GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA VELETRGOVINE »MERCATOR«
Volitve v organe samoupravljanja
Do 16. junija 1964 morajo biti prve volitve organov upravljanja po določilu 111. člena temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah, ki je bil objavljen v Zveznem uradnem listu št. 15/64.
Pomembna novost, ki jo prinaša novi zakon, je zlasti v razširitvi volilne pravice, to je pravice voliti in biti voljen v delavski svet oziroma ustrezen organ upravljanja. Pri tej razširitvi volilne pravice bodo pri našem podjetju prišli zlasti v poštev vajenci in honorarni delavci, ki jih bo treba vpisati v volilni imenik poleg drugih delavcev.
Volilni imenik sestavi komisija za volilni imenik, ki ima predsednika in dva člana. Zakon ne dopušča, da bi komisije za volilni imenik imenovali sveti enot, zaradi tega bo moral centralni delavski svet določiti v treh dneh od razpisa volitev posebne komisije za volilni imenik v vseh enotah.
Vsak volivec ima pravico, da pregleda, če je pravilno vpisan v volilni imenik, zaradi tega mora biti potrjeni volilni imenik razgrnjen 7 dni. Ugovor o tem, da je nekdo nepravilno vpisan ali izpuščen iz volilnega imenika, lahko poda vsak, ki ima volilno pravico, pri kateremkoli članu komisije za volilni imenik.
Organi za izvedbo volitev delavskega sveta podjetja in delavskih svetov enot so volilne komisije in volilni odbori.
Volilno komisijo podjetja imenuje centralni delavski svet. Volilno komisijo poslovne enote imenuje delavski svet poslovne enote izmed članov delovne skupnosti svoje enote. Vsaka volilna komisija ima predsednika in dva člana. Volilna komisija skrbi:
—	za zakonito izvedbo volitev, '— potrdi volilni imenik,
—	imenuje volilne odbore, sprejema kandidatne liste in jih potrjuje,
—	določa volišča, ugotavlja in razglaša izid volitev,
'— opravlja druge zadeve, določene z zakonom.
Volilni odbori neposredno vodijo glasovanje na posameznih voliščih. Zakon prepušča statutu Pravico odločanja, ali naj se voli delavski svet za podjetje kot celoto ali pa da se voli določeno število članov delavskega sveta Podjetja po posameznih volilnih
enotah.
. Naš statut določa, da se volijo člani centralnega delavskega sveta v vsaki poslovni enoti po-
sebej, prav tako tudi v organizacijski enoti »Mercator«. Število članov, ki jih bo posamezna enota volila v centralni delavski svet, bo določil ob razpisu volitev centralni DS. Po statutu ima centralni DS praviloma 30 članov, kar bo moral upoštevati, ko bo določal za posamezne enote konkretno število članov, ki jih bodo volile enote v centralni DS v sorazmerju s številom delavcev posameznih enot.
Za število članov DS posameznih poslovnih enot velja določba statuta, da je število določeno z ustanovitvenim sklepom, oziroma da je pri poslovnih enotah, ki so bile ustanovljene v celoti iz pripojenega podjetja, število članov DS poslovne enote enako številu članov DS prejšnjega podjetja.
Za člana centralnega DS ali za člana DS enote lahko kandidira vsakdo, kdor ima volilno pravico po novem zakonu. Izjema je v zakonu določena le za direktorja podjetja, ki ne more kandidirati za člana DS podjetja. To določilo bi bilo treba upoštevati tudi pri volitvah v DS poslovne enote, tako da direktor poslovne enote ne bi mogel kandidirati za člana DS svoje enote.
Pomembno novost prinaša zakon za predlaganje kandidatov in kandidatnih list. Kandidatne liste lahko predlagajo zbori delovnih ljudi in določeno število volivcev. Kandidatno listo torej lahko predlagajo po našem statutu zbori delovnih kolektivov po posameznih poslovnih enotah oziroma v organizacijski enoti »Mercator«. Na taki kandidatni listi mora biti najmanj toliko kandidatov, kolikor članov se voli v delavski svet. Lahko je več kandidatov, kot je število članov delavskega sveta, ne sme pa biti na taki kandidatni listi manj kandidatov.
Zbor delovnega kolektiva enote sklicuje predsednik delavskega sveta enote. Zbor je sklepčen, če je na njem navzočih najmanj '/s vseh volivcev enote.
Vsak volivec lahko na zboru delovnega kolektiva predlaga enega kandidata za člana delavskega sveta. Ce podprejo tak predlog najmanj še trije volivci, se predlagani kandidat vpiše na listo kandidatov, o kateri nato zbor delovnega kolektiva glasuje. Kandidat, za katerega je glasovala večina na zboru delovnega kolektiva navzočih volivcev, je kandidat zbora delovnega kolektiva. Kandidat, ki ne dobi večine glasov na zboru navzočih volivcev, se torej ne more vpisati v kandidatno listo, ki jo predlaga zbor delovnega kolektiva. Na
kandidatno listo se vpišejo sprejeti kandidati po abecednem redu.
Razen popolne kandidatne liste, ki jo predlaga zbor delovnega kolektiva, lahko predlaga kandidatno listo tudi določeno števi-
lo volivcev, in sicer najmanj ena desetina vseh volivcev z omejitvijo, da jih ne sme biti manj kot pet. V podjetjih z več kot 500 volivci more predlagati kandidatno listo najmanj 50 volivcev. (Nadaljevanje na 4. strani)

O pomenu praznika dela je spregovorila tovarišica Betka Križnik
f-^ros(aui(i Smo /.
maj
V počastitev praznika dela je sindikalna podružnica priredila proslavo v sindikalni dvorani, Aškerčeva
3.	Proslava je bila v torek, 28. maja ob 20. uri in v četrtek, 30. maja, ob 10. uri za vse ljubljanske PE.
O pomenu praznika dela
je najprej spregovorila tov. Betka Križnik, nato pa so dijaki II. ljubljanske gimnazije izvedli lep program. Program je bil sestavljen iz pesmi in recitacij, povezan z veznim tekstom o proslavljanju 1. maja v raznih obdobjih.
Na proslavi 1. maja so nastopili dijaki II. gimnazije * z zanimivim programom	•¥>
PREDSTAVLIAMO POSEDVAIE EAIOTE
Splošno trgovsko podjetje Metlika je bilo ustanovljeno konec leta 1951. Ob
Naša najnovejša poslovna enota
urejeno. Takoj smo se lotili adaptacij poslovalnic. Do konca leta 1963 smo na novo zgradili 2 poslovalnici in bencinsko črpalko ter 3 adaptirali. Pri gradnji bencinske črpalke nam je delno pomagalo z osnovnimi
ustanovitvi je imelo pod- sredstvi (črpalke) trgovsko jetje le dve poslovalnici in podjetje Petrol iz Ljublja-
zaposlovalo 11 oseb. V istem letu smo prevzeli eno poslovalnico od vojno-tr-govskega podjetja Metlika. V letu 1952 smo odprli novo poslovalnico za prodajo železnine, v letu 1956 pa prevzeli od Knjigarne in papirnice iz Črnomlja poslovalnico v Metliki. V le-
Sredstva za omenjena dela smo dobili delno iz skladov Občinske skupščine, delno pa iz lastnih sredstev.
Težko bi bilo govoriti o uspehih ali neuspehih, ker je tu veliko činiteljev, ki
so prispevali k uspehom ali smo na novo zgra- pa ovirali razvoj tako maj-dih in odprli poslovalnico hriega podjetja. Ob ustano-Bife-Dehkatesa. Leto pozne- vitvi nismo imeli lastnih
osnovnih sredstev in jih je moral delovni kolektiv v tej razvojni dobi sam ustvariti. Konec leta 1963 jih je bilo za 35,700.000 dinarjev.
Leto
Realiza-
cija
din
Število
zaposl.
je smo prevzeli od Kmetijske zadruge Metlika 5 trgovskih poslovalnic v Metliki in na podeželju. V istem letu meseca julija smo eno poslovalnico spet odstopili Kmetijski zadrugi za prodajo repodukcij-skega materiala (stavba, v kateri je bila omenjena poslovalnica, je bila last KZ).
V letu 1960 smo odprli poslovalnico (na sliki) za prodajo tehničnega blaga, električnega materiala, gospodinjskih strojev, radijskih aparatov ter koles in kolesnih delov. Ta poslovalnica je bila zgrajena delno s sredstvi podjetja in delno s sredstvi občine.
Tako je imelo • podjetje leta 1960 deset poslovalnic, ker je v istem letu 2 poslovalnici zaprlo zaradi specializacije.
V letu 1962 smo odprli še dve poslovalnici, tako govine »Mercator« Ljublja-da imamo zdaj 12 delno na pripojitev podjetja k specializiranih poslovalnic. »Mercatorju«, je predvsem
Pri ustanavljanju oziro- upošteval integracijo, kar ma odpiranju novih pošlo- zagotavlja boljše pogoje za
Lepo urejena poslovalnica elektromateriala v Metliki je bila odprta 1960. leta
1952	65,000.000	14
1955	95,000.000	15
1958	122,000.000	20
1961	306,000.000	32
1963	418,000.000	39
VESTI IZ PE
V letu 1964 predvideva plan realizacijo 440,000.000
NOVE NAPISNE TABLE prostora so pridobih večjo nimi pulti ipd. Spremenili
prodajno površino, ki je so notranjo ureditev pro-Končno smo na pročeljih potrebna za samopostrežni dajnih in skladiščnih pro-dinarjev, in sicer z zmanj-	naših poslovalnic zagledali	način prodaje. V isti zgrad-	štorov,	tako da sedaj	funk-
šanjem zaposlenih delav-	nove lične napisne table,	bi so uredili tudi prostore	cionalno bolj ustrezajo	po-
cev za dva.	Izdelane so enotno za po-	za delikateso in bife. Novi	trebam	prometa.
Ko je delavski svet pod-	samezno PE in imajo na-	prostori nasproti hotela
j et j a predložil centralnemu	P's »Mercator« ter ime PE	oziroma avtobusne postaje
delavskemu svetu Veletr-
valnic smo imeli precej težav, največ zato, ker so bili skoraj vsi poslovni prostori last privatnikov; pri tem so nastajale težave v zvezi z investiranjem last-
napredek, za hitrejši razvoj trgovine v Metliki. Prepričani smo, da bo tudi kolektiv poslovne enote s svojim delom in prizadevanjem uspešno prispeval k
nih sredstev v tuje poslov- uspehom poslovne enote v ne prostore. Z delno nacio- Metliki in podjetja kot ce
nalizacijo je to deloma lote.
m poslovalnice. Najhitrejša je bila PE »Polje«, ki ima novi napis že na vseh poslovalnicah.
RENOVIRANA POSLOVALNICA V PE »LOGATEC«
V aprilu so v PE »Logatec« odprli novo SP trgovino, v nekdanjih prostorih klasične poslovalnice »Pod
Franc Kobe Naklom«. S preureditvijo
so pridobitev za podjetje in kraj sam, saj je tu močan tranzitni in turistični promet.
RENOVIRANA POSLOVALNICA V PE »GRMADA«
V PE Grmadi so meseca aprila odprli prenovljeno poslovalnico v Janševi ulici 2. V poslovalnici so zamenjali zastarelo opremo z novimi policami, prodaj-
Panorama Metlike, kjer je sedež naše nove PE »Metlika«
Zadnja vest
Centralni delavski svet je na svojem 23. zasedanju razpisal volitve v organe samoupravljanja, ki bodo 16. junija 1964.
Imenoval je tudi komisije za volilni imenik po PE in centralno volilno komisijo. Določil je, da bo imel novi CDS 33 članov, tako da bo na vsakih 50 zaposlenih izvoljen 1 zastopnik. Določil je tudi, da se izvoli 15 članov za dobo 1 leta, 18 članov za dobo 2 let.
CDS' je uskladil tudi naš statut s temeljnim zakonom o volitvah. Prav tako je odobril pogodbo med Veletrgovino »Mercator« in novo poslovno enoto s samostojnim obračunom »Metliko«.
Centralni delavski svet je sprejel sklep o ustanovitvi novih PE s samostojnim obračunom in sicer PE »Gradišče« — Trebnje in PE »Tr-žan« — Mokronog. Istočasno je potrdil tudi medsebojni pogodbi t. j. med matičnim podjetjem in PE.
Naše podjetje ima sedaj v svojem obsegu 14 PE s skupno 1.678 zaposlenimi (z volilno pravico).
SESTANEK POLITIČNEGA AKTIVA VELETRGOVINE »MERCATOR«
V ponedeljek, 18. V. je bil sestanek predstavnikov SP in DS ter sekretarjev osnovne organizacije in vodij splošnih služb vseh PE. Na sestanku so razpravljali podrobneje o pripravah in izvedbi volitev v organe samoupravljanja. Sestanka se je udeležil tudi predsednik občinskega sindikalnega sveta Ljubljana—Vič— Rudnik.
TABELA II
Kako smo poslovali v letu 1963
Ob zaključnem računu nost prostorov) je največji izrednega dohodka, in za leto 1963 ugotavljamo in presega 108.000 din me- cer od 55,5 milijona prve skupne rezultate po sečno (povprečje vseh po- ‘
'T ' slovalnic podjetja je 84.000/m2).
Najnižji povprečni OD v PE Logatec je razumljiv, saj je v tej enoti produktivnost skoraj najnižja, če-
integraciji v letu 1962. Najvidnejša pokazatelja uspešnega poslovanja sta dvig realizacije in produktivnosti (oz. promet na 1 zaposlenega). Realizacija je porasla za 27 %, in sicer od 15,269 milijonov v letu 1962 na 19,433 milijonov v letu 1963. Dinamika porasta je za 5 % večja, kot je povprečni porast realizacije v SRS. V prodaji na drobno je realizacija za 15% večja kot v letu 1962. Sorazmerno nizek dvig v maloprodaji je delno razumljiv, ker smo ukinili nekaj poslovalnic, več pa jih je bilo zaprtih po nekaj tednov ali
si-
124,8 milijona oziroma za 125 %.
Kljub visokemu zajemanju akumulacije s strani družbeno-političnih teritorialnih organov je podjetje povečalo sredstva skladov.
Posl. enota
prav prodaja največ neži- Poslovni sklad se je pove
vil — 54 %.
POVPREČNE ZALOGE
Povprečne zaloge so porasle v letu 1963 za 15 % v primerjavi z letom 1962. Največji porast — za 45 % je v organizacijski enoti »Mercator« oziroma v centralnem skladišču zaradi povečanega asortimenta in
mesecev zaradi ad^ptaci boljše
y J ne zaloge so se zmzale
in renoviranj.
čal za 94 % (to je od 55 na 107 milij.) in sklad skupne porabe za 112% (to je od 14 na 30 milijonov din v letu 1963.) Istočasno so porasli v letu 1963 poslovni stroški samo za 5 %, skupni izdatki v breme celotnega dohodka pa za 8 % v primerjavi z letom 1962. Povečanje skladov lahko pripišemo tudi dejstvu, da je podjetje razporedilo za OD samo 81 %, za sklade pa 19%, čeprav določa okvirni
L Polje
2.	Grmada
3.	Litija
4.	Špecerija
5.	Emona
6.	Logatec
7.	Straža
8.	Hrana
9.	Rožnik
10.	Jelka
11.	Mercator
f g E	S o — S2S	č	-d O
	jsšJI	p	
	pl	■5 2 ! =	ii o c
90	100	8,3	39%
168	87	14,5	20%
134	115	7,1	52%
80	95	12,7	27%
92	113	13,0	21%
83	95	5,7	54%
35	117	5,6	46%
205	93	8,3	29%
64	118	11,4	15%
79	96	6,3	51%
799	145	11,9	10%
ekonomsko nujno, ker bi v nasprotnem primeru podjetje stagniralo oziroma celo nazadovalo. Vlaganje sredstev za modernizacijo
izrečejo sanitarni in tržni organi, je podjetje rešilo le nekaj prošenj za posojila pri gradnji stanovanj in nabavilo nekaj opreme za
se zrcali tudi v povečanju počitniške domove. Vse
BE&JL&rčS: e!'”“*•
iPrc^o™mS»o£eKuraza	“ °D
22 %• od 1 010 000 v letu obračanje zalog, ki je va-
iqif' . i-G? rim rUr, mA žen element dobrega gospo-1962 na 1,232.000 din me- ,	■	•	®
Povečanje skladov je bi-
sečno v letu 1963 Samo v darienja (obratna sredstva, }o nujno potrebno zaradi sečno v leiu ivco. samo v --------..;j;— .. ta_ investiranja v modermza-
ki v
osnovnih sredstev, katerih vrednost je porastla za 47 %, to je od 759 milijonov po stanju 31. 12. 1962 na 1.118 milijonov dne 31. 12. 1963.
Skrb za razširitev poslovanja ni dopuščala v večji meri reševanja problema
ostale nerešene probleme osebnega in družbenega standarda bo skušalo odpraviti po zaključnem računu za leto 1964. Takrat pričakujemo še boljše rezultate in večje uspehe, ki jih bomo seveda dosegli, če bo tudi vsak posameznik
malo^odaji pa?je porasel beli jj je koeficient obra_ cijo trgovske mreže,
881 m9° H'	t u “T Čanja zalog zelo različen, pretežni večini ne ustreza osebnega in družbenega in kolektiv kot celota vlo-
06 um prometa mesec- Razijke nastopajo deloma zahtevam sodobnega pošlo- standarda. Iz razpoložljivih žil vse napore za čimvečji vr;^omJevSnW^in0IP^m^" tudi zaradi različne struk- vanja. Izboljšanje in pove- " '	^	~	'---------- •	..........
skladov, ki so delno rezer- promet pri najnižjih mož-virani tudi za kazni, ki jih nih stroških.	M. K.
poslenega je večji zlasti v enotah, ki so po integraciji zmanjšale število zaposlenih zaradi centralizacije nekaterih oddelkov (računovodstvo, skladišče, nabava, transport, kontrola itd), zato pa je poraslo število zaposlenih v organizacijski enoti »Mercator«.
POVPREČNI OSEBNI DOHODKI
koeficient obračanja. Vidimo pa, da bi skoraj vse enote lahko še povečale koeficient obračanja zalog, zlasti PE Hrana (na ca. 10) in PE Straža (na ca. 7 letno). PE Hrana ima največje povprečne zaloge, na primer za 21 % večje kot v PE Grmada, ki pa ustvarja pri sicer različni strukturi prodaje blaga skoraj 30% večji promet. PE Straža ima nižji koeficient obra-
Vzporedno z dvigom pro- ^.ania PE Logatec, Li-duktivnosti so porasli tudi bja m Jelka, čeprav te PE povprečni osebni dohodki, prodajo več neživih in sicer za 22% glede na leto 1962, to je od 30.900 na din 37.900. Povprečni osebni dohodek se giblje v PE med 33.100 (Logatec) in 40.700 (Straža), dinamika porasta pa med 12 % (Emona) in 37 % (Straža). Močan porast povprečnih OD v PE Straža je razumljiv, če upoštevamo naslednje:
a)	produktivnost je najvišja — 1,092.000 din prometa na zaposlenega mesečno;
b)	promet na 1 m2 prodajne površine (izkorišče-
DELITEV DOHODKA
Pri delitvi celotnega dohodka podjetja vidimo, da so močno porasle dajatve družbi. Skupne dajatve družbi so v letu 1963 dosegle 1.058 milijonov, v letu 1962 pa so znašale 824 milijonov, kar je za 28% več ter predstavlja že 43,4% razlike v ceni oziroma 7,3 % ustvarjenega celotnega dohodka. Posebno močno je porasel prispevek od
tabela I
Posl. enota	Povprečno ‘J? > §1	št. zaposlenih > 2-ON O — "d	Indeks V °/o 1962 = 10G	Povprečni promet na 1 zap.
L Straža	15— 2	15— 4	100	1.092
2. Litija	69—17	97—15	114	1.012
3. Jelka	47— 6	41— 5	87	1.011
4. Špedicija	84—13	89—12	106	959
5. Grmada	260—34	232—24	89	875
6. Polje	69—14	72—18	104	865
7. Hrana	206—22	165—19	80	863
8. Logatec	51— 3	46— 3	90	857
9. Emona	126—31	123—31	98	810
10. Rožnik	77—14	80—12	104	758
11. Mercator	255— 0	372— 0	145	2.120
Število vajencev je povzeto po stanju 31. 12.
Pogled na upravno poslopje pred nadzidavo...
... in po njej (posneto tik pred prvim majem)
SPREJELI SMO STATUT
Centralni delavski svet podjetja je na 22. zasedanju dne 24. III. 1964 sprejel statut Veletrgovine »Mercator«. Po ustavnih določilih pa s tem statut še ni dokončno sprejet.
Statut je bil po sprejemu predložen Občinski skupščini Ljublja-na-Vič-Rudnik. Pripombe in priporočila, ki jih bo dala občinska '■kupščina k statutu, bo moral delavski svet podjetja ponovno obravnavati ter obvestiti občinsko skupščino o sprejetih pripombah oziroma ji sporočiti razloge, če se ne bo strinjal z njimi. Statut bo torej dokončno sprejet na ponovnem zasedanju centralnega delavskega sveta, kar bo predvidoma po 15. V. 1964.
Dokončno sprejeti statut bo objavljen in bo pričel veljati osmi dan od dneva objave.
Že po sprejemu statuta je bil sprejet temeljni zakon o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah.
V tem zakonu je vrsta novih določil, ki jih bodo morali upoštevati statuti vseh delovnih organizacij.
Za naš statut bo najpomembnejša novost v tem, da bomo centralni delavski svet sicer volili po volilnih enotah kot doslej, vendar se bo število članov za posamezne volilne enote moralo določiti tako, da bo ustrezalo sorazmerju med številom članov delovne
(Nadaljevanje na 1. strani)
Na kandidatni listi, ki jo predlaga določeno število volivcev, je lahko tudi manjše število kandidatov, kot je število članov, ki se volijo v delavski svet. Kandidati na tej kandidatni listi morajo biti prav tako vpisani po abecednem redu.
Kandidatna lista se vloži najmanj 8 dni pred dnevom, ki je določen za volitve, volilni komisiji. Potrjene kandidatne liste mora volilna komisija razglasiti najmanj 5 dni pred dnem, ki je določen za volitve.
Najpomembnejša novost, ki nam bo povzročila določene težave pri organizaciji volitev, pa je v določilu 34. člena način glasovanja.
Pri volitvah delavskega sveta se glasuje na voliščih. Vsak volivec bo moral torej osebno priti na volišče. Dosedanji način glasovanja po pošti, ki je bil predviden za enote oziroma obrate izven sedeža podjetja, se po novem zakonu ne more več uporabiti.
Kandidate, za katere glasuje, označi volivec na glasovnici tako, da obkroži številke pred njihovimi imeni. Volivec lahko glasuje za kandidate raznih kandidatnih list. Glasuje za toliko kandidatov, kolikor članov se voli v delavski svet.
Če je volivec glasoval za več kandidatov, kot je članov, ki se volijo v delavski svet, se upošteva pri ugotovitvi izida glasovanja le toliko kandidatov, kolikor članov se voli v delavski svet. Pri
skupnosti vsega podjetja in številom članov delovne skupnosti organizacijske enote »Mercator« oziroma posameznih poslovnih enot, ki tvorijo volilno enoto.
Dosedanja določba 59. člena statuta, po kateri naj bi v posameznih enotah volili po enega člana centralnega delavskega sveta na vsakih začetih 500 milijonov doseženega prometa po zaključnem računu iz preteklega poslovnega leta, se torej ne bo mogla uporabljati, ker ni v skladu z zakonom.
Nadalje bo treba uskladiti še nekatere druge določbe statuta gled-j postopka pri volitvah in odpoklicu organov upravljanja.
Vse te spremembe bodo po naročilu občinske komisije za statute delovnih organizacij posebej javljene tej komisiji.
Delo za statut, če upoštevamo vse začetne priprave, pregled dosedanje organizacije in dosedanjih notranjih predpisov, pripravo za sprejem tez za statut in dokončno vsebinsko oblikovanje statuta, je trajalo približno leto dni.
Vsi delovni ljudje podjetja in enot so bili podrobno seznanjeni z dokončnimi pripravami za statut s tezami, ki so bile objavljene v našem glasilu št. 1 v mesecu januarju 1964.
Osnutek statuta je sprejel in objavil upravni odbor podjetja
""S*®*
tem se upoštevajo kandidati po vrsti, tako kot so navedeni na glasovnici.
Pri ugotavljanju izida glasovanja se ne upoštevajo imena oseb, ki na glasovnici niso navedene kot kandidati, ter je torej vsako pripisovanje imen odveč.
Za člane delavskega sveta so izvoljeni kandidati, ki so dobili največ glasov, ne glede na to, na kateri kandidatni listi so kandidirali. če je dvoje ali več kandidatov dobilo enako najmanjše število glasov, je med njimi izvoljen tisti, ki je po vrsti prvi vpisan na glasovnici.
Za volitve organov upravljanja poslovnih enot velja enak način in postopek, kot je predpisan za volitve organov upravljanja podjetja. Volitve delavskih svetov poslovnih enot in organizacijske enote »Mercator« bo prav tako razpisal centralni DS, ki bo določil dan volitev in koliko članov se voli. Vsekakor bo moral centralni DS razpisati na isti dan volitve za centralni DS in hkrati za DS poslovnih enot oziroma organizacijsko enoto »Mercator«. Volilno komisijo enote pa bo imenoval delavski svet enote izmed članov svoje enote.
V tem članku smo navedli le nekaj značilnejših določb in novosti v zvezi z volitvami v organe upravljanja, podrobnejša določila o volitvah pa bo sprejel centralni DS ob razpisu volitev ter bodo tedaj objavljena delovni skupnosti.
Mirko Rupelj
dne 5. III. 1964 ter je bil v razpravljanju do 23. III. 1964. Vse poslovne enote so obravnavale osnutek statuta na svojih zborih delovnih ljudi, katerih so se udeležili tudi člani statutarne komisije. Pripombe, ki so jih dali zbori delovnih ljudi, in vse druge pripombe k statutu je najprej obravnaval upravni odbor na skupni seji s statutarno komisijo.
Centralnemu delavskemu svetu so bile posebej predložene v odobritev sprejete spremembe na podlagi pripomb. O vseh pripombah, ki jih upravni odbor ni sprejel, pa je odločal centralni delavski svet.
Razen sprememb, ki zadevajo posamezna manj pomembna vprašanja, sta bili sprejeti tudi dve spremembi, ki kažeta težnjo delovnih ljudi po uveljavljanju neposrednih pravic samoupravljanja v enotah.
Ena od teh sprememb se nanaša na rotacijo in reelekcijo direktorjev poslovnih enot z notranjim obračunom, ki v osnutku statuta ni bila predvidena. Osnutek statuta je določal rotacijo in reelekcijo samo za delovna mesta glavnega direktorja in direktorjev poslovnih enot s samostojnim obračunom. Predložena ye bila pripomba, da bi se morala rotacija po statutu predvideti za vsa delovna mesta direktorjev enot, ki imajo voljene organe samoupravljanja. Zato sta upravni odbor in delavski svet podjetja sprejela ta predlog.
Nadaljnja važnejša sprememba se nanaša na promet s sredstvi enot. Po osnutku statuta naj bi delavski sveti enot sami odločali o nakupu in prodaji in o drugih načinih prometa z osnovnimi sredstvi enot le do vrednosti 500.000 din.
Na podlagi pripombe je bila postavljena višja mejna vrednost —- 800.000 din, do katere odločajo odslej delavski sveti enot sami (o nakupu in prodaji in o drugih oblikah prometa z osnovnimi sredstvi). O prometu z osnovnimi sredstvi enot, katerih vrednost presega 800.000 din, pa odločajo delavski sveti, s poprejšnjim soglasjem centralnega upravnega odbora.
Postopek pri sprejemanju statuta je dal vsakemu članu delovne skunnosti podjetja oziroma vsake enote možnost, da z neposrednimi ustnimi pripombami na zborih svoje delovne skupnosti ali s pismenimi pripombami sodeluje pri oblikovanju našega statuta. Po dokončnem sprejemu statuta pa bo prav tako še nadalje potrebna in zaželena neposredna robuda vseh naših delovnih ljudi, da bodo pravočasno ugotovljeni vsi primeri, ki bi jih bilo treba v statutu drugače urediti ali pa na novo določiti.	M. R.
NOVOST O VOLITVAH
Tik pred izidom lista smo prejeli uradno pojasnilo o izvedbi volitev delavskih svetov. Po tem pojasnilu smejo volivci, oddaljeni od volišč, voliti tudi po pošti — tako kot prej. Ovojnico z glasovnico, ki mora prispeti na volišče oziroma volilni komisiji najpozneje na dan volitev, mora predsednik volilne komisije neodprto vreči v volilno skrinjico.
Volitve v organe samoupravljanja
VLOGA MLADINSKE ORGANIZACIJE
Pri vlogi mladinske organizacije v sistemu samoupravljanja si je nemogoče zamisliti družbeno-eko-nomsko politično vzgojo mladine zunaj organov samoupravljanja. Da pa to res lahko uresničujemo, je potrebno skrbeti za informiranost mladine o problematiki gospodarjenja v podjetju, o življenjskem in delovnem okolju in o celotnem našem družbenem razvoju. Vendar golo informiranje ne zadostuje. Zavzemati se je treba za to, da se mladinci seznanijo z osnovnimi pojmi gospodarjenja, samoupravljanja, zakonitostmi delitve dohodka, kar se pravi, povezati teorijo s prakso.
Na mladino je treba gledati realno, kakršna je. Nekateri so pač bolj sposobni, drugi manj. Truditi se moramo, da bomo v vodstva mladinske organizacije izbrali najsposobnejše, ki bodo imeli dovolj strokovne in politične usposobljenosti in bodo lahko tudi marsikoga kaj naučili. Vodstvene organizacije ne moremo ločiti od mladine. Bolj ko bodo vsa vodstva povezani del mladine, boljša bodo in boljše bo delo organizacije in socialistični družbeni odnosi sploh.
Če hočemo reševati probleme, ki se pojavljajo pred nami v zvezi s tehničnim napredkom, v zvezi s socializacijo naše družbe, moramo predvsem zagotoviti dober kader, ki bo znal mladino pripraviti za napredek in razvoj naše družbe, da bodo vsi razumeli odnose in protislovja ter znali realno gledati na probleme, ki se pojavljajo pred nami. Zato je najvažnejše, da vzgajamo dober kader, ki bo znal poiskati bistvene točke pri reševanju raznih problemov. Skušajmo izboljšati izobraževanje mladih preko konkretnih oblik, ki jih razvijmo v mladinskih urah ter vsaj nakažimo probleme, da mladi ljudje o njih razmišljajo, ne pa da jemljejo stvari tako enostavno, kot jih danes jemljejo.
Samoupravljanje je tista osrednja naloga in osrednja točka, h kateri vsi težimo. Prav v delovanju samoupravnih organov pa je mesto aktivnosti mladinske organizacije. To pomeni, da naj se politično uveljavi v pozitivnem smislu tam, kjer samoupravljanje še ni doseglo zaželene ravni.
čimveč sodelovanja je med ljudmi, tem manj je nesoglasij in nasprotij, tem laže se uveljavlja samoupravljanje.
Prav v sedanjem času, ko bomo volili nove organe upravljanja, je potrebno, da z najširšo aktivnostjo dosežemo, da bo čim več mladih ljudi izvoljenih v organe upravljanja, kjer se bodo lahko dejansko spoznali z raznimi problemi in pomagali pri reševanju vsakodnevnih nalog.
S. M.
Uvodna ugotovitev: promet v vseh naših SP trgovinah je bil v letu 1963 večji kot v letu 1962.
Čeprav promet raste in je dinamika v porastu osnovnih pokazateljev (promet na 1 m2 in enega zaposlenega) močna, je še vedno več naših poslovalnic pod povprečjem SRS. Predvsem zaostaja promet na 1 m2 prodajne površine v poslovalnicah Logatec, Jeranova, Zalog in Rožna dolina, čeprav so poslovalnice odprte že od leta 1960 oziroma 1961. Analize kažejo, da se lahko doseže v SP poslovalnicah promet do 120.000 din na 1 m2, zlasti
Analiza naših samopostrežb
gravitacijska območja in kupno moč prebivalstva, saj so prve tri med našimi največjimi SP s 110 do 154 m2 prodajne površine — isto velja tudi za SP v Rožni dolini — in bodo šele pozneje polno izkoriščene. V navedenih poslovalnicah je potrebno zato pregledati asortiment, založenost, organizacijo in tehniko poslovanja, odnose do kupcev ipd. Potrebno bi bilo pregledati možnost
Tabela II
bo posvetiti več pozornosti tudi temu vprašanju, saj je lahko nizek nakup posledica nezadovoljstva kupcev. Verjetno pa so podatki ocenjeni netočno, ker dinamika v naraščanju vrednosti nakupa ni skladna z dinamiko v porastu prometa.
Če pogledamo še celotni pregled poslovanja SP poslovalnic v SRS, vidimo, da so največje uspehe dosegli V poslovalnicah, ki imajo
Poslovalnice z nizko strukturo prodaje blaga dnevne potrošnje:
Podatki za IV. tromesečje 1963
Poslovalnica	Sveže meso	Sadje zelenjava	Mleko in mleč. i/.d. ' 1 1	1 Ž-5	Neživi la
1. Zalog	_	6,2%	4,6%	12 %	6,3 %
2. Logatec	—	11,7%	—	—	32 %
3. Jeranova	—	7,9%	9,2%	10,4%	25,1%
4. Dobrova	—	2 %	0,3%	11 %	36,6%
5. Rožna dolina	2,7%	10,4%	—	—	22,7%
6. 0 v SRS	9,9%	6,2%	4,6%	4,9 %	17.7%
pri poslovalnicah, ki prodajajo tudi neživilsko blago. Ugodnejši rezultati so v naših poslovalnicah pri prometu na 1 zaposlenega, vendar tudi tu le 4 poslovalnice presegajo povprečje SRS — to je 1,034.000 din prometa na 1 zaposlenega. Če upoštevamo, da lahko dosegajo samopostrežne trgovine 1,200.000 na zap. (oziroma maksimalno 1,400.000/zap.), vidimo, da dosegajo to mejo samo poslovalnice v Tugomirjevi ulici, »Pri mostu« in na Valvazorjevem trgu v Litiji. Nad republiškim povprečjem je še poslovalnica v Rožni dolini; druge pa so blizu republiškega povprečja. (Samo poslovalnica v Zalogu je za 20% pod povprečjem SRS). Nižji promet na 1 zaposlenega je v poslovalnici Logatec nastal v letu 1963 zato, ker se je število zaposlenih povečalo za enega. Sorazmerno nizek promet na 1 zaposlenega je verjetno tudi zato, ker je še vedno večje število prodajalcev zaposlenih pri predpakiranju in ker so v nekaterih SP poslovalnicah na praksi prodajalci iz drugih poslovalnic.
Če upoštevamo, da je v SRS porasel promet živil na drobno v letu 1963 z leta 1962 za 22% (od tega 12 % na račun dviga cen), vidimo, da poslovalnici Zalog in Jeranova nista presegli tega povprečnega porasta.
. Kot vidimo v tabeli I, tmajo med našimi SP najslabše pokazatelje poslovalnice: Zalog, Logatec, Jeranova in Dobrova. Verjetno so vse omenjene poslovalnice delno predimenzionirane glede na sedanja
večje prodaje blaga, ki se dnevno troši, to je sveže meso, mleko, kruh ipd. (glej tabelo 2). Druge naše SP poslovalnice, ki dosegajo dobre rezultate, prodajajo namreč vse prej naštete artikle v večjih količinah.
Škode na račun tatvin skoraj ni opaziti. Primanjkljaj je nastal samo v poslovalnicah, ki dosegajo tudi drugače slabše rezultate poslovanja, kar kaže, da kader verjetno ni najbolje pripravljen za samopostrežni način prodaje.
Primanjkljaji ob inventuri 31. 12. 1963 v % od prometa za četrto tromesečje 1963.
Logatec	1,36%
Jeranova	0,42%
Dobrova	0,36 %
»Pri mostu«, Litija 0,30% Povprečje SRS 0,38 %
Povprečni, nakup enega kupca je skoraj v vseh naših poslovalnicah nad povprečjem SRS, razen v poslovalnicah Zalog, Poljanska 15 (odprta šele 1. 1963) in Rožna dolina. Potrebno
Pričakujemo, da bodo naše SP v letu 1964 dosegle še večje uspehe v poslovanju, saj je večina prodajalcev obiskovala posebne seminarje o tehniki poslova-
nja v SP in si obogatila svoje znanje tudi s praktičnim delom. S tem pa raste tudi strokovna usposobljenost in uspehi posameznih SP poslovalnic.
Upamo, da nam bodo prodajalci SP poslovalnic sporočili svoje izkušnje, težave in opažanja.
Miro Krištof
IO sindikalne podružnice na enem svojih zadnjih zasedanj razpravlja o pripravah na letno konferenco org. enote »Mercator«, ki bo v mesecu maju
čisto prodajno površino do 100 m2 oziroma v večjih mestih ali potrošniških središčih do največ 150 m2 (odvisno od gostote naseljenosti in tranzitnega prometa). Vse druge poslovalnice (z več kot 150 m2 prodajne površine) so predimenzionirane glede na sedanje potrebe in navade prebivalstva ter svojih zmogljivosti še nimajo polno izkoriščenih.
KONTROLNI ORGANI POROČAJO
Naši kontrolni organi so nam sporočili, da so pri pregledu poslovalnic v mesecu aprilu ugotovili vzoren red in čistočo v poslovalnicah: Rob 1, SP Rožna dolina, Pred konjušnico 4, Celovška 62, Kidričeva 5, Zaloška 22, Polje 2, Prisojna 7, Šmartinska 14, Litijska 37, Trzin, Nova Štifta in Solčava.
Kolektivom navedenih poslovalnic želimo, da bodo tudi v bodoče imeli vse v naj lepšem redu.
DOBRODUŠNI MESAR
Tov. Marjetič, poslovodja na Titovi 238 (Mala vas — Ježica) je znan kot prijeten in uslužen mesarski delavec. V to prodajalno zahaja mnogo odjemalcev, med njimi zaslediš marsikaterega Ljubljančana, ki z limuzino prihiti v petek ali soboto po meso. S postrežbo so stranke zadovoljne, saj jih Marjetič hitro, prijazno in solidno postreže.
Mesarski poklic ni lahek, pravi tov. Marjetič, saj se moraš danes boriti za vsak kos mesa in če hočeš doseči 5 milijonov prometa na dve zaposleni osebi, moraš marsikaterikrat tudi ob 4. uri zjutraj na noge. Kljub vsem težavam pa sem s poklicem in strankami zadovoljen.
TABELA I
Poslovalnica	Leto otvoritve	Prod. pov.	Promet 1962 v mili j. din	Promet 1963 v milij. din	Indeks 1963/62	Povprečni promet v letu „	d s	1	n (N	•—i ro ^ vO	O	sO §2	g2	§2			1963/62 d N «—i O
1. Rožna dolina	XI. 61.	162 m2	76,7	123,7	161%	40	64	742	1.060
2. Jeranova	KIL 60.	154 m2	76,4	93,4	122%	42	51	828	989
3. Logatec	V. 60.	145 m2	64,0	88,9	139%	37	50	943	932
4. Dravlje	VI. 63.	125 m2	85,5	120,6	141%	—	89	—	955
5. Zalog	X. 61.	110 m2	65,6	74,6	114%	48	56	793	824
6. Tugomerjeva	XI. 60.	100 m2	123,3	164,7	133%	103	137	957	1.198
7. Pri mostu	VIII. 63.	77 m2	—	48,8	—	—	112	—	1.179
8. Dobrova	XI. 60.	72 m2	54,3	68,3	126%	64	79	769	948
9. Valvazorj. trg	IX. 61.	61 m2	62,9	99,9	159%	86	136	842	1.287
10. Poljanska 15	III. 63.	58 m2	33,3	59,3	178%	—	109	—	965
11. 0 v SRS		97 m2	—	—		75	90	930	1.034
Pismo iz Švice
Izlet t Avstrijo - Italijo
Objavljamo drugo pismo naše poslovodkinje tov. Justi BOŽIČ o njenih vtisih s prakse v podjetju »Mi-gros«.
Predvsem moram povedati, da je bivanje v novem okolju — med novimi sodelavci, prijetno.
Do sedaj sem že delala v oddelkih:	sadje-zelenjava,
mlečni proizvodi, živila, gospodinjske potrebščine in pri blagajni. Razen dela v trgovini sem zadnji teden opravila tudi dnevni obračun blagajne, dnevno poročilo poslovalnice upravi ter tedensko in mesečno evidenco o številu zaposlenih in povprečnem prometu ^na 1 zaposlenega. Vsa poročila oddajajo na upravo že zvečer. Razen poročil mora poslovodja sam napraviti plačilno listo za osebje prodajalne in izplačati osebne dohodke 25. v mesecu. Osebne dohodke popravljajo ob novem letu, v izjemnem primeru — z utemeljitvijo — pa tudi med “letom.
Jutri pričnem delati pri prevzemanju in naročanju kolonialnega blaga. Prevzemanje opravljajo po »koli« sistemu. Vsak dan dostavljajo blago do 1/2 8. ure zjutraj, razen naknadnih naročil ter kruha, ki prihaja tudi popoldan ob 15. uri. Ob petkih in sobotah dobimo kruh že pakiran, sicer ga pakirajo v poslovalnicah v celofanske ali polivinilaste vrečke. Blago naročajo po grupah, zato je v skladišču sortirano po seznamu na dobavnici in vedno na istem mestu.
V	vsakem oddelku je raz-obešen plan dela, plan voženj, prostih dni, opoldanskega počitka, zato je malo spraševanja, kdaj in kaj bo kdo delal.
Značilnost razporeditve opreme v trgovini je ta, da se gondole postavijo v 2— —3—4 m dolge vrste in nekoliko poševno. V naši poslovalnici je postavljena poleg hladilne vitrine za mlečne proizvode tudi hladilna vitrina za globoko zmrzovanje mesa, rib, piščancev ter sadja in zelenjave. Kupcem je na razpolago mlinček za mletje kave, sira, lešnikov in mandljev. Sveže meso prodajajo delno še na klasičen način, vendar ga strogo ločijo s stekleno steno in vrati od drugega blaga zaradi vonja (kar zahtevajo posebni predpisi). Blagajna vodi evidenco prodanega mesa in mesnih izdelkov. Blago, ki ga kupec kupi v mesnici, zložijo v vrečko, zapišejo vrednost na vrečko s posebnim svinčnikom in zapro s spe-njačem.
V	prodajalnah »Migros« opravijo večkrat akcijske prodaje. Ta način prodaje je uspešen že zaradi tradicije. Blago za akcijsko prodajo inserirajo v časopisju, nalepijo lepake ipd.; v dneh akcije je bend za ca. 10 °/o
nižja, takoj ko akcija preneha, pa je cena blagu normalna.
Iz glavnega skladišča gre vsak dan za več kot 1 milijon SFrs blaga. Imajo 38 tovornih avtomobilov in 7 prikolic. Blago pripravljajo vo »koli« sistemu. . Vodijo posebno knjigo reklamacij, ki jih je ob tako velikem prometu relativno malo. Z dostavo blaga pridejo tudi vsa obvestila o spremembi cen, novem blagu, ter o blagu, ki ga ni več na zalogi. Ta obvestila morajo biti v poslovalnici na vidnem mestu.
Imajo tudi pekarno, ki speče vsak dan 65 ton kruha in peciva; električne peči delajo z zmogljivostjo 400 kg kruha na uro.
Bili smo že na ekskurziji v Ziirichu. Ogledali smo si tovarno testenin in spoznali celoten tehnološki postopek. Istočasno smo si ogledali v mestu več samopostrežnih trgovin »Migros« in drugih podjetij. Med drugim smo si ogledali samopostrežno trgovino, kjer prodajni prostor po adaptaciji ni zadoščal in so zato naredili poizkus v višino. Gondole imajo razporejene v 6 etaž in zato ni dobrega pregleda nad blagom: videti je, da se ta poizkus ne bo obnesel.
Prihodnji mesec bomo verjetno obiskali mesto Lausanne, kjer je od 30. aprila dalje velika švicarska deželna razstava, imenovana EXPO 64. Te razstave so v Švici v zaporedju 25 let, vendar sta zadnji dve, to j« leta 1914 in 1939 odpadli zaradi vojne. Za obisk razstave bomo porabili dva dni in je Združenje »Migros« že določilo 1 prost dan in plačilo stroškov potovanja.
Te dni so zaključili zbiralno akcijo za pomoč Skopju. V vsaki poslovalnici je bila skrinjica, kjer se je zbiral denar; podjetje namerava zgraditi šolo v Skopju.
Vse vas pozdravlja Justi Božič
Zgodaj smo zapustili Ljubljansko kotlino in meglo in si med potjo ogledali novi ljubeljski predor, ki je na naši strani že dokončan. Po kratkih obmejnih formalnostih smo se spustili v Celovško kotlino, po površini enako Ljubljanski
—	in se odločili za kratek postanek v Celovcu, upravnem središču Koroške. Pot nas dalje vodi ob Vrbskem jezeru, med slovenskimi naselji Vrba, Sekira in nemškimi vrtovi in vilami do Beljaka. Krajši postanek izkoristimo za bežen ogled mesta na Dravi z znanim mostom, ki je osrednji živec mesta. Spet smo zasedli tri avtobuse agencije »Izletnik« ■—• naših prijavljencev je bilo 16
—	za daljšo vožnjo preko Spittala z lepim gradom »Portia« in Stalla do Heili-genbluta. Romantična vasica z gotsko cerkvijo, čredami drobnice in pomladnim planinskim cvetjem polnim sonca, vse je bilo prijetno vabilo za Gross-glockner. Pot proti vrhu je bila odprta do višine 2900 metrov, odkoder nam je znani gorski masiv kazal
Markov trg v Benetkah: za prvi maj že povsem pripravljeni na naval turistov
svoje snežene stene in ledenik.
Spet cesta in kilometri do Linza. Utrujenost je pregnal prijazen sprejem in vzdušje domačnosti v hotelu. Kasna nočna ura je zaključila Avsenikove polke.
Zjutraj še bežen ogled mesta pa ob Dravi do La-
Kako bomo letovali 1964
Do 5. maja smo prejeli že veliko število prijav za letovanje v naših počitniških domovih. Večina prijavljencev se je odločila za dopust v juliju in avgustu. Posebno veliko prijav smo prejeli za domova v Selcah in Piranu, zato smo nekaj prijavljencev razporedili v druge domove oziroma na drug čas, predvsem tiste, ki nimajo šoloobveznih otrok. Razporeditev bomo dostavili vsem prijavljencem do 20. maja in prosimo, da nam čimprej sporoče, če se strinjajo z razporeditvijo.
Opozarjamo, da se lahko še prijavite za letovanje, posebno za meseca junij in september ter za Trate in Dolenjske Toplice skozi vse leto. Prijave za letovanja in eventualne spremembe sprejema tov. Tončka Dolinar, Aškerčeva 3, embalažni odd., tel. 20-863 ali sindikalna podružnica v PE.
Ravno tako mora vsak prijavljenec vplačati akontacijo (a 1.000 din za ležišče) najkasneje do 2. junija in celotni znesek 14 dni pred odhodom na letovanje.
go Misurine in naprej proti Gortini d’Ampezzo, znanemu zimsko-športnemu centru z olimpijskim stadionom in imenitno progo za tekmovanja z bobom, sedaj pa je pomladni macesen ovijal naselje vil, hotelov in zabavišč.
Reka Piave in kraj Lon-garone z jezom sta nas spomnila hude nesreče v preteklosti. Prebivalstvo si je opomoglo po katastrofi, vendar je čutiti posledice še na obrazih in v kretnjah.
Reka nas spremlja dalje do Belluna, potem se ločimo od nje in krenemo proti Benetkam. Tu prenočimo in si naslednji dopoldan ogledamo mesto. Značilna atmosfera iz barv, polsvetlobe in vode se zdi ustvarjena za en sam prostor: trg sv. Marka z dože-vo palačo in cerkvijo. Obvezni prevozi po Canalu, nekaj posnetkov Rialta, palač in golobov in ura odhoda nas spravi na sedeže v avtobusu in na pot do Trsta in domov. Še zadnja zahvala in konec je naše trodnevne lekcije geografije in ljudi.	M B
Pogled na založene police in konice stojal v neki samopostrežni trgovini v Nemčiji
Naš razgovor
OBISK V MLEČNI RESTAVRACIJI Savsko naselje
Košare s kruhom pravkar polnijo že tako tesni skladiščni prostor. Pošiljka se je sicer nekoliko zakasnila, toda to se dogaja že nekaj časa. Medtem ko pridne roke prodajalke selijo kruh na police, nastaja za prodajnim pultom vrsta ljudi.
»Vidite, že dolgo se tole dogaja pri nas: kruh zakasni in posledica so vrste,« govori Gizela Turšič, poslovodkinja mlekarne in mlečne restavracije v Savskem naselju. Prav težko se je ločila od dela, ki jo kliče zdaj k temu, zdaj k onemu pultu.
»Promet je velik, toda lahko bi bil še veliko večji. Prej smo prodajali tudi alkoholne pijače vseh vrst, zdaj pa le še pivo in rum pri čaju. Če bi spet lahko pričeli z nekdanjo prakso, bi promet gotovo povečali na šestnajst milijonov.«
Gostilniškega hrupa torej ni več, zato je pri mizah polno gostov,4ki pravkar kosijo. Kosilo je zelo dobro in stane dvestoštirideset dinarjev. Cene nam pove cenik, o kvaliteti pa tovarišica Gizela sama, ki sestavlja tudi menu: »Zelo veliko ljudi kosi pri nas in nikoli nič ne ostane.«
Enajst stalno zaposlenih je ravno še dovolj, da v dveh izmenah zmorejo vse delo, ki ga nalaga ži-
Del kolektiva mlečne restavracije PE Grmade v Savskem naselju
"vahni promet. Teže je v času dopustov in bolezni, \saj moramo od skupnega števila zaposlenih odšteti še štiri moči, ki delajo v kuhinji: dve kuharici in dve servirki. Začeti je treba že veliko prej, preden lokal odpro; prešteti morajo steklenice z mlekom. Z delom nehajo velikokrat šele ob desetih zvečer.
Mimo kruha (1500 kg na dan) in mleka (1300 litrov dnevno) prodajo največ piva. Junija bo potrošnja te priljubljene pijače še narasla: od petsto do šeststo steklenic pa dan.
Mlekarno in mlečno restavracijo poslovne enote »Grmada« so odprli leta 1959 kot prvi poskus pa-viljonske gradnje lokala. Čeprav je letnica dograditve dokaj pozna, lahko ugotovimo, da se je že v teh nekaj letih promet toliko povečal, kot si investitor občine Bežigrad ni mogel niti misliti. Vsi prostori so premajhni, prodajni in skladiščni. Hladilne naprave so zastarele, ogrevalni sistem šepa, kar pozimi najbolj občuti blagajničarka. Poleti pa se zaradi vročine hitro kvarijo občutljivejša živila. Zgodilo se je tudi že, da je čez noč zmanjkalo nekaj kosov embalaže, ki je zaradi pretesnih prostorov morala ostati zunaj.
Če boste kdaj hoteli telefonirati iz mlečne restavracije, boste morali najprej izprazniti čašo do dna in potem oditi na Šmartinsko cesto v javno govorilnico. Telefona tu namreč nimajo. F. P.
Osebne novice
Novi sodelavci:
Poslovna enota »Polje«: Prepeluh Ivana
Poslovna enota »Špecerija«:	Sveb
Mirko
Poslovna enota »Straža«: Turk Darinka
Poslovna enota »Rožnik«: Arh Roz-ka Vuga Kristina
Posjovna enota. »Hrana«:	Zabnikar
Minka, Štangelj Anica, Krabonja Albina, Marko Martin, Cimperšek Andrej, Rozina Marija, Maver Ignac, Košir Ivan
Poslovna enota »Emona«:	Žnidaršič
šlavko Ferenac Branko, Vrhovec Ivanka, Topolšek Franc, Trunkelj Anton, Grad Branko Poslovna enota »Grmada«: Jenko Marija, Sokler Angela, Rehorčič Nikola, Sinur Magda Boben Marija, Zajc Zofka, Snedec Janez, Rangus Vida, Močilnikar Polonca, Kuči Milena, Povše Milka, Sernel Mira, Zvar Darinka
Organizacijska enota »Mercator«: Zorec Milena, Avdulj Aziz, Jovanovič Vanja, Hočevar Bogdan, Vencelj Franc, Šalamon Maksimiljan, Ko-strevc Stane, Glivar Franc, Centa Vojka, Pečnik Anton. Valenčak Alojz, Vučenovič Mirjana
Odšli iz kolektiva:
Poslovna enota »Polje«: Keber Majda, lastna odpoved, Habič Marija, sporazumno
Poslovna enota »Straža«: Tavčar Jožica, upokojitev
Poslovna enota »Hrana«: Vešligaj Justi, lastna odpoved: Petrič Vilma lastna odpoved; Vrtačič Marija, lastna odpoved; Jug Tončka, lastna odpoved; Grdadolnik Barbara, lastna odpoved; Miiller Marija, upokojitev: Bari Vilibald, upokojitev Zupanc Marija, lastna odpoved; Vidmar Beti, sporazumno; Brus Franc, sporazumno; Marinko Nada, samovoljno; Kunej Ida, lastna odpoved
Poslovna enota »Emona«: Gregorc Ka-terina lastna odpoved; Lisec Marija, lastna odpoved
Poslovna enota »Grmada«; Lemut Ivanka, Taradi Sidonija, Vidrih Oti-lija, invalidsko upokojena, Brko-vec Zofija, Saje Pavla Topolšek Franc, Žnidaršič Slavko, Novak Terezija, Kostevc Jožica, Logar Ana Organizacijska enota »Mercator«: Šalamun Mirko, samovoljno; Idrizi Ragip. samovoljno; Ucman Ferdinand, sporazumno; Erbida Albin, sporazumno; Hodžič Ahmet, sporazumno; Ogrinc Rajko, sporazumno Poročili so se:
Poslovna enota »Hrana«: Gjura Irena, poročena Gomilar, Setnikar Marija poročena Koprivec; Založnik Tončka, poročena Mihelič; Mihelič Jože
Poslovna enota »Grmada«: Galič Anica, poročena Berzin Čestitamo!
Rodile so:
Poslovna enota »Špecerija«:	Huško
Elilija — sina, Umek Ema — sina Poslovna enota »Grmada«:	Kenda
Milka — dvojčka sinova; Tavčar Anica — sina
Organizacijska enota »Mercator«; Lu-žovec Vera — hčerko; Štajner Marija — sina
Mamicam, očkom in malčkom želimo obilo sreče!
Razne vesti
Poslovna enota »Hrana«: Gjura Angela si je pri razkladanju poškodovala hrbtenico
Poslovna enota »Grmada«:	Zver
Ančka, nezgoda na delovnem mestu, Feguš Matilda, nezgoda na delovnem mestu
Vesti o seminarjih:
Poslovna enota »Hrana«; Seminar za vodilno osebje v samopostrežnih prodajalnah so uspešno zaključili naslednji delavci:
Kraker Franja, poslovodja Šušteršič Marija, poslovodja Železnikar Vera, poslovodja Raztresen Mrjanca, trgovska pomočnica
Peklaj Valentina, trgovska pomočnica
Peršin Francka, trgovska pomočnica Mujdrica Elizabeta opravila pomočniški izpit v februarju Poslovna enota »Emona«: Šolo za učence v trgovini sta opravila Gluhak Marija in Zunič Terezija Organizacijska enota »Mercator«; Rebernišek Marija se je kot član delegacije ObS Ljubljana-Vič-Rudnik udeležila proslave obletnice desanta na Drvar
»Halo — tov. Loboda! Nujno potrebujemo kamion za ...«
Transport je element, ki ima pri modernizaciji trgovine veliko vlogo. Hitra in solidna dostava blaga iz centralnega skladišča je vsekakor zelo pomembna za normalni potek nabavno prodajnega procesa v trgovini. Transportni oddelek v našem podjetju se zaveda svojih nalog in se z vsemi močmi trudi, da kljub težavam ustreže vsem željam in potrebam po načelu: »Kdor hitro stori, dvakrat stori!«
Po poglejmo delovanje našega oddelka in težave, s katerimi se srečujemo vsak dan.
Kupci želijo, da pride naročeno blago kar najhitreje do njihovih poslovalnic. Petdeset kamionov, ki so vsak dan v prometu, moramo naložiti dvakrat
Obrazi iz kolektiva
■ \ .	- . .
ali trikrat, da zadovoljimo kupce po vsej Sloveniji in celo v Hrvatski. Poleg tega pa moramo večkrat po blago tudi k dobaviteljem in na železniško postajo, kamor pride na dan tudi do osem vagonov blaga.
V središču mesta so težave z dostavo še dosti večje, kajti tu lahko uporabljamo le vozila z nosilnostjo do dveh ton. Ker pa imamo le deset malih voz in dva hladilnika, komaj zmagujemo ves promet.
Zgodi pa se tudi, da naše poslovne enote daleč izven Ljubljane potrebujejo tovornjak za cement, opeko ali drug gradbeni material. Moramo jim ustreči, naš vozni park pa se spet zmanjša za vozilo ali dve.
Čeprav se borimo s problemom delovne sile, bomo zdaj, ko se pripravljamo na 42-urni delovni teden, okrepili popoldansko izmeno in poskušali odpraviti nadurno delo. Celotni kolektiv našega skladišča bo s svojo disciplino in delovno zavestjo še povečal uspehe, ki smo jih že dosegli.
Lado Loboda
Le malokdaj se zbere večje število naših avtomobilov v skladišču. Vedno jih je nekaj na poti ali v popravilu
MERCATOR — glasilo delovnega kolektiva veletrgovine mesečno. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik MIRO
nh Aškerčeva 3. Izdaja Centralni delavski svet veletrgovine »Mercator«, izhaja ____
x	„ i .	--------- --- m odgovorni urednik MIRO KRIŠTOF. Cena enega izvoda 20 din, letna naročnina 200 din Plačila na tek rač finn.lS t-šQ
časopis). Rokopisov ne vračamo. Naročila na naslov: Veletrgovina »Mercator« Ljubljana, Aškerčeva 3. — Tiska tiskarna CZP »Primorski tisk« v Kopru.
enkrat (za
PO MEHANOGRAFSKEM TEČAJU
Knjiženje na strojih Askota
»Avtokomerce« — obrat »Birostroj« Maribor — organizira enomesečne me-hanografske tečaje za strojne knjigovodje za knjiženje na knjižnih strojih »Askota«. Ker je tudi naše podjetje nabavilo »Askota« knjižne stroje, se je odločilo, da napoti na tečaj Betko Planinc in mene, obe iz knjigovodstva detajla, da bi se podrobno seznanili z »Askota« stroji in pridobili potrebno znanje za uspešno knjiženje. Na »Askota« strojih predvidevamo knjiženje osebnih dohodkov, knjigovodstvo detajla in blagovno knjigovodstvo.
9. aprila smo se zbrale v Mariboru. Bilo nas je 17. V predavalnici je bilo več knjigovodskih avtomatov in seštevalk. Vsaki je bila dodeljena seštevalka »Askota« in prva vaja. Tako se je pričel delovni dan.
Predavateljica je začela z opredelitvijo, naštevanjem in opisovanjem »Askota« strojev, ki jih proizvajajo v Vzhodni Nemčiji. Stroji »Askota« so moderni, števci so v ohišju stroja, medtem ko so pri klasičnih strojih (Mercedes National) vgrajeni na samem vozu pred valjem. Slaba lastnost teh strojev pa je, da je število števcev omejeno z dolžino valja, pri drugih modernih strojih pa število števcev ni omejeno.
Z vsakim dnem smo bolje spoznavale prednosti »Askota« strojev. Strojem večje kapacitete in z večjim številom števcev je moč vgraditi še naprave za množenje, in sicer: Robo-tron, naprava za mehansko množenje, tranzistorska naprava za množenje; priključimo lahko naprave za nadaljnjo obdelavo po-
datkov na statističnih strojih, napravo za avtomatsko vdevanje kartic — Intro-mat, napravo za avtomatsko prevzemanje starega stanja, salda in drugih podatkov (TS 36).
V stroje z manjšo kapaciteto, ki imajo napravo za množenje, lahko vgradimo dodatni memoria-števec ali nam lahko konstatni števec ki imajo to funkcijo, da nam vtipkani znesek v danem trenutku posredujejo na papir. Pri množenju nam lahko konstantni števec predstavlja prvi faktor, vtipkamo samo še drugi faktor in dobimo produkt.
Videli smo tudi, da lahko seštevalke »Askota« s pridom uporabimo za množenje in to na krajši način s tipko repeticije + in —. Tehnika tipkanja na »Askota« strojih zahteva slepo odtipkavanje številk. Za vežbanje slepega prstnega tipkanja smo predelali 9
različnih vaj in to na internacionalni ali blok številčnici, ki jo imajo novi »Askota« stroji. Ta številčnica ima prednost pred polno številčnico, ki je počasnejša in je praktična le pri polnih številkah. Številke je potrebno tipkati po vrstnem redu, kot jih čita-mo z leve proti desni. Seveda je bilo teh pravil še in še, vse si je bilo treba dobro zapomniti (saj nas je na koncu čakal izpit in nato praktično delo v podjetju).
Praktičnost teh »Askota« strojev je tudi v tem, da lahko na enem stroju knjižimo več različnih formularjev. Menjamo samo komandno ploščo; če so formularji kratki, pa lahko na eni komandni plošči postavimo tudi dva povsem različna ali odvisna formularja. Vse funkcije stroja mobiliziramo na komandnem mostu s štopi. Vadili
Smeh ni greh
MED OTROKI
Metka: »Igrajva se atka in mamico!«
Petrček: »Ali se bova spet kregala?«
OPOZORILO
»Prijatelj, zakaj ne zagrneš okna, kadar poljubiš ženo? Sinoči sem te videl!«
»Kako sinoči, saj nisem bil doma.«
Jezikovnih tečajev nemškega in italijanskega jezika (3 gruoe) se sedaj udeležuje le še 36 delavcev od 60 prijavljenih. Na sliki: pred pričetkom tečaja italijanščine
smo menjavo komandnega mostu, menjavo traku. Opozorjeni smo bili na vse primere, kdaj lahko stroj blokira, kar je zelo važno, saj se sicer lahko pokvari.
Spoznali smo se torej z vsemi števci, vsako tipko in vzvodom na knjižnih avtomatih »Askota«. Posebej smo obdelali pripravo dokumentacije in organizacijo dela za strojno knjiženje. Knjiženje na strojih zahteva precizno organizacijo v temelj nicah, v terminskem planiranju in samem sistemu dela. Organizacijo je potrebno izvesti tako, da ne prihaja do nejasnosti dokumentacije. Enako kot za proizvodnjo velja tudi za mehanizirano knjigovodstvo pravilo, da je prej potrebno opraviti vse priprave za nemoten potek dela.
Za strojno knjiženje moramo imeti pregledne, jasne in enotne temeljnice, zgoščen in kratek tekst, predhodno sortiranje konto kartice in dokumentacijo. To mora biti pripravljeno tako, da vložimo eno kartico samo enkrat na dan v stroj, če želimo racionalno izkoristiti kapaciteto avtomatov.
Čeprav je strojno knjiženje obširno serijsko delo, a delo samo monotono, se ne sme opravljati mehanično. Strojni knjigovodja mora spremljati svoje delo in pri tem paziti na
samo organizacijo in metodiko dela.
Spoznali smo tudi nekaj prednosti strojnega knjiženja. Strojno knjiženje nam daje enakomerno ci-stq pisanje v več izvodih in je kopija istovetna originalu. Tega z ročnim delom ne moremo doseči. Knjiženje je mnogo hitrejše, seveda če je prej vse pripravljeno, tako kot mora biti. Seštevanje in saldira-nje odpade in s tem iskanje morebitnih napak — razlik. Strojno knjiženje nam omogoča tudi širjenje evidence. Pri širjenju evidence se mora upoštevati vsestranska tehnična sposobnost stroja — avtomata. S strojnim knjiženjem se povečuje učinek dela, mehanizacija pa olajšuje tudi fizično delo.
S tem smo v glavnem obdelali program tečaja in nastopil je dan izpita, da pokažemo, kaj smo se v enem mesecu naučili. Kot pred vsakim izpitom, je bilo tudi tokrat precej treme, vendar se je vse srečno končalo. Bil je to že 71. tečaj.
Na slovesnosti ob zaključku so nam še posebej poudarili, naj svojo pridobitev na tem tečaju koristno uporabimo na svojih delovnih mestih, kar smo z vso resnostjo tudi obljubili in se tako po enomesečnem skupnem delu razšli z zavestjo, da smo spet nekaj pridobili.
Anica Vajda
VII. nagradna križanka
Objavljamo VII. nagradno križanko. Nagrade so: I. nagrada 3.000 din, 2. nagrada 2.000 din, 3. do 10. nagrada pa po 1.000 din. Rešitve pošljite na naslov: Veletrgovina Mercator, Ljubljana, Aškerčeva 3 (z oznako KRIŽANKA). Navedite naslov in poslovno enoto, v kateri ste zaposleni. Rešitve sprejemamo do 4. junija 1964.
Vodoravno: 1. majhen koš; 6. plazilec; 12. pasavec; 14.	sta-
ra žena; 15. otok v Indoneziji; 17. klic k orožju, preplah; 18. država na Srednjem vzhodu; 19. tla; 21. žensko ime;	22.
okrajšava za »nervozen«;	23.
ameriška zvezna država;	25.
nemški predlog; 26. primerjava; 27. bivši slovenski dnevnik; 29. tropski komarji; 30. orel v starogermanski mitologiji; 31. del teniške igre; 32. okrajšano srbsko moško ime; 33. glavno mesto evropske države; 34. kraj na Poljskem; 36. potrdilo; 38. pokrit z ometom; 40. posebnosti govora, jezikovne posebnosti; 41. idol; 42. umit.
Navpično: 1. dlaka; 2. spadajoč k operi; 3. učenec; 4. mesto v Nemčiji (naša pisava); 5. matematični izraz; 6. zaporedna soglasnika; 7. grška črka; 8. beograjski kvartet; 9. tuja menica; 10. ribje jajčece; 11. kraj na nemško-češki meji; 13. naša PE; 16. pripomoček pri pitju okrepčilnih pijač; 20. obljubiti; 23. umetnost po latinsko; 24. površinske meje; 26. oprati; 27. mesni izdelek; 28. skr-nina; 29. pohištvo; 30. kraj v Kašmiru, tudi pasje ime; 31. cedika; 33. osipanje; 34. pojav pri prehodu svetlobe iz ene prozorne snovi v drugo; 35. nikalni prislov; 37. okrajšano moško ime; 39. nikalnica.
REŠITEV VI. NAGRADNE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. skoro, 6. zavzet, 12. Lenart, 14. fasade, 15. epi-skop, 17. rejen, 18. pila, 19. Km, 21. len, 22. ice, 23. kovanec, 25. ča, 26. Prvi maj, 27. bo, 29. rokomet, 30. nem, 31. mm, 32. dar, 33. kasa, 34. radar, 36. Jenisej, 38. Abadon, 40. navada, 41. narava, 42. viden.
Izmed 125 prispelih rešitev VI. nagradne križanke smo izžrebali naslednje nagrajence:
I. nagrada Minka Mrak 3.000 din, II. nagrada Rezka Hočevar 2.000 din, po 1.000 din pa so dobili: Marija Balkovec, Malči Korče, Heda Krmelj, Mercedes Vatovec, Marica Sotlar, Mimi Zabukovec, Maja Klančar, Minka Hribar.