STRAN 6 14. SEPTEMBRA 1S56 — Stev. 37 IZ CELJA... Prvi zadrugarji so se vselili... Te dni je bila dokončana prva izmed mnogih hiš, ki jih gradi Stanovanjska zadruga na »otoku«. V hišo se je vse- lilo prvih osem družin, ki so včlanjene v zadrugo, bodisi kot privatniki, ali pa kot člani kolektivov, ki so se vklju- čili v zadrugo. Hiša je zelo lična tudi na pogled. Vsaka stranka ima poseben vhod in pročelje vsakega stanovajija je pre- pleskano z drugo barvo. Tudi na zno- traj so stanovanja zelo lično urejena. V pritličju je soba za samca, spodaj klet, nato po poletažah pridete v ku- hinjo, ki ima takoj poleg ločeno je- dilnico ali dnevno sobo. V isti višini je druga velika soba. V ns^daljnji pol- etaži je tretja soba in kopalnica ter kabinet. Vsako stanovanje ima tudi podstrešje, električni bojler in še dru- ge sodobne ugodnosti. K temu je tre- ba dodati, da so to doslej najcenejša stanovanja v takem obsegu in da bo- do enaka v prihodnosti še celnejša. V kratkem času bodo dokončali še več osemstanovanjskiK hiš na tej grad- beni parceli, čeravno vse, ki naglo ra- stejo iz tal, letos še ne bodo vseljive. »Otok« že daje prvi videz bodočega strnjenega naselja. Drugo leto bodo si- gurno začeli graditi že kopališče na za- padnem delu otoka, med glavno cesto bodočega naselja in Ljubljansko cesto pa bodo gradili stanovanjske bloke. Istočasno z nastajanj e!m tega novega mestnega predela bodo morali za pre- bivalce zgraditi tudi nove trgovine in ostale javne zgradbe. Celjani, ki že lahko vidijo zgotovljeno stanovanjsT^o stavbo, bodo kmalu lahko opazili, da tudi okolje ne bo ostalo tako pusto. Pred hišami bo ožji pas angleške trave, nizka ograja ter lepe bele steze. Za hišami pa bo vsaka stranka imela tudi manjši vrt, ki si ga bo lahko poljubno uredila. Prva zgotovljena zadružna hiša na »otoku« v Celju »MLINARJEV JANEZ« V TRNOVLJAH Pred dnevi je prosvetno društvo »Zarja« nastopilo v Trnovljah pri Celju s Tomažičevo ljudsko igro »Mli- narjev Janez«, ki je žela med števil- nimi domačini in okoliškimi gledalci precej zanimanja in odobravanja. Mla- di igralci so večinoma prvič nastopili, na vaje pa so prihajali celo iz oddalje- nih krajev, tako da zaslužijo za ves trud in požrtvovalnost vse priznanje. Vse kaže, da jim bo s takšno voljo uspelo premagati še razne nai>ake in težave kot izpiliti odrski jezik i. i>d. Posebno priznanje velja tovarišu Zvi- žeju, marljivemu delavcu in voditelju prosvetnega dela v Trnovljah, ki je igro tudi režiral. A. S. SAMOMOR MLADE KROJAŠKE VAJENKE V noči od nedelje na p>onedeljek je v jezu Savinje pod Kapucinskim mo- stom iz nerazumljivega vzroka končala svoje mlado življenje komaj 17-letna S. O., krojaška vajenka iz Celja. Ppkojnica je nedeljski večer še pre- živela v veseli družbi v Samskem do- mu in ni kazala pKJsebnih znakov po- trtosti. Ker je v ponedeljek zjutraj še vedno ni bilo domov, so domači za- devo javili pristojnim organom. Obleka, ki jo je pokoj niča odložila ob jezu Sa- vinje, je dala povod za hiter ukrep. Gasilci so takoj prihiteli na kraj ne- sreče in iskali samomorilko. Po dvo- urnem iskanju so našli truplo. CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU (Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor.) Krompir 10—14 (14—15), čebula 50 70 (60—80), česen 70—100 (100—150), fi- žol v. 75 (50—80), fižol n. 50 (45—60), fižol stročnat 30-^0 (30—60), grah stroč. — (60), solata 20 (30—50), cvetača 50 (50—100), špinača 60 (100), radič — (50), peteršilj 50 (0), koren j ček 35—40 (30 do 50), pesa 20—25 (20—35), buče — (15—20), zelje glavno 18—20 (18—20), ohrovt 25 (25—30), koleraba 20 (20—30). kumare 14—15 (14—60), paprika 30—50 (30—60), paradižnik 25—30 (23--40), red- kev — (30-^0), feferoni 100 (80—100), melancani 30 (80—100), jajce —(17—19), mleko — (32), maslo — (480), skuta — (120—140), smetana — (200), med — (400), limone 240 (—), rozine 400 (—), vino — (130), sadjevec 40 (—), kis — (25—30), jabolke 25^0 (25-^0), hruške 35-^0 (30—50), slive 45 (40—50), bre- skve — (50—80), grozdje 70—86 (50 do 80), lubenice 26 (—), kokoši — (360 do 430), piščanci — (200—320), zajci — (180), pšenica — (50—60), koruza — (45—50), oves — (40—50), ječmen — (45—50), gobe — (80), por — (40—70), zelena — (40—100), hren — (200), kislo zelje — (50). CELJSKA GODBA NA ODDIHU V ISTRI Pred štirinajstimi dnevi so odšli čla- ni železničarske godbe iz Celja na le- tovanje v Novi grad v Istro. Kljub temu da so med potjo doživeli nekaj neprijetnosti, so se veseli vkrcali v Reki na ladjo. Posebno zanimiva je bila vožnja mi- mo Brionov in Pulja, kjer so letovali že pred .dvema letoma. Po deveturni vožnji so se izkrcali v Novem gradu, ki je bil nekdaj mejno ozemlje bivše STT cone. Prijetni dnevi letovanja so kar prehitro minevali. Po večerih so imeli celjski godbeniki promenadne koncerte, za katere so se kmalu na- vdušili tudi domačini. Prav tiste dni je njihov neutrudni dirigent »srečal v morskih valovih oča- ka Abrahama«, k čemur so mu vsi naj- iskreneje čestitali in mu izročili skrom- na darila. Nato mu je godba zaigrala nekaj pesmi. Zai so dnevi oddiha kar prehitro minuli in pred kratkim so se godbe- niki celjske železničarske godbe vrnili domov. Spotoma so se še ustavili v Ro- vinju, kjer jih je čakal predsednik občinskega sindikalnega sveta v Celju tov. Peperko Rudi, ki je šel z njimi v bolnišnico za kostno tuberkulozo. Tu so celjski godbeniki igrali koncert za bolnike, ki so jLm bili, zlasti otroci, za to zelo hvaležni. A. H. v času od 1. do 8. septembra je bilo rojenik Ha območju celjske občine 24 deklic 1? dečkov. Poročili so se: Edvard Anžur, kinooperater iz Ljubljane in Danijela Vrečer, delavka iz Cret« pn Celj«. Emilijan Aubreht. ključavničarski pomočnik iz Vel. Pirešice, Obč. LO Žalec in Milena Brance, trgovska pomočnica iz Arclina, LO Voj- Bik. Franc Špeh, ključavničar iz Celja Llica novembra in Ida Fludernik, g^podinjska pomočnica iz Ljubnega. Jožef Velensek, mizar- ski pomočnik iz Ostrožnega pri Celju Minka Hafner, tkalka iz Zadobrove pri^Celju. Edvard Gaspari, nameščenec iz Celja, Prezihov, ulica in Marija Maček, namescenka iz Celja, lo«- šičev trg. Umrli so: Bojan Godec, dojenček iz Celja, Muzejski trg, star mesec dni. Viljemina Beniger, učiteljica v pokoju iz Brezja pri Celju, stara 70 let. Ma-* rija Hladin roj. Leskovšek, gospodinja iz Ce- lja, Cinkarniška pot, stara 79 let. Martin Ivenkovic, gradbeni delavec iz Krapine pri De- sinicu, NRH, star 47 let. Alojz Jug, oskrbova- nec iz Celja, Topolšica 118, star 73 let. Alojz Kumer, posestnik iz Gabrovelj pri Slov. Konji- cah, star 59 let. Cecilija Gnnser roj. Kolar, osebna upokojenka iz Celja, Aškerčeva aliea, stara 57 let. Rozalija Ostermah, dojenček, star 1 dan. Drago Pašnik, otrok iz Trobnega dola pri Laškem, star 5 leta. Jožefa Jonak roj. Ca- ter, gospodinja iz Celj^ Razlagova «lica, stara 48 let. Ana GorjHp roj. Gruber, gospodinja iz Teharja pri Celj«, itara 74 let. Tatjana Lipar, dojenček iz C^a, Zidanikova »licj^ stara 2 Spet moderna trgovina „KRISTALIJA" v Celju Te dni je bila v Celju odprta nova trgovina s steklom, p>orcelanasto in ke- ramično posodo »Kristalija«. Iz svojih starih prostorov se je preselila v pro- store, kjer je svojčas bil »Elektro-ra- dio center« na Trgu V. kongresa. Tr- govina je zelo lepo urejena in se je uvrstila med najlepše trgovske lokale v Celju. Notranja oprema in ureditev je izdelana po načrtih arhitekta Jano- šiča. EsperantistivKopenhagenu Letošnjega 41. Mednarodnega kongre- sa Esperantistov v Koi>enhagnu se je udeležilo preko 2250 delegatov esperan- tistov iz 44 držav in najrazličnejših poklicev. Številni predstavniki in opa- zovalci posameznih držav, ki so pozdra- vili kongres, so tudi izrazili svoje za- čudenje nad odličnim funkcioniranjem jezika, ki ustvarja edinstveno harmoni- jo udeležencev. Komite Mednarodnega esperantskega združenja (UEA) je sprejel v članstvo bolgarsko Zvezo Esperantistov in ja- ponski Esperanto-Institut. Poudariti je treba, da bo za sprejem zaprosilo tudi Združenje esperantistov SZ, Madžarske in Češkoslovaške. Prvič po 8 letih so kongresu prisostvovali tudi delegati iz Bolgarije, Madžarske, Poljske in Če- škoslovaške. Zanimivo je bilo opazovati 35 otrok, ki so imeli svoj kongres v obliki raz- nih iger, predstav in obiskov zname- nitosti Kopenhagna pod vodstvom pe- dagogov-esperantistov, a Esperanto je bil edini njihov občevalni jezik. V času kongresa je na tako imeno- vani »Letni Univerzi« predavalo 7 pri- znanih znanstvenikov kot prof. dr. G. Canuto, rektor univerze v Parmi (Ita- lija) o možnosti uporabe »aparata za odkrivanje laži« v sodobni sodni me- dicini; prof. dr. H. Sirk, fizik na du- najski univerzi je predaval o temi: »Ali je mogoče videti atome«, dočim je prof. dr. W. E. Collinson iz Liverpoola kot lingvist predaval o temi: »Jeziki v stikih«. Zanimivo pa je bilo tudi predavanje: »Kaj družba lahko in mora storiti za nadarjence«, ki ga je imel rektor K. Soderberg iz Uppsale (Šved- ska). Razumljivo, da so bila vsa preda- vanja v esperantu. Tega kongresa se je udeležilo tudi 5 članov društva esperantistov v Celju. D. M. Nepošten poslovodja Pred nedavnim so organi okr. tržne inšpekcije v Celju zaključili pregled poslovanja v Papirnici in knjigarni v Šoštanju. Rezultati tega pregleda so precej zanimivi, saj so prišla na dan dejstva, ki so p>ovzročila precejšnje presenečenje. V podjetju, ki ga je vodil poslovodja Ludvik Skaza, so namreč prodajali blago i>o višji ceni, kot pa je bilo v prodajalni obremenjeno. Nastajali so precejšnji viški, ki pa se ob popisih v celoti niso prikazovali, pač pa le delno. Ugotovljena je bila razlika v višini preko 1,2 milijona din za pre- teklo leto in del letošnjega leta. Raz- lika je brez dvoma velika, posebno če upoštevamo, da je lani znašal promet v papirnici okrog 18 milijonov dinar- jev. Kam je šel ta denar, bo seveda ugotovilo sodišče, gotovo pa je tudi, da je bil pri tem deležen tudi poslovodja Skaza. Takšne manipulacije je omogočalo samo EHDslovanje. Kupci so namreč na- ročeno blago plačevali z virmani, za katere je izdajal račune poslovodja. To mu je omogočalo vpisovanje višjih cen. Za prodano v gotovini pa ni bilo no- bene evidence, saj prodanega blaga ni- so nikjer vpisovali, niti izdajali raču- nov ali paragonskih blokov, kot je to povsod običaj. Denar se je odlagal v predal, kjer so bila možna prisvajanja. Pregled ni mogel ugotoviti nepravil- nosti pri prodaji knjig, ker so se pro- dajale za gotovino. Zato upravičeno obstoja možnost, da so tudi pri tej pro- daji nastajali viški, ki jih pa seveda ni mogoče dokazati. Na zunaj je izgledalo poslovanje pod- jetja v redu. V resnici pa je bilo pod- jetje zlata jama za okoriščanje. Ker je poslovodja Skaza sam nabavljal bla- go, določal cene, pisal račune in vodil druge posle, je prav gotovo v -največji meri odgovoren za okoriščanje z na- stalimi viški. Izgovarja se, da je denar dajal, raznim organizacijam in dru- štvom, kar pa bo seveda tudi moralo ugotoviti sodišče. IGRALCI SO SE POSTAVILI Zadnjo soboto in nedeljo je dramatska skupina Prosvetnega društva v Šmart- nem ob Paki uprizorila Finžgarjevo »Ve- rigo«. Igralci so se tokrat v resnici po- stavili in zato ni čuda, če so gledalci prav zadovoljni odhajali na svoje do- move. Vsi zaslužijo za svoje sodelovanje pohvalo, posebno režiser tovariš Bogo Andoljšek, ki je poleg vsega ostalega dela in truda preskrbel iz Celja brez- plačno lepe kulise in obleke. Upamo, da nas bodo v kratkem presenetili s kakim novim delom. ... IN ZALEDJE Nenehno izpopolnjevanje prosvetnih delavcev-cilj seminarja v Konjiča h Pred dnevi je svet za šolstvo pri ljudskem odboru konjiške občine pri- pravil za učiteljstvo dvodnevni semi- nar. Tov. Sodin, predsednik sveta, je v začetku poudaril, da je cilj semi- narja nenehno izpopolnjevanje in iz- obraževanje prosvetnih delavcev, po- sebno mlajših, kajti življenje in razvoj znanosti zahteva od njih čim več zna- nja. Po referatih, ki so bili skrbno pri- ppravljeni, je bila razprava. Okrajni šolski inšpektoo* tov. Lužnik je go- voril o pomenu psihološkega opazo- vanja otrok in o njegovih razvojnih karakteristikah. Razpravljali so še o raznih napotkih za delo v posameznih razredih, o domoznanskem pouku, o pouku prirodoslovja, kjer so pokazali, kako se da z minimalnimi finančnimi sredstvi in z dobro voljo napraviti uči- la za fiziko in kemijo. Nato so raz^ pravljali še o ročnem delu na višji in nižji stopnji obveznega šolanja. Se~ minar, ki je bil med prvimi v celjskem okraju, je zelo dobro uspel. V. L. IZ SLOVENSKIH KONJIC Pred nedavnim je godba konjiške Svobode gostovala s samostojnim kon- certom v Šmarju pri Jelšah. Obisk ni bil sicer najboljši, vendar so bili z iz- vajanjem zelo zadovoljni. Nekaj pesmi, so posneli tudi na magnetofonski trak, da jih bo predvajal v kratkem tudi šmarski radio. * Občinski ljudski odbor je pred krat- kim imenoval pKJsebno komisijo, ki bo predlagala nekatere državne usluž- bence v odlikovanje. Že na prvem se- stanku je predlagala komisija nekaj uslužbencev iz državne uprave, pro- svete in zdravstva za odlikovanje. Konjiški sindikalni svet je pripravil vodilnim članom sindikalnih podruž- nic razpravo o osnutku novega zakona o socialnem zavarovanju. Takšno raz- pravo je pripravila tudi sind. podruž- nica Tovarne kovanega orodja v Zve- čat. K osnutku so v obeh krajih do- dali nekaj pripomb in predlogov. V. L. IZ PODČETRTKA IN OKOLICE Po dolgem času so končno pričeli v Podčetrtku z obnovo slabe ceste, ki pelje skozi trg. V preteklih letih so namreč nalivi, ki so povzročili pritok kudournikov, cesto tako poškodovali, da skoraj ni bila več sposobna za pro- met, posebno ne za kolesarjenje. Ka- menje, katerega je voda nanesla, pride- sedaj zelo prav pri popravilu. Potrebno bi še bilo popraviti ograje, ki ponekod prav malomarno razpadajo, in pa po- škodovani hiši, ki sedaj dvanajsto leto po osvoboditvi, prav zares nista v okras. temu za turizem primernemu kraju. * Dolgo je samevala nabavljena kino- aparatura — preko dve leti — da je dočakala gradnjo svoje kabine. Prav te dni se je začel dvigati prizidek k skromni dvoranici. Tako bo končno Podčetrtek dobil kino, ki bo nudil lju- dem ob Sotli razvedrilo in izobrazbo. Razen pičlega števila amaterskih gle- daliških predstav in kakšne gasilske- prireditve, niso imeli doslej prebivalci nobenih kulturnih prireditev in dru- žabnih zabav. Dela so se lotili z last- nimi sredstvi. * Človek se naravnost zgrozi, če se za- misli, koliko samomorov je letos že bilo v okolici Podčetrtka. Samomorov,, ki so jih spremljali zločini: požig in samomor v Sliv ju, uboj in samomor v Selah, nedavni uboj v Virštanju! Pred dnevi pa spet tragedija pri Prebilovih v Veračah. Iz neznanih vzrokov je sko- čila v vodnjak mati-gospodinja. Zapu- stila je moža in hčerke. Ali je podob- nim dogodkom res vzrok miselnost na zemljo navezanega obsotelskega člove- ka, precej razširjen alkoholizem, pre- cejšnja zaostalost in zakoreninjena tra- dicionalnost? Baje so se vse te tragedi- je izvršile v trenutni duševni zmede- nosti. R. L. AMBULANTA V LOCAH 4. septembra je v Ločah začela de- lovati splošna ambulanta, ki jo je usta- novil Zdravstveni dom v Slov. Konji- cah. Vodja ambulante je dr. Božo To- polšek. Ambulanta, ki posluje dvakrat tedensko, v torek in v ipetek, bo neko- liko razbremenila ambulanto v Slov.. Konjicah. S tem so seveda tudi zelo ustregli prebivalcem bivše loške občine, ki so morali do sedaj iskati zdravniške po- moči v Zdravstvenem domu v Slov- Konjicah. F., P. ŠMARTNO OB PAKI HMELJ BODO VOZILI Komaj se je v hmeljiščih delo z obi- ranjem končalo, že imajo naši hmeljarji polne roke dela s polnjenjem vreč suhe- ga hmelja, kajti letos je naš predel z oddajo prvi na vrsti. V dneh okoli 15. septembra bo videti proti Žalcu dolge kolone visoko naloženih voz z napolnje- nimi balami naše zelene rože. IZ VELENJA Na seji, ki jo je sklical Občinski od- bor SZDL Velenje, so sklenili, da se obe telovadni društvi, SK Rudar in Partizan združita v eno društvo Par- tizan. Izvolili bodo nov in razširjeni odbor. Njegova naloga bo, pritegnitev čim več mladine v društvo. Dela pri regulaciji Pake dobro na- predujejo. Vsak dan prihaja nad sto- Velenjčanov k prostovoljnemu delu^ Računajo, da bo prvi del struge v de- setih dneh izgotovljen. , V KONJIŠKI OBČINI USPEŠNA POVEZAVA SVETOV Z ORGANI DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA Pred dnevi je bil v Konjicah sesta- nek vseh predsednikov svetov ljudske- ga odbora, vseh načelnikov oddelkov občinske uprave ter vodij krajevnih uradov. Na sestanku so se pogovorili o enoletnem delu oblastnih in upravnih organov konjiške občine. Ugotovili so, da so sveti večinoma dobro pričeli z delom ter so kot po- možni organi ljudskega odbora uspešno opravljali naloge na svojem področju. Pravilno je bilo, da so bili vsi sveti i>o- vezani z ostalimi organi družbenega upravljanja, saj jim je tako uspelo, da so se bolje spoznali s problematiko na svojem področju in so lahko nudili več pomoči. Najmanj stikov s podjetji ima- ta svet za družbeni plan in finance ter svet za gospodarstvo. Na posvetu so razpravljali tudi o zborih proizvajalcev na občinah ter o delu upravnega aparata in njegovi strokovni vzgoji ter o odnosu usluž- bencev do strank v uradih. V. L. NI SE MOGEL OKORISTITI S PODLIM DEJANJEM Pred tednom je prišlo v leseni ba- raki v Slov. Konjicah do požara. Le gasilcem LIP, ki so prišli takoj na mesto požara in sostanovalcem gre za- hvala, da ni požar uničil stanovanj še- stih družin in njihovih premičnin. Ta- ko je nastala k sreči le manjša ma- terialna škoda, ki znaša 30.000 dinar- jev. Požar je povzročil 26-letni A. G., ki je stanoval v itsti baraki. Štiri dni pred požarom je iz svoje sobe odnesel k sorodnikom in znancem vse obleke češ, da se boji, da ga bodo okradli, medtem ko bo v Kranju, na dopustu. Odšel je v Kranj, nato pa se je čez nekaj dni vrnil v Konjice v svoje sta- novanje, kjer je pozno ponoči polil svojo sobo z bencinom in jo zažgal. Po tem podlem dejanju se je vrnil v Kranj. Toda organi državne varnosti so ga kmalu izsledili in sedaj čaka na zasluženo kazen. Požar je povzročil zato, ker je med- tem povišal vsoto zavarovanja od 200.000 na 500.000 dinarjev. Menil je, ne da bi pomislil na šest družin, ki so stanovale v isti baraki, da bo pač tako najlaže prišel do denarja. S. K Z MALO SREDSTVI SO UREDILI CESTO Vas Brdo pri Slov. Konjicah je imela zelo slabo prometno povezavo z osta- limi kraji, ker so bile dovozne ceste uporabne le ob suhem vremenu in ob zmrzlem snegu. Na ureditev je čakalo 400 m okrajne ceste, ki vodi iz Goliča v Podbreže. Vaščani so si letos kar sa- mi pomagali. Poleg pomoči (100.000 di- narjev so dobili iz gozdnega sklada in 30.000 dinarjev od občine) so opra- vili veliko de-l in prevozov vaščani sami, seveda zastonj. Tako so pred kratkim zgotovili cesto, ki je sedaj tla- kovana in sposobna za prevoze. Tudi v okolici Loč se pripravljajo na podobno akcijo. Urediti namera- vajo cesto iz Loč do Suhadola. Uvideli so, da je tak način dela najboljši, saj se da z malo sredstvi mnogo napraviti. LEPA PRIPRAVLJENOST Olimje je majhen zaselek, stisnjen pod gore, da je videti, kot bi se hišice ujele v past, iz katere vodi samo ena pot po stezi proti Podčetrtku. Cesta se končuje v slepi ulici, ki jo zapira ko- pasta Olimska gora z mogočnim zidov- jem nekdanjega samostana. Nekoliko proti desni je odmaknjena osnovna šo- la, do katere vodijo le skromne ste- zice. Z vprego je težko do nje, saj niti pravega kolovoza ni. Bilo bi pa vendar potrebno, da bi vsaj do šole vodila primerna cesta. Tudi prebivalci bi to radi in so pri- pravljeni pomagati. Upamo, da bodo Olimčani uspeli zgraditi tisti kos poti, posebno še, če jim bo občina i>riskočila na pomoč.