PoStnina plaćana v gotovini. Izhaja 15. vsakega meseca. Ček. konto 11.631 POŠTAR Letna naročnina. . Din 24-— Polletna naročnina . „ I2-— Posamezna številka „ 2’— Strokovni list poštnih nameščencev Štev. 4 V Ljubljani, dne 15. aprila 1932. IV.leto. Iz finančnega zakona za leto 1931-32. X. redni letni občni zbor »DOBROTE« obsmrtnega podpornega društva poštnih nameščencev v Ljubljani, se bo vršil dne 29. maja 1932 dopoldne v Beli dvorani hotela Union v Ljubljani, Miklošičeva cesta. — Pričetek ob 8.30. Ako bi občni zbor ob tej uri ne bil sklepčen, se bo pričel pol ure kesneje, t. j. ob 9. uri in bo sklepčen ne glede na število navzočih članov. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega odbora in pregledovalcev računov. 2. Predlogi odbora in članstva. 3. Eventualna izprememba pravil. 4. Dopolnilne volitve. 5. Slučajnosti. Predlogi članov se morajo najkesneje 8 dni pred občnim zborom pismeno prijaviti odboru, ker se drugače o njih na občnem zboru ne bo sklepalo. Odbor. f koser Adalbert. poštni uradnik VI. skup. pri pošti Maribor 2. Nihče ni mislil, da ga ne bo več nazaj, ko je moral radi bolezni pustiti službo in ko se je kmalu na to podal na kliniko v Zagreb v trdnem upanju, da se po prestani operaciji kmalu vrne čil in zdrav k svoji družini in med svoje stanovske tovariše. Zato nas je tem bolj presunilo in so zadrhtela naša srca, ko je nenadoma prišla vest, da Vojteha ni več, da nas je zapustil za vedno. Bolehal je dalje časa na želodcu in je iskal leka pri več zdravnikih. Ker se je v zadnjem času bolezen še bolj poslabšala, se je odločil, da se podvrže operaciji, katero je sicer prestal, vendar pa so nastale komplikacije in je dne 11. marca t. 1. podlegel. Zemski ostanki prerano umrlega so bili prepeljani v njegov rojstni kraj ter položeni dne 13. marca na pokopališču pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah v družinski grobnici k večnemu počitku. Kfcr ga njegovi stanovski tovariši radi vremenskih neprilik, vslcd katerih je bil ustavljen ves avtobusni promet, niso mogli spremljati jta zadnji poti, so se mu oddolžili na ta način, da je naročilo uslužbenstvo poste Maribor 2 mašo zadušnico, katere se je udeležilo veliko število uslužbenstva pošte Maribor 2 in Maribor 1 ter tako počastilo njegov spomin. Pokojnik je bil rojen 4. februarja 1883 v Juršincih pri Ptuju. Po dovršeni nižji gimnaziji V Ptuju je šel na učiteljišče v Maribor, kjer je maturiral. Po enoletnem učiteljevanju v svojem domačem kraju-pri Sv.. Lovrencu v Slovenskih goricah je vstopil v poštno službo. Služboval je pri poštah Celje, Zidani most, Pragersko, Maribor 2, Maribor 1 in končno Maribor 2. Med vojno je služboval deloma pri polku, deloma pa pri vojni pošti ter je dosegel čin rezervnega nadporočnika. Bil je blag, tih, miren in prikupijiv zna-caj, dober uradnik in ves čas zvest član Maturantskega društva. Lahka naj mu bo domača zemljica! V naslednjem podajamo nekaj zanimivih določb iz pravkar objavljenega finančnega zakona: § 7.: Materialni izdatki in izdatki za dnine delavcem državnih pridobitnih podjetij in ustanov, katerih obratovanje je pogoj za doseganje večjih dohodkov, se smejo pove-čavati na račun presežkov dohodkov teh ustanov, in sicer do 5% od zneskov kreditov, dovoljenih s proračunom za te izdatke z odločbo resortnega ministra, do 10% po odločbi finančnega ministra, a preko tega na obrazložen soglasen predlog resortnega sveta. § 22.: Pooblašča se ministrski svet, da j sme na predlog prosvetnega ministra na dan ! 1. julija t. 1. zapreti izvestno število gimna- j zij, realnih gimnazij in klasičnih oddelkov na realnih gimnazijah, kakor tudi da sme preobraziti izvestno število popolnih srednjih šol v nepopolne, toda v mejah proračunske možnosti. § 24.: Prosvetni minister določi v sedanjih srednjih in srednjih strokovnih šolah največje in najmanjše število dijakov po oddelkih in številčno razmerje moških im ženskih (gojencev) v posameznih razredih mešanih šol. Dijaki V., VI. in VII. razreda smejo polagati popravljalni izpit samo iz enega učnega predmeta v predpisanem času. Šolsko leto sc začne 5. septembra z vpisovanjem dijakov, konča se pa 4. septembra prihodnjega leta. Vsi izpiti se morajo obaviti v času od 2. avgusta do 4. septembra. Dijaki vseh razredov smejo polagati popravljalni izpit samo iz I učnega predmeta ali iz 2 veščin, v nasprotnem primeru ponavljajo razred. Število dijakov in dijakinj, ki naj se sprejmejo v 1. razred (srednje šole), določa prosvetni minister. § 40.: Prometni minister se pooblašča: a) da sme postavljati na račun kreditov predvidenih s proračunom za osebne izdatke stalnega osebja kontraktualne uradnike in dnevničarje pod pogojem, da se število in vrsta predvidenih zvanj, kakor tudi vsota ustreznih proračunskih prejemkov in kreditov s temi postavitvami ne prekorači; b) da v toku tega proračunskega leta nabavlja potreben material za izdelavo in tisk poštnih znamk in drugih vrednotnic do zneska 6 milijonov dinarjev iz dejanskih dohodkov od prodaje poštnih znamk in vrednotnic; c) da sme v tem proračunskem letu iz dejanskih dohodkov v poštno-telegrafsko-telefonski službi izplačevati odškodnine za izgubljene in uničene poštne pošiljke, v kolikor ne bi zadostovala odnosna partija proračuna izdatkov za p. t. t. službo. § 54.: Kredit za upokojitve civilnih drž. uslužbencev vseh strok se črpa v tem proračunskem letu po odobritvi finančnega ministra. >ri., § 55.: V breme prostega kredita za uradnike višje skupine se smejo postavljati samo uradniki nižje skupine pod pogojem, da se ne sme prekoračiti število in skupna vsota s proračunom dovoljenega kredita. Ministri smejo postavljati in premeščati uslužbence svoje stroke v mejah celokupnega števila in celokupnega kredita, dovoljenega s proračunom za osebne izdatke teh uslužbencev, ne glede na njihovo številčno stanje in višino kreditov, dovoljenih z istim proračunom v ministrstvu, v posameznih banskih upravah ali finančnih direkcijah in njihovih področnih ustanovah ali v drugih ustanovah. § 56.: Od dne, ko dobi ta zakon obvezno moč, prestane dolžnost zavarovanja po zakonu o zavarovanju delavcev glede vseh onih oseb, ki se sprejmejo v službo države kot dnevničarji ali honorarni uslužbenci. Za osebne in rodbinske podpore teh oseb se ustanavlja »Podporni fond pomožnega osebja v državni službi«. Mesečni prispevek znaša 5% od bruto mesečne nagrade. § 57.: Državni in samoupravni osebni upokojenci ne smejo biti zaposleni v službi države in pri državnih podjetjih. To določilo se ne nanaša na upokojence-vojne invalide. Državni in samoupravni osebni upokojenci, ki so zaposleni v banovinski odsnosno službi prejemajo, dokler imajo tako službo, zmanjšane pokojninske prejemke po objavljeni tabeli. § 58.: Čas, prebit na delu v službi države v svojstvu kontraktualnega uslužbenca potem, ko je dobil ta zakon obvezno moč, se ob vstopu v državno službo ne pripoznava kot čas, ki je všteven v pokojnino po § 116 uradniškega zakona. Onim, ki se na dan, ko dobi ta zakon obvezno moč, zatečejo v tej (kontraktualni) službi, se pripozna čas, prebit v njej, preden je ^obiil ta zakon obvezno moč, za pokojnino kot čas, označen v § 116 u. z. samo pod pogojem, če se izvrši prestop v redno državno službo neposredno in brez kakršnekoli prekinitve. § 62.: Razveljavlja se odst. 7. § 14. u. z., ki pravi: Pripravniku, ki opravlja strokovni izpit zunaj kraja svojega službovanja, se prizna pravica do potnih stroškov, če izpit opravi. Razveljavlja se zadnji stavek 1. odst. § 127 u. z., ki določa najmanjšo draginjsko doklado za državne upokojence po draginj-skih razredih. Upokojencem, ki uživajo pokojnino v tujini, se zmanjšujejo draginjske doklade od 30 % na 50% (§ 157 u. z.). Prihodnje napredovanje uslužbencev, za katere velja 2. odst. § 252 u. z. (katerih prejšnje zvanje je po u. z. razvrščeno v višji skupini) ni več vezano na minimalne roke, določene s § 49 u. z. Uradniki, razvrščeni po strokah po točki 2 § 45 u. z. s fakultetno ali višjo strokovno izobrazbo, se prevedejo po 15 letih državne službe v VI. položajno skupino zvanj, ki so razvrščena po strokah po točki 3 § 45 u. z., v zvezi s točko 1 § 257 u. z. Čas, ki je pri poznan državnim uslužbencem z ukazi ali izvršnimi odloki za nadaljnje napredovanje po zakonih, ki so veljali, dokler je dobil obvezno moč u. z., se jim šteje na isti način tudi po tem zakonu. § 263 u. z. se dopolnjuje s 7. odstavkom, ki slove: Ako se uslužbenec upokoji pred potekom 1 leta, v katerem govori 1. odstavek § 2fi 5., se vzame kot osnova za odmero količine osebne pokojnine njegova plača in položajna doklada one skupine, v kateri je bil ob upokojitvi. Rodbinska pokojnina se določa po § 139 u. z. od prejemkov, po katerih se določa osebna pokojnina pod pogojem, da rodbina naknadno vplača prispevke od dneva napredovanja v višjo skupino do dneva smrti, ako je uslužbenec, od katerega izvaja rodbina svojo pravico, umrl kot aktiven uslužbenec; od dneva napredovanja do dneva upokojitve pa tedaj, ako je uslužbenec, od katerega izvaja rodbina svojo pravico, umrl kot upokojenec. Rodbinska draginjska doklada, predvidena v čl. 14 uredbe o draginjskih dokladah drž. upokojencev štev. 75500 od 27. oktobra 1931 se potrjuje, doklada pa se izplačuje po odredbah, ki veljajo v tem pogledu za aktivne državne uslužbence. Ministrski svet izda na predlog finančnega ministra uredbo o višini draginjskih doklad in‘pogojih, pod katerimi pridobe in izgube pravico nanje oni provizionirani poštni uslužbenci (bivši poštni sli) v Sloveniji, Dalmaciji, na otoku Krku in v Kastavščini ter njihove vdove in sirote, ki prejemajo pokojnino (provizijo) iz državnih sredstev skladno s čl. 255 finančnega zakona za leto 1928/29. § 65.: Za čezurno delo, kolikor se po službeni potrebi mora uvesti, se ne izplačuje nikakršna nagrada, izvzemši primere, kjer sta pravica do nagrade in nje višina urejeni z zakonom. Državni strokovni izpiti in višji državni strokovni izpiti, kjer sploh obstoje, so brezplačni. Letošnji finančni zakon uvaja tudi še znatno število drugih, za poštne uslužbence mogoče manj važnih izpremcmb in dopolnitev uradniškega zakona. Nekaj izprememb pa je bilo zaradi nastalih razmer potrebnih zgolj iz admrnistrativno-tehničnih razlogov. Okrog napredovanj. Anonimen člankar, česar pri Pošt. glasniku dosedaj še nismo bili vajeni, je napisal razsežen članek o napredovanjih. Pojasnila so zelo poučna, posebno v tistem delu, ki daje lekcije nezadovoljnežem. Baje so se upali nekaj umešavati tudi nameščenci s tankim posluhom za spričevala. Oh ta spričevala! Če jih nimaš, ni prav, če jih imaš, je še hujše. Zadeva je v splošnem taka, da prejemajo nekateri o uspešno dokončanem študiju spričevala, drugi pa po večini že prej consilium abeundi, ki učinkuje vobče zelo ugodno na dolgost službene dobe, ponekod pa tudi na rang. Če smo pri nas res vsi enaki, tedaj je vsako pisanje in razmotrivanje o rangu itak odveč. Kraj tega nekateri nepro-svetljenci še vedno nočejo verjeti, da sta se dala pridobiti predpisana šolska izobrazba in pravo pravcato strokovnjaško strokovno znanje, ki je često le plod domišljije, z enim samim mahom že po 3 mesečnem tečaju ter obrajtana socialna pozicija kar na podlagi sledečega izpita. — Je pa tudi kljub dopri-nešenim dokazom še dandanes precej takih uslužbencev, ki se ne ogrevajo za idilo Kolodvorske ulice in ki resno dvomijo o finoči nekih družb od Jarenine pa do Či- Če- Črnega orla z zelenega Štajerja .. . Več ne smemo reči, da ne bo popravka! Kaj čuda, če se pojavljajo nasprotniki vsakega kriterija, pa najsi gre za šolsko ali strokovno izobrazbo ali za oceno. Na občnem zboru »Pošt. doma« so tuhtali in dolgo kolebali med domom in okrevališčem. Evo jasne in nujne perspektive za okrevališče! Ali je mogoče avtor članka o napredovanjih kdo, ki želi biti svetovalec na odločilnih mestih? Iz pravil o državnih strokovnih izpitih za uradniška zvanja v poštno-telegrafski stroki. (Nadaljevanje.) V stroki po odst. 1, § 45 u. z. se opravlja izpit za poštno-telegrafsko ali za tehniško službo. K tem izpitom so pripuščeni uradni-ški^pripravniki po 1. odst. § 45 po dveh letih službe, zvaničniki z isto šolsko izobrazbo po S treh, zvaničniki brez predpisane šolske izobrazbe in podoficirji, ki prestopijo v civilno državno službo pa po 10 letih službe. Za poštno-telegrafsko službo opravlja uradniški pripravnik (zvaničnik, podoficir) izpit iz teh-le predmetov: Skupina A: 1. Ustava kraljevine Jugoslavije; 2. zakon o ureditvi vrhovne državne uprave; 3. ustroj ministrstva za promet, posebno pa poštno-telegrafske uprave; 4. ustroj poštne hranilnice; 5. zakon o pošti, telegrafu in telefonu; 6. pravilnik o delokrogu in pristojnosti direkcij pošte in telegrafa; 7. pravilnik o pogodbenih držav, poštah; 8. zakon o uradnikih; 9. uredba o povračilu potnih in selitvenih stroškov; 10. uredba o draginjskih dokladah; 11. kazenski zakon — glave 2/1 in 2, 9, 12, 13, 18, 19, 22, 27/1 in 28 (v najpotrebnejšem obsegu). Skupina B: 1. pravilnik za notranjo poštno službo; 2. svetovna poštna konvencija in pogodbe s pravilniki o njihovem izvrševanju (v najpotrebnejšem obsegu); 3. poštno-carinski pravilnik; 4. pravilnik za hranilnično in čekovno službo pri poštah; 5. pravilnik o zakupodaji in vršitvi prenosa poštnih pošiljk na suhozemslkih potih (v najpotrebnejšem obsegu); 6. pravilnik o delu v ambulant, poštah; 7. pravilnik o poštnem avtomobilskem prometu (v najpotrebnejšem obsegu); 8. pravila o občinskih poštah; 9. poštna tarifa in 10. poštna geografija. Skupina C: 1. pravilnik o telegrafski službi v notranjem prometu; 2. pravilnik o telefonski službi v notranjem prometu; 3. mednarodna “telegrafska konvencija s pravilnikom (v najpotrebnejšem ob-segu); 4. mednarodna radijsko-telegrafska konvencija s pravilnikom (v najpotrebnejšem obsegu); 5. pravilnik o sprejemnih radijskih aparatih; 6. manipulacija z Morsejevlm aparatom (oddajanje in sprejemanje). Skupina D: 1. aparati in centrale za žično in brezžično telegrafijo in telefonijo; 2. telegrafske in telefonske instalacije; 3. preizkušanje telegrafsko - telefonskih prog ter ugotavljanje in odstranjevanje napak; 4. poznanje in vzdrževanje električnih elementov za telegraf in telefon (v najpotrebnejšem obsegu). Skupina E: 1. zaikon o računovodstvu s pravilnikom o izvrševanju oddelka »B«, pogodbe in nabavke (v najpotrebnejšem obsegu); 2. zakon o glavni kontroli (v najpotrebnejšem obsegu); 3. pravilnik o delu krajevnih kontrol in komisarjev za izredne preglede (v najpotrebnejšem obsegu); 4. zakon o taksah s pravilnikom (v najpotrebnejšem obsegu); 5. pravilnik o poslovanju z denarjem pri poštah, telegrafih in telefonih; 6. blagajniška služba in računopolaganje; 7. predpisi o ekonomski službi. Za tehniško službo opravlja uradniški pripravnik (zvaničnik, podoficir) izpit iz tehle predmetov: Skupina A: 1. ustava kraljevine Jugoslavije (v najpotrebnejšem obsegu); 2. zakon o ureditvi vrhovne držav, uprave (v najpotrebnejšem obsegu); 3. ustroj ministrstva za promet, posebno pa poštno-telegrafske uprave ( v najpotrebnejšem obsegu); 4. zakon o pošti, telegrafu in telefonu (v najpotrebnejšem obsegu); 5. pravilnik o delokrogu in pristojnosti direkcij pošte in telegrafa (v najpotrebnejšem obsegu); 6. pravilnik o organizaciji telegrafsko-te-lefonske tehniške službe pri direkcijah pošte in telegrafa; 7. pravilnik o dodatkih za terenska dela; 8. zakon o uradnikih (v najpotrebnejšem obsegu); 9. uredba o povračilu potnih in selitvenih stroškov (v najpotrebnejšem obsegu); 10. uredba o draginjskih dokladah (v najpotrebnejšem obsegu). Skupina C: 1. manipulacija z Morse je vim aparatom (oddajanje in sprejemanje). Skupina D: 1. aparati in centrale za žično in brezžično telegrafijo in telefonijo; 2. telegrafske in telefonske inštalacije; 3. preizkušanje telegrafskih in telefonskih aparatov (v najpotrebnejšem obsegu); 4. grajenje in vzdrževanje telegrafsko-te-lefonskih prog; 5. polaganje in vzdrževanje kablov (v najpotrebnejšem obsegu); 6. poznanje telegrafskega in telefonskega materijala in aparatov za njih preizkušanje (v najpotrebnejšem obsegu); 7. zavarovanje naprav šibkega toka pred jakim tokom (v najpotrebnejšem obsegu); 8. preizkušanje telegrafsko - telefonskih prog ter ugotavljanje in odstranjevanje napak; 9. telegrafska in telefonska merjenja (v najpotrebnejšem obsegu); 10. poznanje in vzdrževanje električnih elementov za telegraf in telefon. Skupina E: 1. zakon o državnem računovodstvu s pravilnikom o izvrševanju oddelka »B«, pogodbe in nabavke (v najpotrebnejšem obsegu); 2. zakon o taksah s pravilnikom (v najpotrebnejšem obsegu); 3. predpisi o ekonomski službi. Poštna sodba. Zelo hvale vredno je, da se je pred kratkim osnovalo s pomočjo Društva nižjih poštnih, uslužbencev novo pevsko društvo poštnih nameščencev! In že se pripravlja agilno Društvo nižjih poštnih uslužbencev, da bi ustanovilo in vzdrževalo še drugo silo, ki bi ali s skrbmi zamorjene člane ali že na pol apatične ali celo obupane tovariše zopet oživilo in, če že ne razveselilo, vendar spravilo v boljše razpoloženje, s tem pa v položaj, ki bi jim lajša! i naporno delo i domače skrbi. Pa ne samo posameznikom bi dobra godba dvignila pogum in odločnost, vsa moč in delavnost organizacije bi se otresla dremanja in bi v taktu koračnice ne glede na število članov, ki sedaj nekako mamljivo odloča o vrednosti in o vplivu društva, nastopila, oproščena dosedanjih spon, odločno pot, ki bi jo sigurno dovedla do cilja. Tudi druga društva imajo svoje godbe na pihala: železničarji,.sokoli, gasilci — in bo še kdo. Vsem so v cir in vzdigujejo njihovo veljavo. Pa da ne bi tega zmogli poštarji?! Naj bo naš simbol veselega, zadovoljnega in s tem tudi za delo sposobnejšega razpoloženja stari, zavrženi poštni rog. Okoli njega se zopet zberimo! Zato pa naj se nujno priglasi v Društvu nižjih poštnih uslužbencev vsakdo, ki ima posluh in veselje za godbo kar s svojim instrumentom. Potrebna so za začetek brezpogojno sledeča glasbila: flauta, trije klarineti, trije krilni rogovi, dve trobenti, en fonium, pozauna, basa F in B, veliki boben, mali boben in činele. Sporočite torej vsaj na naslov: g. Penka Josipa, direkcija pošte v Ljubljani, Sv. Jakoba trg 2, kak instrument že igrate ali bi radi igrali, kje vse ste event. že igrali oziroma, če imate svoj instrument. Prijavite se pa le tisti, ki smatrate zadevo za resno. Nastopati bo treba javno: pri prireditvah n. pr. pri tomboli, pri veselicah, pri pohodih na prostem (manifestacije in procesije) ali pri slovesnostih v zaprtih prostorih. Treba bi se bilo res učiti in tudi vztrajno sodelovati. Glede tega, kako bi se uredila razna vprašanja, je predsednik društva že govoril z gospodom direktorjem, ki je bil temu namera-vanju zelo naklonjen, kakor tudi šef personalnega odseka, gospod dr. Tavzes. Oba odločilna gospoda sta obljubila pomagati, da kmalu veselo zaigra poštna godba. Gotovo pa bi pridobila z izpolnitvijo te ideje na veljavi direkcija in sploh stroka. Zdramite se torej, muzikanti, in javite se, bodisi od kjerkoli! Za odbor: Penko Josip. M. Veber, pom. kondukter: Še „Poštni ros" Sprememba direkcijskega področja. Gd 1. aprila 1932 spadajo v območje nase direkcije še sledeče pošte; ki so bile prevzete od Savske pt. direkcije: Črnomelj, Dra-gatus, Gradac v Belokrajini, Metlika, Radato-vič, Semič, Stari trg ob Kolpi, Suhor, Strigo-va in Vinica pri Črnomlju. Savska pt. direkcija pa je s 1. aprilom 1932 prevzela od nas sledeče pošte Čabar, Draga pri Loškem potoku, Gerovo, Osilnica, Plešce, Prezid in Tršće. Narodni preporod in kulturni napredek tržaških Slovencev je zdramil med drugim tudi slovenske poštne uslužbence. Med nižjimi uslužbenci-poštarji v Trstu je tedaj igral posebno vidno vlogo tedanji poštni sluga tovariš Ivan Mohorič. Bil je to izredno mar-Ijev, bistroumen in požrtvovalen ter narod-nočuteč človek, v katerem so slovenski nižji poštni uslužbenci videli svojega skrbnega očeta. Kdor se je čutil prikrajšanega, ponižanega in zapostavljenega, ta se je gotovo oglasil pri tovarišu Mohoriču, iskajoč tolažbe. L. 1908. so se nižji p. t. uslužbenci dogovorili o ustanovitvi lastnega glasila. To ni bila lahka stvar in prepričan sem, da bi brez tovariša Mohoriča ne dobili kmalu svojega lista. Tako pa je stvar hitro napredovala in dobili smo svoje lastno glasilo z imenom »Poštni rog«, ki je izhajal v Trstu. Led je bil prebit, pojavili so se pa seveda takoj nasprotniki. Vsi, ki so bili slovenskemu življu nasprotni in pa sovražni zboljšanju razmer slovenskih nižjih poštnih uslužbencev, vsi ti tovariši so se združili v močno falango proti »Poštnemu rogu« in še preden je izšla prva številka, so ga že krstili z »Giornale di schiavi porchi«. Tako se je imel naš list že takoj ob rojstvu boriti na eni strani proti italijanski nadutosti, na drugi strani pa proti nemškutarstvu in socijalni nepravičnosti. Treba je bilo zastaviti vse sile v obrambo glasila in s tem v obrambo slovenskih poštnih uslužbencev. To ogromno delo je skoro-da vršil sam naš Mohorič, ki je bil hkrati upravnik lista in pa predsednik društva nižjih poštnih uslužbencev v Trstu. Razume se, da je bil »Poštni rog« pošt- nim oblastem ne ravno všeč in rekel bi skoro trn v peti. Toda vztrajnosti in spretnemu vodstvu uprave se je zahvaliti, da je list uspeval in neustrašeno zagovarjal pravice poštnih nižjih uslužbencev. Kakor rečeno, je list »Poštni rog« izšel leta 1908, meseca in dneva pa ne vem. Izhajati je prenehal ob prevratu in sicer takrat, ko so Trst zasedle italijamske oblasti. Med tem časom je prevzel upravo lista naš tovariš Ivan Majcen, sedaj nameščen pri pošti Maribor 2, ker je tovariš Mohorič popolnoma oslepel. Odgovorni urednik lista je bil takratni urednik tržaške »Edinosti«, g. Fran Pirman; zato pa je list tem lažje povzdignil glas v prid slovenskega poštnega nameščenca. Končno pa prosim vse tovariše, ki imajo smisla in količkaj čuta solidarnosti ter usmiljenja, da priskočijo v pomoč bednemu upokojenemu tovarišu Mohoriču, ki živi danes popolnoma slep v Velikem Bečkerflku. Spomnite se očeta prvega slovenskega poštnega glasila »Poštnega roga« kronskega upokojenca Mohoriča in pomagajmo mu vsak po svojih najboljših močeh, četudi smo sami reveži. * Podrobne podatke o »Poštnem rogu« in en izvod »Poštnega roga« nam je poslal tudi ustanovitelj istega g. Mohorič, pa ga žal radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčiti v pričujoči številki. Prosimo pa ponovno naše čitatelje, ki morda hranijo še kak izvod »Poštnega roga«, da nam ga pošljejo na vpogled ali pa, da ga nam podarijo. Uredništvo. Poštni dom. (Z letošnjega občnega zbora.) Ob skrajno pičli udeležbi članstva se je vršil dne 19. februarja t. 1. redni občni zbor »Poštnega doma« v Ljubljani. Dasiravno je načelstvo zadruge v obeh strokovnih glasilih posebej opozorilo članstvo na izredno važnost tega občnega zbora, ni bila udeležba Ljubljančanov večja, kakor druga leta, še veliko slabša pa je bila udeležba z dežele, kljub temu, da je nudila zadruga udeležencem ugodnost povračila potnih stroškov. Kakor znano, se je čulo izmed članov zadruge v zadnjem času več glasov, posebno z dežele, da naj bi se mesto »Poštnega doma« v Ljubljani sezidalo okrevališče na deželi ali ob morju. Zato je bilo pričakovati, da se bodo občnega zbora udeležili vsaj oni člani, ki zastopajo striktno bodisi eno bodisi drugo stališče, da tako nudijo upravi zadruge možnost spoznati želje najširših krogov članstva. Še manj je razumljiva apatičnost, s katero spremlja večina članstva delo zadruge, če pomislimo, koliko moralnih in materialnih žrtev so že doprinesli za to idejo poštni uslužbenci s podpisovanjem deležev, prodajo blokov, s prodajo tablic za tombolo in za loterijo, s podpisovanjem obveznic notranjega posojila, itd. Ždi se, kakor da bi se ne zavedali, da gre za njih denar, ki so ga s tolikim trudom zbrali. Občni zbor je odobril poslovanje načelstva in nadzorstva zadruge v poslovnem letu 1931 ter računski zaključek za isto leto. Iz poročil funkcijonarjev smo čuli, da je izvedba efektne loterije lepo uspela in znatno pomnožila zadružno imovino. Enako je'uspeh podpisovanja notranjega posojila zadovoljiv, s čimer se je močno povečala zadružna obratna glavnica. V smislu sklepa zadnjega občnega zbora je začelo načelstvo takoj v začetku leta priprave za gradnjo samo. Razpisalo je natečaj za idejne osnutke in prejelo štiri osnutke, od katerih je bil nagrajen s prvo nagrado načrt z geslom »Dom«, delo arhitektov Rohrman-Kobe-Glanzman. Proračun za izvršitev tega načrta znaša okrog Din 1,650.000. Zazidal naj bi se oni del parcele, ki meji na Dunajsko cesto in na Samotno ulico, ostali del naj bi bil dvorišče. V traktu na Dunajski cesti naj bi bili trgovski lokali, prostori za Gospodarsko zadrugo, kavarna s pritiklinami, več pisarn, stanovanj in tujskih sob. V traktu v Samotni ulici naj bi bila predvsem lepa zborovalna dvorana s pritiklinami. Pro- Vsak poštar čita „Poštarja" €L1T€ konfekcije družba Izdelava in prodaja damske, moške in deške na debelo in drobno. Prvovrstno izvrševanje po meri. — Poštarji nabavljajte potom Gospodarske Zadruge po konkurenčnih cenah. Ljubljana, Prešernova ulica štev. 9. stori na Dunajski cesti bi bili zidani tako, da bi se lahko po potrebi preuredili za konvikt za dijake. Čeprav so se zadružna sredstva tekom leta 1931 znatno pomnožila, vendar je bilo takoj jasno, da ne bo mogoče niti z večjimi posojili uresničiti celotnega načrta. Zato naj bi se po mnenju načelstva zazidal sedaj samo trakt ob Dunajski cesti, ostali del naj bi se prizidal pozneje. Amortizacijski načrt in račun o rentabilnosti kažeta, da bi bilo vse to izvedljivo. Kljub temu načelstvo ni stavilo občnemu zboru nikakega konkretnega predloga glede zidave, ampak je pustilo popolnoma občnemu zboru, da sam odloči, ali naj se zida, kaj naj se zida — poštni dom ali okrevališče — kdaj naj se zida in kako naj se zida. Po vsestranski resni in stvarni debati, po pretehtanju vseh možnosti in danih nasvetov, je občni zbor sprejel sledeče važne sklepe: 1. Načelstvo naj prične z zidavo »Poštnega doma« v Ljubljani s tem, da zazida oni del parcele, ki meji na Dunajsko cesto. 2. Z zidanjerh naj se prične spomladi — čimprej. 3. Načelstvo naj preštudira možnost, da že sedaj zgradi v poslopju, ki naj se zida, potrebne prostore za dijaški konvikt. 4. Načelstvo se pooblašča, da lahko po svoji uvidevnosti v slučaju potrebe tudi drugače varno naloži zadružno imetje, če bi dosedanji način upravljanja zadružnega imetja oziroma od občnega zbora sklenjena zidava po mnenju načelstva ne nudila dovolj jamstva za zaščitenje imetja in koristi zadruge. 5. Načelstvo naj sestavi nova pravila, seznani z njimi članstvo potom strokovnih glasil in jih predloži nato prih. občnemu zboru v potrditev. S tem da se je sklenilo zidati »Poštni dom«, seveda nikakor ni pokopana ideja, da bi sc zgradilo ali kupilo kdaj tudi okrevališče, ako bo to mogoče, sedaj pa se občni zbor ni mogel odločiti za to zapeljivo idejo, ker ni mogel niti eden izmed zborovalcev dati s polnim prepričanjem zagotovila, da bi se okrevališče prav gotovo sezidalo in vzdrževalo brez zgube. Pri volitvah je bilo izvoljeno staro načelstvo, v nadzorstvo pa razen dosedanjih članov g. g. Čeha Franca, Luznarja Mihaela in Staniča Ivana, še Konte Ivan, Slavec Ivan in Rabič Ivan. Novo upravo čaka težka in odgovorna naloga, kateri bo kos le tedaj, ako najde pri članih in vseh poštnih nameščencih dovolj razumevanja in podpore. Zato na delo vsi! X. Domače delo — svetla točka v krizi. Opozarjamo na oglas v današnjem inse-ratnem delu tvrdke: Domača Pletarska Industrija, Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva 2. Pletilni stroj »Regentin« tvori za delavoljne novo stalno možnost mesečnega zaslužka. — Tvrdka pošlje na željo natančne prospekte. Iz govora senatorja g. Ivana Hribarja, ki ga je imel 21. marca t. 1. v senatu ob priliki diskusije o proračunu in finančnem zakonu: »V svojem nadaljnjem govoru je govoril Hribar proti sistemu Šol in šolstva, ki nam dajejo tako zvano polinteligenco. V to vrsto šol šteje tudi nepopolne srednje šole. Ta pol-inteligenca nam daje, je nadaljeval Hribar, one gostilničarske in kavarniške politike, ki so v veliko škodo za razvoj visoke državne misli. Če bi vlada poskusila, da nas reši tega zla polinteligence, bi pridobila velike zasluge za državo in njeno administracijo, kajti obstoja tudi nevarnost, da ravno ta polinteli-genca, ki je na potu do svoje izobrazbe fali-rala, išče v prvi vrsti službe v drž. upravi.« Važnost prslos uslužbenskega lista za upoštevanje v pokojnino vračunljive službene dobe. Po § 274 u. z. bi morali vsi aktivni drž. uslužbenci, kolikor niso tega že prej storili, do 31. julija 1931 po službeni poti predložiti overjene prepise vseh onih dokumentov, s katerimi so želeli popolniti podatke usluž-benskega lista zaradi svoječasnega pripozna-nja dobe, odslužene, preden je dobil ta zakon obvezno moč in ki se po tem zakonu pripoznava za pokojnino. Določeni rok za predlaganje takih listin je bil kasneje z miini-sterstvenim odlokom podaljšan brez navedbe končnega termina z odredbo, da je treba po 31. juliju 1931 predložene listine vidno označiti z datumom, kdaj so bile predložene. (Tisk. okrožnice XX/i93l.) Vzlic pozivom v strokovnih listih se veliko število poštnih uslužbencev teh ugodnosti tudi pozneje ni poslužilo. Kvarne posledice opustitve pa so sc pričele kazati že sedaj. Ker neki uslužbenec-invalid nima (seveda po lastni krivdi) potrdila pristojne komande o vojaški službi med vojno, je ministrstvo odredilo, da se izda za upokojitev tega uslužbenca potrebno potrdilo o njegovem celokupnem službovanju na podlagi podatkov in listin, ki so na razpolago, upoštevaje okolnost, da se uslužbenski listi popolnjujejo na osnovi originalnih dokumentov, ki se hranijo bodisi v izvirniku, bodisi v overjenem prepisu. Zato naj se njegova vojaška za katero nima potrdila pristojne komande, v potrdilu o njegovem celokupnem službovanju sploh ne navede, to pa iz razloga, ker je bil po odst. I § 274 u. z. dolžan dostaviti v 4 mesečnem roku vse potrebne listine, s katerimi dokazuje vso službo, ki se po novem zakonu pripoznava za pokojnino. Pri tem je treba pomniti, da se s takim prostovoljnim skrajšanjem službene dobe avtomatično zniža tudi odstotek za odmero pokojninskih prejemkov. Omenjene posledice prete zadeti še marsikaterega poštnega uslužbenca, če ne zaradi vojaške, pa zaradi kake druge vštevne službe, ki se ne more smatrati za dokazano po § 274 u. z. Ker se torej brezbrižnost ne rentira vedno, pozor! Z občnega zbora Zadruge drž. uslužbencev za nabavo potrebščin. Dne 23. marca t. 1. se je vršil redni občni zbor imenovane zadruge, ki je bil nenavadno dobro obiskan. Iz letnega poročila uprave posnemamo, da je zadruga v letu 1931 lepo napredovala. Število članstva je naraslo od 935 na 1039, promet je narasel za 60% in tudi čisti dobiček izkazuje do sedaj največjo doseženo višino Din 133.814.10. Pri tem pripominjamo, da je bilo odpisanih veliko dvomljivih postavk iz prejšnjih let v precejšnjih zneskih, tako da nam kaže bilanca čim vernejšo sliko finančnega stanja zadruge. Uprava se je trudila, da bi dobila za zadrugo primernejše prostore, žal se ji to ni posrečilo. Upamo, da bo nova uprava posvetila temu aktualnemu vprašanju čimvečjo pozornost in ga zadovoljivo rešila. Na občnem zboru je bilo mnogo stvarne , in resne, pa tudi mnogo take kritike, ki bi | lahko izostala. Ni dovolj, da občni zbor konstatira in graja premajhen uspeh naše zadruge v primeri z drugimi sorodnimi, treba je tudi, da se enkrat brez ozira na upravo, ki slučajno vodi zadrugo, stvarno in natančno ugotovi, zakaj druge zadruge bolje uspevajo, . kaj je vzrok, da ljubljanska vsa leta sem ne more priti do pravega življenja. Zdi se, da niso imeli zadružniki do sedaj pri izbiranju uprav prav posebne sreče. Mogoče so krivi temu tudi sami, ker niso posvečali temu vprašanju dovolj pažnje. Vodstvo take zadruge namreč ni malenkost. Ono zahteva popolnoma zrelih ljudi, ki imajo dovolj veselja, časa, zmožnosti, izkustev, vestnosti in nesebičnosti, da se lahko z uspehom popolnoma posvetijo prospehu zadruge. Ako bi imela zadruga take ljudi, potem smo prepričani, da ne bi prišlo do onih žalostnih slučajev iz pretekle in novejše dobe, ki so zadrugi tako škodovali. Enake važnosti se nam zdi kontinuiteta v upravi. Pogosto menjavanje članov uprave mora neizogibno vesti Nov poklic za dame in gospode z upeljavo strojnega pletenja v hiši. Zagotovljen zaslužek ca Din 1500 na mesec, ker mi spleteno blago prevzamemo, plačamo plačilo (zaslužek) za pletenje in dobavljamo predivo za predelavo. Pišite po brezplačne prospekte še danes. Domača pletarska industrija No 97 Josip Kalifi, Maribor Trubarjeva ul. 2 do napak, ki povzročijo zadrugi moralno in materialno škodo. V sedanje načelstvo so bili izvoljeni gg.: nadsv. A. Žigon, prof. Sl. Raič, R. Mislej, V. Slamič, A. Megla, Fr. Anko in L Gračner, za namestnike pa: L June, L Zima in Pajk; v nadzorstvo pa gg.: Iv. Sancin, V. Markič, Fr. Martinšek, A. Vesel, J. 'Wedam, J. Šega in Iv. Gvardjančič. V novo upravo se stavijo nove nade. Želimo, da ne bi bile zaman. 118 let nazaj. Vse toži o slabih časih. Tare nas splošna gospodarska kriza, ki ni prizanesla nobenemu stanu in ki jo čutijo več ali manj tudi vse privatne družbe, javne ustanove ter ne v zadnji meri vse države. V tej splošni stiski se čujeta iz množice nasvetov predvsem dva, popolnoma nasprotujoča si klica: Čimvečja potrošnja! — Skrajna štednja! Čeravno ni mogoče ovreči, da bi izvajanje prvega nasveta lahko rodila za omilje-nje splošne gospodarske krize, v korist sploš-nosti lepe uspehe, vendar se nam zdi izvajanje tega programa nemogoče, ker se ne more nikogar prisiliti, da bi trošil več, kakor zmore. Nasprotno pa je vsak posameznik primoran, da s svojim imetjem in dohodki štedi. Da pa ni štednja mogoče izrodek sedanjih težkih časov, ampak davno preizkušeno gospodarsko načelo, nam kaže tudi ta-le zanimiva listina iz ljubljanskega mestnega arhiva: Oznanilo. Perhodno Soboto koker ta 26 te dan tega pričeočiga mesca bodo v temo ces. krail. Ma-gacino tukai u Lublane ob 9 te Ure zjutrai 300 centou erženeh otrobi inu več centou cuin od znucaneh žaklou preke koi gotoumo plačillo v cegelceh očitno v licitirengo predan. Tedai bodo usse, katere kai takega kupite žele zraven pouablene iz tem perstankam, de nobeden mlinar zraven perpušen nabode. Skuz ces. krail. Sold. Magacinsko Kanzlio u Lublan ta 18 te dan Svičana 1814. ŠIRITE »POŠTARJA«! ŠIRITE »POŠTARJA«! ŠIRITE »POŠTARJA«! Osebne vesti. Napredovali so: V VI. skupino: tehnik Breznik Štefan na direkciji, pb. ur. Rechberger Franc na Mariboru 2, Černe Avgust, Negode Miljutin in Košir Maks na Ljubljani 1, Gnus Ivan in Savelli Josip v Celju, Kump Ernest v Kranju, Mlinarič Franjo v Središču ob Dravi in Ulčakar Franc v Novem mestu. V VII. skupino: pb. ur. Turk Josip v Brežicah, Kolbe Cvetko v Litiji, Urbič Franjo v Ljutomeru, Ažman Marija v Tržiču, Kupec Ana v Celju, Vidmar Jo-sipina v Brežicah, Friedl Leopoldina v Celju, Kopač Josipina na Ljubljani 3, Šarabon Karla, Trošt Marija na Ljubljani 1 in Urbančič Bernardina na Vrhniki. V IX. skupino: pb. ur. Volkar Alojzij v Celju, Kolbezen Ervin na Maribor 2, Ptiči Ivan in Miklavec Anton na Ljubljani 1, Bergant Franc v Novem mestu, Fleischman Ernest v Ptuju, Gregorič Franc in Kovačič Leon v Murski Soboti, Jesih Cvetoslav v Kranju, Kuhar Jakob v Litiji, Miklavčič Svetopolk na Mariboru 2 in Žorž Alojzij na Ljubljani 2; arh. ur. Slabina Josip na direkciji; pt. manip. Bižal Josipina na Vrhniki, Perše Milena na Mariboru 1, Radovan Terezija na Mariboru 2, Toplic Berta v Slovenjgradcu; prakt. tehn. Banyai Jurij pri radiopostaji Domžale, Cerlkovnik Miroslav in Kavčič Silvester pri mestni sekciji. V X. skupino: pt. manip. Črnugelj Josipina na Ljubljani 6, Pečar Anton na Mariboru 2, Škerjanec Alojzij na Ljubljani 7 in Vidmar Gabrijela na direkciji. Postavljeni: za pt. manip. X. skupine Zupan Anton na Ljubljani 1, za urad. priprav. Stubelj Josipina na Ljubljani 1, za pogodb, pošt. Prelovec Ivana v Hočah, za dnevnica rje: Trevcn Rafael na Mariboru 1 in Kastelic Viktor pri Sv. Juriju ob juž. žel. Premeščeni: pb. ur. VIL skup. Horvat Mihaela z Maribora 2 na Ljubljana 1; pb. ur. VIII. skupine Kust Marija iz Šmartnega ob Paki na Ljubljano 1, Tratnik Stanko iz Cerknice na Ljubljano 1, Podmenik Olga z Ljubljane 1 v Sarajevo, Kappus Franja iz Mojstrane na Ljubljano 1, Videmšek Karla z Ljubljane I na Ljubljano 5, Levstek Marija jz Sodražice na Ljubljano 1, Štimec Ljudmila iz Slovenjgradca v Čabar in Petrovec Ana iz Sarajeva na Ljubljano 1; pb. ur. IX. skup. Rramarič Mirko iz Beograda na Ljubljano 2 m Kukar Jakob iz Litije na Rakek, telef. X. skup. Delimirovič Mačedonka iz Beograda iia Ljubljano 1 in Švajger Ljudmila z Ljubljane 5 na Ljubljano 1; arh. ur. X. skup. Pe-terman Pavla z Jesenic na Gorenj, v Mojstrano, pt. manip. X. skup. Žagar Apolonija iz Čabra v Sevnico in Milavec Pavlina iz Rakeka na Ljubljano 1; ur. priprav. Jerančič ran z Ljubljane 2 na Rakek; zvan. 2. skup. Zaviršek Anton z Ljubljane 7 na Ljubljano 2; zvan. 3. skup. Butala Katarina iz Sevnice v Slovenjgradec, Tratnik Marija z Ljubljane I v Stari trg pri Rakeku, Blasin Ana z Maribora 2 v Ruše, Mehora Miroslav z Ljubljane 7 na Ljubljano 1, Tanko Alojzija iz Rakeka na Ljubljano 3 in Tanko Anica iz Rakeka v Št. Vid nad Ljubljano; služ. II. skup. Kopnnsky Milica iz Škofje Loke v Kamnik, tl-* lvan rirajo v našem listu; Prihodnja številka POŠTARJA** izide radi Binkošti že 10. maja f. L, nakar opozarjamo cenjene čitatelje in predvsem gg. trgovce, kajti oglasi v „Poštarju" imajo gotovo uspeh! Šivalni stroji izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz last. tvornice. 15. letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. Pisalni stroji .»Adler**. Kolesa iz prvih tvornic, Diirkopp, Stviia, Nero, Jax. Pletilni Htrojl vedno v zalogi. — Posamezni deli koles in šivalnih strojev. — Daje se tudi na obroke učiteljem izjemoma s 5% poviškom; pri takojšnjem plačilu pa s 5% popustom normalne cene. Ceniki franko in zastonj. ^ Ivan Jax in sin Ljubljana, Gosposvetska c. 2 Za vsa v našo stroko spadajoča dela se priporoča Tone Malgaj družba z o. z. stavbeni pohištveni pleskar in ličar, sobo in črkoslikar Ljubljana Kolodvorska ul. 6 Medić-Zankl, Ljubljana Lastnik Franjo Medič Firnež, laneno olje, laki, oljnate in suhe barve Če hočete imeti dobro vrv za sušenje perila. zahtevajte v vseh trgovinah samo tako, ki ima privezano rdečo varstveno znamko s pajkom in imenom Grosuplje, kot tale slika, potem boste zadovoljni dolgo časa, kajti teh vrvi ni zlepa konec, so strašno trdne. Pazite: Pajek v mreži in Grosuplje! Ta varstvena znamka garantira za najboljšo kvaliteto. - Zahtevajte vse vrvarske izdelke samo s to znamko. Ne boste čutili krize, ako boste imeli zastore, pregrinjala in perilo strojno vezeno pri tvrdki Jurčičev trg štev. 3. Deželne pridelke moko, žito, špecerijo, krmila, stroje i. t. d. dobiš pri Gospodarski zvezi v Ljubljani Manufakturno blago vseh vrst kupite najceneje v trgovini 0. Šlibar, Ljubljana Stari trg štev. 21 Tvornica dežnikov L. MIKUŠ Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo bogato z a -logo dežnikov in sprehajalnih palic. Modna manufakturna trgovina Fabiani & Jurjovec LJUBLJANA, Stritarjeva ulica 5. se priporoča pii nabavi blaga za obleke. Prodaja na obroke potom Gospodarske zadruge poštnih nameščencev. Cene zmerne! Postrežba točna In solidna! Vsaftovistne m, zlatnina, srebrnina in po nizkih cenah pri L. VILHAR, urar LiubUana. Sv. Petra cesta 36 Za konzorcij „Poštarja'1 v Ljubljani izdaja Penko Josip v Ljubljani. Ček. konto 11.631. — Urejuje Hinko Fajdiga v Ljubljani. — Rokopise pošiljajte uredništvu, reklamacije, oglase itd. pa upravi lista „Poštar" v Ljubljani, Sv. Jakoba trg 2. — Tiskarna .Slovenija" v Ljubljani Predstavnik za tiskarno Albert Kolman, Celovška cesta 61