Glasnik SED 52|1,2,3,4 2012 197 Društvene strani Helena Rožman in Alenka Černelič Krošelj Pogovor in delo. Foto: Simona Stipič, Krško, 23. 9. 2012 Dr. Helena Rožman pri uvodni predstavitvi zvrsti dediščine. Foto: Simona Stipič, Krško, 23. 9. 201 rovanju in ohranjanju tega segmenta dediščine smo se skupaj z obiskovalci posvetili tudi zato, ker so v programu sodelovale iz- delovalke rož iz papirja iz Kulturnega društva Leskovec pri Kr- škem in Kulturnega društva Anton Aškerc iz Koprivnice. Izdelo- vanje papirnatih rož je veščina oblikovanja različnih vrst papirja v dovršeno izdelane predmete, ki posnemajo naravno podobo rož in rastlinja in se uporabljajo ob različnih priložnostih. Dejavnost sodi med tiste, ki so bile vedno deležne tudi pozornosti etnolo- gov in je pod evidenčno št. 2-00009 vpisana v Seznam vpisanih enot nesnovne kulturne dediščine. Skupna tema pa je bila tudi dediščina sadjarstva, predvsem pa pomena jabolk v nekdanji in sedanji kulinariki. Sonja Levičar je pripravila jabolčne jedi, predstavila sorte jabolk, pogovor ob delu pa je bil preplet spominov in medgeneracijskega učenja, o čemer pričajo tudi fotografije. Ob koncu je Alenka Černelič Krošelj na kratko predstavila bio- grafijo in delovanje Dragotina Ferdinanda Ripšla, pisca prvega priročnika za »umno sadjerejo« v slovenskem jeziku, ki je med najbolj zaslužnimi, da danes Posavje imenujemo sadjarska po- krajina. Dolgo so bila znana tudi posebna »Ripšlova jabolka«. Leta 2012 je Slovensko etnološko društvo skupaj z Mestnim mu- zejem Krško v Mali šoli etnologije izvedlo dve delavnici. Obe sta bili dobro obiskani, kar potrjuje, da je pomembno, da je delo SED vidno v različnih okoljih in v različnih oblikah ter v tesnem sodelovanju s sorodnimi organizacijami. Društvene strani Helena Rožman in Nina Sotelšek* * Dr. Helena Rožman, prof. zgod. in univ. dipl. etnol., muzejska svetovalka, Galerija Božidar Jakac. 831 1 Kostanjevica na Krki, Grajska cesta 45, E-naslov: helena.rozman@guest. arnes.si; Nina Sotelšek, univ. dipl. umet. zgod., Mestni muzej Krško. 8270 Krško, Valvasorjevo nabrežje 4, E-naslov: nina.sotelsek@mestnimuzejkrsko.si Na delavnici so udeleženci spoznali delovanje camere obscure in številne možnosti njene uporabe. Camera obscura je preprosta predhodnica fotoaparata, v bistvu kartonska ali kovinska škatla z majhno odprtinico. Skoznjo prodirajo žarki svetlobe in izrisu- jejo sliko na zadnji strani škatle. Udeleženci delavnice so pod mentorstvom Nine Sotelšek fotografski papir, ki so ga osvetlili v cameri obscuri, odnesli v muzejsko temnico in prvič sami razvili črno-bele fotografije. V drugem delu delavnice so se ob pogovo- ru z etnologinjo seznanili s fotografskim gradivom kot izjemno dragocenim dokumentom pri raziskovanju načina življenja. Fo- tografija je bila v preteklosti redka, saj je bila povezana tako z relativno visokimi stroški kot s težjo dostopnostjo fotografov in fotografskih aparatov. Bila pa je izjemno cenjena in fotografije življenjskih mejnikov so v mnogih domovih tudi stenski okras. V zadnjem stoletju ohranjamo spomine s pomočjo fotoaparatov in video kamer, ki so v kratkem času »prehodili« pot od predmetov prestiža do široko uporabljenega pripomočka, ki ga ima praktič- no vsak. Fotografske in video kamere so danes dostopne večini, vedno jih imamo na dosegu roke in s tem je tudi fotografija oz. video zapis postal (vsaj na videz) zelo prisoten. S sodobnimi tehnologijami pa se odpirajo tudi številna vprašanja varovanja in hrambe foto dokumentov. Dr. Helena Rožman je udeležence seznanila s temelji muzejske hrambe tovrstnega gradiva, v nada- ljevanju pa smo pozornost namenili fotografiji in beleženju vsak- danjika in praznika v koledarskem letu. Ker večina udeležencev ni imela svojih fotografij, smo več časa posvetili njihovim spo- MALA ŠOLA ETNOLOGIJE – CAMERA OBSCURA Krško, 22. julij 2012 Glasnik SED 52|1,2,3,4 2012 198 Društvene strani Helena Rožman in Nina Sotelšek Pogovor o pomenu fotografije z dr. Heleno Rožman. Foto: Simona Stipič, Krško, 22. 7. 2012 Razvijanje fotografij v muzejski temnici z Nino Sotelšek. Foto: Simona Stipič, Krško, 22. 7. 2012 Društvene strani Anita Matkovič* * Anita Matkovič, univ. dipl. etnol. in kult. antropol., muzejska svetovalka, Belokranjski muzej Metlika. 8330 Metlika, Trg svobode 4, E-naslov: anita.matkovic@guest.arnes.si Od 23. do 25. septembra 2012 so, tokrat v Dugi Resi, potekale že 12. Vzporednice med slovensko in hrvaško etnologijo. Vzpore- dnice smo tokrat za spremembo začeli v nedeljo, in to z ekskurzi- jo, na kateri smo spoznali gostiteljsko mesto in njegov industrij- ski predel (območje nekdanje tovarne Pamučna industrija Duga Resa), etnopark, hidrocentralo in grad v Ozlju, grad v Ribniku, grad in cerkev v Novigradu ter pavlinski samostan s cerkvijo v Sveticah. Za strokovno vodstvo je poskrbela predstavnica Od- delka za konservatorstvo v Karlovcu, Tanja Horvatić. V ponedeljek se je z nagovoroma predsednika Hrvaškega etno- loškega društva, Zorana Čiče, in predsednice Slovenskega etno- loškega društva, Tite Porenta, začel plenarni del zasedanja. Leto- šnje Vzporednice so potekale pod naslovom Ponovno izrisovanje meja: Transformacije identitet in redefiniranje kulturnih regij v novih političnih okoliščinah. V prvem tematskem sklopu z na- slovom Kulturne regije v novih političnih okoliščinah: Politike, prakse in novi koncepti smo v dveh delih poslušali šest predsta- vitev; od tem, ki so se dotikale vstopa Hrvaške v Evropsko uni- jo, do tem, povezanih z določenimi regijami. V popoldanskem delu je sledil drugi tematski sklop Človek, telo in meje. Poslu- šali smo štiri prispevke o vplivu meje na življenje ljudi na obeh straneh slovensko-hrvaške meje. Za dobro vzdušje so zvečer po uradnem delu poskrbeli tamburaši iz Preloke na slovenski strani reke Kolpe in njihovi sosedi, folklorniki s hrvaške strani reke, ki so pripravili skupni kulturni program. V torek so se Vzporednice nadaljevale s tretjim tematskim sklo- pom Lokalno in regionalno v sodobnih procesih identifikacije. Poslušali smo sedem predstavitev, ki so nam skušale pojasniti, kaj je tisti element, ki povzroči, da se posameznik identificira z določeno skupino in da se določena skupina identificira kot zaokrožena celota. Zadnji tematski sklop je bil naslovljen Evropeizacija in evropski projekti. Poslušali smo le dve predstavitvi. Za slušatelje je bila zanimiva predvsem predstavitev primera konkretnega sodelo- vanja partnerjev iz Slovenije in Hrvaške pri črpanju evropskih sredstev. Na 12. Vzporednicah med slovensko in hrvaško etnologijo smo slišali 19 prispevkov strokovnjakov različnih strok, ki s svojim delom posegajo na področje meje in njenega vpliva na ljudi. Vsa- ki predstavitvi je sledila kratka diskusija, ki je sodelujočim omo- gočila postavljati vprašanja ter izraziti mnenja in pomisleke. V letu 2013 predvidevamo izid zbornika s prispevki, predstavlje- nimi na letošnjih Vzporednicah. 12. VZPOREDNICE MED SLOVENSKO IN HRVAŠKO ETNOLOGIJO minom, povezanim s samim fotografiranjem, konkretne spomine pa smo obujali ob opazovanju izbranih fotografij, objavljenih v fotomonografijah o Krškem in Sevnici, s pomočjo katerih so se razkrivale tudi osebne izkušnje udeležencev, povezane s kraji v Posavju. Program v Slovenskem etnološkem društvu izvajamo v sode- lovanju z Mestnim muzejem Krško, enoto Kulturnega doma Krško, ki je Malo šole etnologije vključil v program nedeljskih muzejskih delavnic, ki potekajo od junija do začetka oktobra.