List 2.
Gospodarske stvari.
Kako bi se dalo kmetom pomagati, da v potrebi dobijo denarja na posodo.
Ni treba razlagati, kako je večkrat kmet v stiski za 50 ali 100 gold., ki jih potrebuje, pa jih ne dobi. SoBed mu jih ne posodi, ker jih večkrat sam nima, — hranilnica (šparkasa) je deleč in veliko potov je treba, da dobi kaj ali pa nič, — gorje mu pa, ako pride odrtnikom v roke!
Kako si tedaj pomagati?
Kakor si pomagajo drugod, pomagajmo si tudi mi; napravimo si taka društva, kakoršna imajo po nemških deželah, da pomagajo kmetom, pa tudi rokodelcem. Za rokodelce je v Ljubljani že več let tako društvo, ktero jim posoja denar; na trdnih nogah stoji, in veliko rokodelcem je že pomagalo iz zadreg. „Novice" iz velikega zbora, *i ga ima to društvo kmali po novem letu, vsako leto l ^nanjajo, kaj se godi v tem društvu, ki se je samo po sebi ustanovilo. — Kar se tedaj more storiti za rokodelce, more se tudi storiti za kmeta, ako se le za vsaki kanton (okraj ali „bezirk") ali pa za vsako tehantijo, ali za več okrajev ali tehantij najde nekoliko veljavnih, pametnih, domoljubnih mož, kteri to reč v roke vzamejo in družbo ustanovijo. Kako bi se moglo to storiti, je kmetijska družba kranjska po nasvetu magistratnega svetovavca in deželnega odbornika g. Guttman-a v poslednjem zboru sklenila. Razposlala je po tem sklepu načrt takih družb vsem kmetijskim poddružnicam, naj ga še one pretehtajo, po dobro prevdarjenih mislih popravijo, in nasvetujejo potem glavnemu odboru kmetijske družbe/ da se predela v osnovi pravil ali statutov. Zastran menic (bek-selnov), v kterih je v tem načrtu beseda, je že mestni župan gosp. dr. Costa svetoval premembo.
Ker se tedaj ta reč ravno zdaj prevdarja po deželi, podajo tudi „Novice" vsem svojim bravcem, posebno kmetiškim gospodarjem, duhovnikom, učiteljem in vsem drugim domoljubom po deželi, ki imajo srce do kmeta, ta načrt, naj ga tudi oni prevdarijo in se prav živo imamejo za-nj; naj se pogovarjajo povsod o njem, da bode potem kmali mogoče, družbe te iz papirja spraviti v djanje.
Naj se domoljubi povsod posvetujejo s poddružni-cami kmetijskimi — ne samo na Kranjskem, ampak tudi povsod drugod po Slovenskem se morejo napraviti take družbe — in spolnilo se bo tudi pri nas, kar „Whitfielder Correspondent" piše iz Angležkega: „Le dveh veljavnih in premožnih mož je povsod treba, da se unameta za dobro stvar in se je krepko poprimeta, in na blagor kmetijstvu bo vstalo na noge mnogo tacih družb/' — Zdaj pa vam podamo
Načrt pravil za denarno pomoč kmetijstvu.
§• 1.
Namen društva.
Namen društva je, da svojim udom pripomore z denarjem, ki ga potrebujejo za kmetovanje.
Ud društva more vsak posten kmetijsk posestnik biti.                                                                             -
§. 2. Narejanje drustvine denarnice.
Za namene  društvine potrebni denarji se nabirajo:
a)  po vplačilih udov;
b)  po najemanji kapitalov na društvino rajtengo ;
c)  po darilih in drugih prihodkih reservenega zaloga*
§. 3.
Dolžnosti udov, in  kako se % njihovimi vplačili ravna*
Vsak ud je dolžan, pri svojem pristopu k društvu 2 gold. avstr. velj. vpisnine plačati, ktera pride v reserveni zalog; potem pa redovno naprej odrajtovatJ toliko, kolikor sam odloči, toda ne spod pol gold. avstr. velj. na mesec, v obrokih ali brištih, kadar ga je volja.
Kar kdo vloži, ostane njegova lastnina in mu tečejo od tega obresti ali činži po 4 od 100 gold., toda le od 10 do 10 gold. in od prvega dne prihodnjega mesca.
Obresti se morejo konec vsacega leta sprejeti; ne-sprejete obresti se pridenejo k vloženemu plačilu in za obresti od teh obresti veljajo odločbe, ki so za vložene plačila izrečene.
Kar zastran zastaranja obresti veleva §. 1480 državljanskih postavnih bukev, ne veljd za ude tega društva.
Vloženi kapitali se povračajo udom, ako to tri mesce prej napovejo; toda tisti, kteri iz društva ne stopijo, bodo imeli v družbeni denarnici pustiti toliko, kolikor je njih vložbi od treh let primerjenega, in plačevati bodo imeli vsako leto toliko, za kolikor so se podpisali.
^                  §.4.
Heserveni zalog, kako se nareja in čemu je.
Reserveni zalog se napravlja iz razločka obresti, ktere plačuje društvo od vloženih denarjev, in iz obresti, ktere dobiva za posojila, potem iz druzih dohodkov (vpisnin, daril, zapuščin itd.).
Namen reservenega zaloga je, poravnovati stroške družbenega oskrbništva in vse, kar bi društvo utegnilo zgubiti.
Po narašanji reservenega zaloga se more nekoliko njegovih dohodkov obrniti v prid udov društva, njih udov ali zapuščenih otr6k.
----    10    ----
Pogodbe, po kterih se posojila družbenikom dajejo.
Po stanji denarnice ima vsak ud društva:
a)   pravico,   vselej toliko iz nje si izposoditi, kolikor je va-njo plačal:
b)   vrh tega  pa tudi še več,   kakor   mu za  gospodarstvo postavljeni odbor zaupa.
Zavoljo tega sestavi ta odbor v začetku vsakih kvatrov zaupni spisek, v kterem je izrečeno, koliko se more komu največ upati, in pa tudi, kterim udom naj se nepogojno (vselej), kterim pa samo proti gotovemu poroštvu kaj posodi. Zaupni spisek ima na skrivnem ostati.
Posojila se dajejo na menice (bekseljne) od enega do šestih mescev h da t o proti temu, da se plačuje po šest goldinarjev od sto obresti.
Menice se dajejo samo na tri mesce; ko ta čas preteče, se morejo podaljšati.
Kadar kdo posojilo prejme, plača tudi obresti; ravno takrat odrajta pa tudi od upravnega odbora postavljeno provizijo (na pisarijo, menico, štempelj itd.)
Posojilo nazaj plačevati je mogoče v obrokih ali brištih na mesce, toda obresti se ne povračujejo v tem primeri jej i.
Ud društva, kteri se d& za menico tožiti, ali kteri se vpisnih bukvic iz goljufnega namena krivo posluži ali jih ponareja, se izbriše iz društva.
V vseh primerljejih si zavaruje društvo s tem, kar kak ud vloži, svoje pravice do uda. Se le potem, ko je društvo popolnoma zavarovano, morejo drugi ljudje svoje pravice do uda po gosposkah iskati.
(Konec prihodnjič.)
List 3.
Kako bi se dalo kmetom pomagati, da v po-trebi dobijo denarja na posodo.
(Konec.)
§. 6.
Uprava in ravnava društvena.
Za ravnanje društva in za gospodarjenje njegovega premoženja je iz 12 udov sestavljen upraven odbor, kterim tretjino izvoli vsako leto veliki zbor vseh udoVo Konec 1. in 2. opravilnega leta določi loz, kteri odborniki imajo odstopiti, pozneje pa službena starost.
Upravni odbor izvoli izmed sebe predstojnika, njegovega namestnika in denarničarja (kasirja).
Za oskrbovanje pisarniških opravil in računskih bukev izvoli upravni odbor zapisovavca in mu odloči primerno plačilo.
Upravni odbor ima pravico, društvo visokemu varhu izročiti, za pravne zadeve kakor tudi za pravna opravila pa pravoslovca si izvoliti. Pravoslovec je tedaj ud upravnega odbora s pravico glasovanja.
Upravni odborniki opravljajo svojo službo brez plačila.
Vsak ud, ako je bil voljen v opravilni odbor^ mora sprejeti volitev.
Predstojnik ali njegov namestnik, denarničar ali kak drug upravni odbornik in zapisovavec podpisujejo s pravno močjo vsa društvena pisma.
Upravni odbor namestuje društvo pri vseh gospo-skah in vseh druzih osebah, in namestuje ga tudi z vsemi pravicami, za ktere je po §. 1008 drž. zakonika posebnega pooblastenja treba.
Odbor dela svoje sklepe v zborih, v kterih je najmanj 7 udov, po gotovi večini glasov.
Upravni odbor ima najmanj vsaki mesec eno sejo, v kteri predstojnik razloži, kaj je društvo v pretečenem mescu storilo.
. §. 7. Veliki zbor.
Udje društva se snidejo vsako leto mesca januarja v velikem zboru, v kterem stori predstojnik rajtengo zastran gospodarjenja pretečenega leta, se opravi do-polnivna volitev upravnega odbora, in v kterem mora vsak ud svete in nasv6te delati, kteri naj se v obravnav vzamejo in glasovanju izročujejo.
Veliki zbor izvoli tudi odbor za pregled rajteng in bukev; ta odbor ima pri naslednjem zboru svoje mnenje oddati in glasovanju izročiti nasvete, ki so bili morda storjeni.
.      .   §• 8-
Prepiri druihini, in kako se rešijo. Prepire,  kteri  iz  družbenih razmer izvirajo,   ima najprvo upravni odbor,   na  poslednji stopnji pa veliki zbor dovršno razsoditi.
§. 9. Opravilni red.
Upravni odbor ustanovi opravilni reci in ga naznani udom društva.
§.10. Razpusčenje društva.
Društvo se more samo tedaj razpustiti ^ če zastran tega nalašč poklican veliki zbor to sklene in dve tretjini pričujočih udov to izrečete.
Ta veliki zbor ima tudi določiti, kako naj se potem ostanek reservenega zaloga porabi.
§• 11.
Prenaredba pravil,
Prenaredbo teh pravil more samo vžliki zbor z dvema tretjinama glasov skleniti.
18