalaisti zato, ker tako le- vem, kako to mislijo. Kljub te- kanadske razdalje. Če le nisem popolnoma narobe razumel pogovora pri ogledovanju tega trona, je treba zapisati, da je bila tol prva slovenska skupina, ki je imela lepo priliko, da .si je to Boragovo zapuščino ali “reKkvijo” ogledala. ZA SLOVO JE ŠKOF lepo spregovoril našim fantom in mažem in jih spodbujal, da naj sama šteje nekaj nad 7 milijonov prebivalcev, ako pa vzamemo še predmestje v svoj ‘rajon’ pa mislim, da nas bo nekaj nad 8 milijonov. To se pravi, da i-ma republika Ribnica skoraj trikrat več prebivalstva kot pa vsa Slovenija. Sedaj sem vam povedal, koliko nas je, da ne bo mogoče kdo mislil, da sem sam. Zato se le pazite za naprej in nič kaj preveč ne obrekujte Ribničanov. Ribničani smo že dobri ljudje. Ko bi bili vsi taki, bi ne bilo danes po svetu tako hudo in imeli bi vsega dovolj na razpolago, sedaj pa še loncev ni., To je pa lepo, kaj ? Kaj hočemo, bo že enkrat bolje. Kakor sem zadnje čase slišal, bo naša republika v kratkem napovedala vojno in sicer vsem tistim, ki se na katerikoli način poslužujejo raznih zvijač, da bi čimpreje uničili našo republiko. Koliko je na tem ne vem, toda po mojem mnenju bi bilo pametno, ker drugače ne bo nikdar miru nas vetu. Še tu v Kanadi se nekateri poslužujejo raznih besedi proti Ribničanom. Mogoče mislijo, da jim bo potem kaj boljše, ako se nas malo privoščijo. Ako ne bo miru še naprej in če ne bodo u-tihnile vse besede, katerih se poslužujete proti nam, vam povem po zapojo pod vodstvom svoje-;™1’. da llisem iz Ribnice- Pa mi da bomo tudi Windsor.m napo- cirganista, Rovanškovega Vi-!vseeno Pravil°’ da sem Ribrd ga da. Pa jih pozna tudi zalo, ker posnemajo one v Batawi — če se spomnite, kaj je bilo nekoč o njih rečeno. Čast! čan. No, bom sedaj pa Ribničan. Kar lahko sem ponosen, da sem sin tako velikega naroda. Toda Ribničanov je veliko. Ribnica vedah vojno. Morda se nam boste smejali, toda pregovor pravi, da po smehu pride po navadi jok. Mogoče bo tudi tukaj tako. Le glej, Hermina, da se ne Tu se imamo kar po stari navadi. Dela se iz dneva v dan, tudi v nedeljo, ako ni drugače. — Kruh mora biti. Ob večernih urah se pa ta naša mladina kaj rada zabava, še Frank, ki pravi da je star, se rad še malo zavrti. Najbrž mu mora dobro tekniti. Za kegljanje pa nima prav velikega veselja. Ne vem, kaj je to. Kakor izgleda, se mu je najbrže nežni spol nekaj zameril. Le glej, Frank, da se boš poboljšal! Enako tudi Edy. A-ko se ne bosta poboljšala, vama ne bom več kruha pekel. Zadnji teden smo imeli tukaj slovensko poroko. Poročila sta se gdč. Korošec Frančiška in g. Gačnik Alojz. Francka je pred nekaj meseci prišla iz starega ■craja. Delala je na kmetiji v provinci Alberta. Sedaj je pa vsega konec. Začela bo novo življenje in Bog daj, da bi bila srečna in zadovoljna. Francka, še enkrat ti kličem na mnoga leta in mnogo sreče v zakonskem življenju. Na ohceti je bilo zbranih mnogo Slovencev, pa tudi delegacija Ribnice je prisostvovala. Brez Ribničanov pa tudi ni nikjer nič. Sedaj pa pojdimo še malo proti severu in se ustavimo za nekaj časa na samotni kmetiji, kjer od zore do mraka, rosan in potan, gara in se muči naš ubogi Ivan. Ivan, kako ti gre vendar? Res. Ivan, smiliš se mi! Ti ubogi trpin! Kar še malo potrpi, saj bo tudi še to kmalu minilo. Tudi plitvih krožnikov bo enkrat konec in nadomestili jih bodo globoki. Ivan, veš kaj_ ti moram povedati? Zločinec nam je ušel. Nisem ga mogel dobiti v roke. Najbrže je slutil, da ga čaka roka pravice. Saj sem vedel, da bo taka. Nisem mogel pomagati. Tvoje pismo je prišlo nekaj dni prepozno, če bi prišlo en dan preje, pa bi bila pečenka. Le glej, da se mi boš kaj kmalu oglasil, pa tudi tistega Gregorskega “slavčka” vzemi malo pod svojo komando. — Saj nekoč si bil vodja barake. Saj ti je znano, da se jaz za njega bojim, da se ne bi kje izgubil. Kakor sem slišal, se on kar dobro počuti. No, da se vsaj e-den. Ivan, Bog te živi, pa glej, da ne bosta pustila vsega življenja na kmetiji. Kako je kaj v Winnipeg«? . Jože, kaj je vendar s teboj ? Kakor vidim, Ciril, tebi bom dal pa po glavi, ker se mi toliko časa nič ne oglasiš. Kaj misliš, da te bom prosil? Kako pa kaj male živalce? Hvala lepa, Ciril, za tako bogato pošiljko, ker ravno takrat sem jih najbolj potreboval. Takoj sem jih nagnal, da so mi šle pomagat podirat visoka drevesa. Toda se niso nič kaj preveč obnesle. Najraje bi samo jedle, tega jim pa jaz nisem pustil. Nekaj časa sem jih držal na nočni omarici, potem so me pa ujezile in sem jih vrgel v peč. Prave mučeniške smrti so umrle. Bog daj, da bi prišle v nebesa, mogoče bodo še za nas kaj tam gori prosile, kar bi ne bilo napačno. Tako Ciril, to naj bi bilo za tebe in za vse tvoje sodelavce, ki so ti pomagali odposlati tako težak zaboj malih živalic. To naj bi bilo vse za danes. Drugič pa zopet kaj več. Ako bo prišlo do vojne, bo marsikaj za poročati. Kar se tiče pa medvedov, sem pa za prihodnj ič prihranil. Sedaj še spijo, kajti v severnem delu Ontaria vlada še hud mraz. Vse Ribničane, ki so raztreseni širom velike Kanade, prav lepo pozdravljam ter obenem jim poročam, da imamo zopet enega novega člana v naši republiki. Tudi vse ostale slovenske skupine prav lepo pozdravljam ter želim vsakemu posebej po končanem kontraktu, ki se bliža koncu, mnogo sreče. — Bog vas živi: Miroslav. ♦ ♦ ♦ Še nekaj o naših podpornih organizacijah London, Ont. — “Glede podpornih organizacij v Kanadi,” pod tem naslovom je izšel članek v tem časopisu 1. marca t. 1., ki ga je napisal g. Franc Grebenc. Ne bom hvalil in tudi ne kritiziral tega človeka .omeniti hočem samo par besed. Prvič moram omeniti, da kolikor je meni znano, je g. Grebenc odličen katoličan; osebno ga sicer ne poznam, pač pa dobro poznam njegovega očeta, mater, brate in sestre. Saj sem njegovima bratoma p. Placitom in ip. Maurom užival svobode komunizma skupaj v zaporih. P. Placit je bil potem umorjen v oktobru 1943 pri Kočevju. Za-i.Dalj e na 2. strani) xV IVAN JONTEZ: PRISELJENCI Povest iz kanadskega življenja V; o;’ Tudi Janez je ljubil svojo mater, toda njegova ljubezen je bila skrita pod trdo skorj o, katere ni nikdar pre- “Ti ljudje znajo pa drugače Ij'iibiti kakor mi, vase zaprti, zakrknjeni Gorenjci!” je vzkliknil v sebi. “Mi se celo sra- rirl cuvstveni izliv otroške lju-'mujemo priznati, da ljubimo! bežni; trda je bila ta ljubezen, j Kako smo podobni tisti majhni, trda, kakor apnenec gorenjskih vase zaklenjeni alpski dolinici, snežnikov in skrita kakor je ki se stiska vase v noročju gor-'skrit v grmovju in vresju tiho skih velikanov!” žuboreči gozdni studineček. Da- Janez se je čudil tudi lahko- nova ljubezen je bila drugačna: globoka, vse premagajo-ča, in do skrajnosti nežna. In dočim je Janez vedno skrival svoja čuvsta v globini svojega bitja, jih je Dan pogostoma izlil iz sebe kakor mogočni Dniester izliva svoje vodovje v črno morje. Janeza je bilo ob takih trenutkih skoro sram. ti, s katero se je Dan iznebil trdo prislulženih dolarjev. V tem oziru ni bil prav nič podoben, Židom, kakršni so živeli v Janezovi domišljiji, ki mu je kazala vse Žide brez izjeme kot veliko bando rolparskih oderuhov, od katerih bi vsak rad prodal svojo dušo za Srebrnjak. Deneraja se j e iznebil mnogo hitreje kakor ga je mogel zaslužiti. Ko je ob koncu dveh tednov prejel svojo mezdo, je najprej e.diračunal šjijri dese-take za mater ter jih ji poslal. Janez se je zavzel, češ, čemu ji pošilja toliko denar j a vsaka dva tedna? Saj ne more porabiti toliko denarja za svoje preživljanje. Dan mu je mirno in smehljaje razložil, da človek je od danes 'do jutri in. ker on ne želi, da bi mati trpela pomanj-¥ BLAG SPOMIN kaniJa, če bi se njemu kaj pri-četrte obletnice smrti naše potilo, ali če bi prišel1 ob delo l^jjih je bilo nekaj, ki so mu za-trj evalli nesebično prij atelstvo — kadar so potrebovali njegove pomoči. Bolezen je nekaj tednov visela; ni bilo bolje niti slabše. Nepričakovano pa se je bolnikovo stanje zelo poslabšalo in zdravniki so videli edino mogočo rešitev v nujni operaciji. Te pa Dan ni preživel. Kloroformo-va koprena, ki mu je na operacijski mizi legla na čute, se je izpremenila v črni zastor smrti — dobri mladenič je prenehal eksitstirati. Janeza je vest o prijateljevi smrti hudo potrla; rad ga je bil imel, dober človek je bil. ■“Siromak, zaman je hrepenel po svoji materi, ki ga pričakuje v stari domovini, a ga ne bo nikdar pričakala! . . Kako žalostno — človek gre v daljnjo tujino iskat sreče, najde pa — grob! . . . Kaj pa čaka tebe, Janez, v tujini? Kdo ve? Križem Kanade DRAGE IN NIKDAR POZABLJENE MATERE Mary Strnad dne 29. marca 1945. Janez je sedel v prostorni in kljub jasnemu junijskemu dnevu mračni čakalnici državne posredovalnice za delo na Front 'Streetu, tik poleg ogromnega novega kolodvora, ki ni bil še dograjen; s cigareto v ustih, v rokah pa; zadnjo izdajo lista Evening Telegram, oči begajoče po kolonah malih oglasov v rubriki “delo”. Toliko oglasov — vendar nič zanj. Navadnih delavcev ne iščejo. Sicer pa, če bi tudi kaj bilo — saj bi se ne izplačalo begati okrog, ko se jih na, vsak oglas oglasi deset, dvajset ali še več. Nejevoljno je spustil časopis na tla. “Škoda oči!” je menil zlovo- (ti |zia vsako mezdo in pod vsakimi pogoji; za najslabše delo bi se stepli med seboj ; toda tudi {slabega dela ni najti. Srečen, 'kdor po dolgem tavanju iztak-,'ne težko, slabo plačana delo v Ikakem jarku, pri stavbah, pri jezeru, za nekaj dni ali tednov. Vsakemu ni sreča mila! Če je delo pod žgočim sloncem in ob kletvicah priganjačev sreča . . O, je, kajti živeti je treba, živ me morels,v grob . . . V čakalnico je prišepni širo-kopleč in okrogloličen možakar nizke postave in majhnih, krmežljavih oči poi kratkem obotavljanju stopil k Janezu. “Iščeš dela?” je prisedel. “Yeah, iščem,” je nejevoljno pritrdil Janez, češ, tako bedasto vprašanje; za kratek čas gotovo ni prišel tja. “Bi 'šel na. farmo?” Janez je pogledal prišleca pozornejše. Strela, o tem ni bi] še razmišljal! Na farmo? “Hm, ne vem * . Veš za gospodarja?” “Moj brat potrebuje delavca. Če hdčeš in če si vajen delati na farmi . . .” (Dalje prihodnjič) MALI OGLASI ter dolge mesece delal druščino brezposelnim. Tako pa, ker ji je v teh šestih mesecih, odkar je v tunelu, poslal precej denarja, ni bojazni, da bi živela l ljno ter se pretegnil. Vse ga je v stiski, ako bi se mu slučajno bolelo. Od ranega jutra je be- ki .je za vedno^zatisnila svoje mile oči,|kaj pripetilo. gal okrog ______ zaman; dela ni Janez je tiho zažvižgal: “Hm, mogel najti. Povsod le gruče Ita človek pa misli daleč v ju-1 hrezlpioselnih lirrtigranjtov, tudi [trisnji dan! Kakor da že dela domačinov, pripravljenih dela- Štiri leta že Te krije 'žemlja, truplo tam v grobu trohni, nam pa težko je pri srcu, po licu solza nam drči. Mirno počivaj tam v grobu, v tihem tam kraju miru, duša pa naj plačilo večno uživa pri ljubem Bogu. Žalujoči ostali: Cleveland. O. 29.. marca 1949. wmm rAvv.:, V BLAG SPOMIN . „ DESETE OBLETNICE SMRTI LJUB- ls'ka‘ dajm” ali obračun z življenjem . . .” Kar je denarja ostalo, se ga je Dan brž iznebil. Plačal je stanovanje in hrano), si kaj kupil, nekaj pa razdal im “zapravil”. Kadar sta ob večerih ali ob sobotah popoldne z Janezom stopila po mestu, se je Janez mnogokrat čudil Danovl radodarnosti, ki toliko, da ni mejila na omalovaževanje in preziranje denarja. Če je videl na cesti revnega pohabljenca, onemoglega starca, ki je ponujal mimoidočim cenene svinčnike (edini dovoljeni način prosjačenja v Kanadi), je b'iez o-klepavanija posegel v žep, po-kvoder,” ka- LJENE IN NIKDAR POZABLJENE MATERE Rose Koščak ki so se za vedno ločili od nas dne 29. marca 1939. Spomin na Vas, draga mati, s žalostjo obhajamo, predragi, kako smo vsi želeli, da bi še med nami ostali. Naj Vam večni Bog poplača, vsa Vaša dela in skrbi, katere ste za nas imeli, večni mir Vam podeli. Žalujoči: OTROCI. Cleveland, O., 29. marca 1949. DENARNE IN DRUGE POŠIUMVE ZA STARI KRAJ Tvrdka Hollander naznanja; DA: pošilja denar v Jugoslavijo, Trst, Italijo in v vse druge države. Vsaka po-šiljatev je jamčena; DA: prodaja zaboje Za pošiljanje blaga ali živil staro domovino; Soba v najem Pošteno dekle dobi v najem sobo, lahko rabi tudi kuhinjo. Pokličite EN 1407 po 6. uri zvečer. (66) Išče stanovanje Ker se moramo izseliti iz sedanjega stanovanja, želimo dobiti 2, 3 ali 4 sobe če le mogoče še pred veliko nočjo. — Kdor ima kaj naj pokliče EN 4836. • —(64) Trgovina naprodaj Delikatesna trgovina, ki ima licenco tudi za prodajo piva in vina (to take out) z vso zalogo; polna izbira raznih magazinov. Na E. 61 cesti, blizu St. Clair A ve. poleg šole in cerkve se poceni proda. Kupec dobi stanovanje. Damo najemninsko pogodbo (lease). Za nadaljna pojasnila pokličite lastnika EX 8528. (x) Vas muči revmatizem? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas, Mandel Drug 15702 Waterloo Itd. slovenska lekarna Hilro in gotovo OLAJŠANJE za vse,—................ ki Irpe na otrdelih žilah In revmallzmu! Dobite si novi in gotovo učinkoviti' S U JU JI ^ zdraviliško preiskušeno zdravilo po dveh znanih kemistih, Vam pri-°*.a:|san.-,e ln udobnost — ah pa dobite povrnjen denar. SUMAN zdravilo je •/^1^°, prtlpra,vlJeno m varno, ki Vam olajša bolečine, napravi zopet življenje udobno /iaka,] bi trpeli kostne bolečine, imeli otekle prste in pekočo neugodnost. SUMAN kroglice stanejo $3.00 škatljica. Prebivalci Ohio naj dodajo 9 centov za državni , ss; *-» «**> «■» ss-«» TISOČE ZADOVOLJNIH ODJEMALCEV Mr. L. F., 1555 Belmar Avenue, Cleveland, Ohio pravi- “Počutim w ,, vporabljam SUMAN in to v kratkih treh tednih ™ fem betežne v J^ vec let. Sedaj sem zopet normalno razpoložen, za ka? gre hvala zdravilu ŠUMAK' DENAR DOBITE TAKOJ POVRNJEN, ČE BI NE BILI ZADOVOLJNI OTRESITE SE BOLEČIN! Naročite TAKOJ! J/. C. D. Corp. 1243 West 3rd St. Bept. K Cleveland 13, Ohio VICTORY TAVERN 513 E. 152 St. Albina (Opaskar) Richter naznanja, da je sedaj sama lasthica gostilne in se rojakom priporoča za obisk, ker bo vsakemu postregla z dobrim pivom, vinom in žganjem. * (62) Nujno potrebujejo 4 do 7 sob Družina 4 odraslih oseb nujno potrebuje 4 do 7 sob stanovanje. Trije so zaposleni. Kdor ima kaj, naj pokliče SU 5384. _____________________—(65) Iščeta sobe Zakonca brez otrok želita dobiti 2, 3 ali 4 neopremljene sobe. Sta oba zaposlena. Kdor ima kaj, naj pokliče IV 1943 po 5. uri popoldne. —(63) Iščeta stanovanje Novoporočenca želita dobiti stanovanje, 2 ali 3 sobe v okolici Grovewood in Waterloo Rd. Kdor ima kaj naj pokliče KE °209- —(62) Streptomycin se lahko kupi pri Braunlich Drug Store 5500 St. Clair Ave. (March 21, 22. 23, 28, 29, 40) John mm INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICK, agent Zavarovalnina vseh vrat za vaše domove, avtomobile in pohištvo. /Vunhoe 4221 mi S N E FF ROAD Thomas Flower Shop CVETLICE za vse prilike šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Albin in Fred Thomas (Tomc), lastnika 15800 Waterloo Rd.—IV 3200 SMOUOM ITAMINST kor je 'bili pač pri drobižu, ter vrgel novec v naisavljeni klobuk ali posodico. In vselej je dejal: “Svinčnike pa obdržite zase.” Ob eni talki priliki se je Janez glasno začudil, češ, kako more biti tako dobrih rok. Dan ga je resno pogledal “Človek ne sme misliti samo nase, marveč tudi na druge, ki so v potrebi! Tudi siromaki morajo od nečesa živeti!” In Janeza je bilo v duši sram svoje opazke. Čistilci čevljev so imeli dovolj opravka z njim. Vsaki-krat, kadar je šel v mesto, je stoipil k čistilcu ter si dal očistiti čevlje—čeprav največkrat to ni bilo baš potrebno'. Janez ga je vprašal, 'ali mu morda ne prija čiščenje obutve. Well, če bi ne delal in zaslužil, bi si jih rad sam očistil, saj sem jih že in jih bom še. [KADAR torej rabite postrežbo Toda zdaj delam in dobro za- v gori navedenih slučajih, se služim — zakaj bi torej ne dal obrnite na zanesljivo in dobro -AND THE WORST B YET TO COM! --iR naftojže šele prid« DA: prevzema zavitke od tukajšnjih rojakov in iste točno odpremlja na naslovnike ; DA: sprejema naročila za moko in druge že pripravljene zavitke za Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo in Nemčijo; DA: prodaja karte za potovanje v stari kraj in od tam sem; prodaja AMERICAN EXPRESS Travel čeke in denarne nakaznice za vporabo v naših državah ; DA: opravlja Notarske posle. zaslužiti nekaj tudi drugim?’ Janez je tedaj pri sebi menil, da ta človek ne bo čakal sivih las, ker je preveč dober za druge in preslab zase. Dan res nf dočakal starosti. Uničilo ga je dela v tunelu. V maju je moral v bolnico, kajti v ušesih ini glavi ga je grozno trgalo. Janez ga je večkrat obiskal, za kar se mu Dan ni mogel dovolj zahvaliti; drugih znancev ni bilo k njemu, čeprav znano tvrdko: AUGUST HOLLANDER v SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 6419 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio V zalogi imamo Jugoslovanske znamke Rojaki v Kanadi tudi lahko pošljejo denarna in druga naročila potom naše tvrdke. Pošiljanje MOKE IN PAKETOV l ŽIVEŽEM V JUGOSLAVIJO Od zdaj naprej pošiljamo moko v Jugoslavijo po dveh cenah, dajajoč s tem na razpolago pošiljateljem, da pošljejo svojcem moko s plačano dostavo do Reke ali pa do MESTA PREJEMNIKA (do hiše). CENE MOKE SO: 1) Vrečo bele moke 100 funtov pošljemo za $9 00 Prevoz do REKE IN ZAVAROVANJE za polno izgubo (total loss) do mesta prejemnika je vračunano v gornji ceni. Preiem- svoje^arbiva{fšča.SlUCa)U ^ P‘aČati Str°Ške prev02a od Reke do 2) Vrečo bele moke 100 funtov pošljemo za $12.00 , S,° vračunani vsi stroški za zavarovanje proti polni PRFbrFMNrK-i0Sv-’ t0i-tUdl strofki.Prevoza od Reke do NASLOVA n o b enfh^stroškov,^ ^o ^ rejme mok ^ *' ^ b° Preiemnik PlaČal iutt r'c3«3 •nioka’ ki ]0 dobavljamo od poznane firme “GENERAL Sa najmanflsS"6 ViSOk° k°liČino pr°- STANDARD PAKETI za naročitev naših NOVIH Standard paketov, vprašajte za cenik in naročilne liste (Order Forms) Dostava moke m Standard paketov je garantirana. V slučaju iz^ gube pošiljke, vrnemo denar. J PO OBEH CENAH POŠLJEMO ISTO KVALITETO MOKF foSNABEilfAG^ ZA^IČoZ. V IZREDN° M°ČNE VREČE Ena oseba lahko pošlje z isto ladjo največ PET VREČ MOKE in to na pet različnih oseb v Jugoslaviji. .. Opozarjamo, da postane vse blago po naročbi Vaša last, do-cim smo mi samo posredovalci med pošiljateljem in tukajšnjimi NI ODBOR’’ ^ Money 0rders nai se glase na “DOBROVOLJ- URADNE URE: Vsak dan od 9 zjutraj do 5 zvečer. V nedeljo in pondeljek je urad zaprt. D0BR0V0UNI ODBOR 245 West 18th Street Telefon: WAtkins 4—9016 New York 11, N. Y. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRAHJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDMOTA G. WHISKERS Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Poslue že 56. leto Članstvo 42,000 Premoženje nad $7,500,000 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 126.94% Ce boče* dobre sebi ta svojim dracim, na varu! »e pri najboljši. M-stenl ta nadsolventni podporni orjantatcij!, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL kjer se lahko zavaruješ sa amrtnine. rame poškodb«, operacije, proti bolezni ta onemoglostL K. S. K. JEDNOTA sprejema moške ta ženske od 16 do 6* leta: otroke pa takoj po rojstvu ta do 16. leta »od svoje okrilje. ‘ dobe^od8 Mmtooden,eJ4« "»*• certifikate sedanj. 1) i. *• ?' ^ J* prava mati vdov ta sirot. Če še nisi šla* /' f11 flanlcr, le mopočno ta borate katoliške podporne organizacije ^ X trudi se ta pristopi takoj. ' ** Za pojaralla o *=varovanj* ta za vse drure podrobnosti se obrnite ua uradnike ta uradnic« krajevnih društev 3* ^ *-■ I*d»ote. »M na; GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, lil.