38
je nesmiselno obravnavati kot izumrlo (j o g a n 1997). Jogan (v Ma r T i n či č & al. 1999) kot nahajališča na 
podlagi starih literaturnih virov navaja Vevče in Izolo, dodaja pa še Koper, saj jo je v koprski luki leta 
1995 našel A. Pastor Sampedro.
Na lanskem Raziskovalnem taboru študentov biologije Dekani 2004 smo francosko bradico našli na 
slanih vlažnih tleh v Koprski Bonifiki (0448/2), kasneje pa jo je pri izdelavi diplomske naloge na nekaj 
mestih v okolici Kopra odkril tudi P. Glasnovič. Ob pregledu herbarijskega materiala v herbariju LJU 
smo naleteli tudi na prezrti primerek iz Škocjanskega zatoka, kjer jo je l. 1999 nabral M. Kaligarič. Vrsta 
pri nas torej ni izumrla in bi morala biti izbrisana iz seznama izumrlih vrst slovenske flore, njeno pojav-
ljanje na ruderalnih slanih tleh v obmorskih predelih pa je lahko zgolj prehodnega značaja.
Literatura
a n o n i M o u s , 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Ur.l. RS, 
št. 82/2002. 
f l e i s C H M a n n , a ., 1844: Übersicht der Flora Krain’s. Laibach.
f r a j M a n , b ., v tisku: Poročilo o delu botanične skupine na RTŠB Dekani ‘04. In: G. Planinc (ur.): 
Raziskovalni tabor študentov biologije Dekani 2004. Ljubljana, Društvo študentov biologije.
i l i j a n i ć, l . & j . T o P i ć, 2000: Poaceae. In: T. Nikolić (ur.): Index Florae Croaticae 3. Natura Croatica 9: 
1-324.
j o g a n , n ., T. b a či č, b . f r a j M a n , i . l e s k o v a r , D. n a g l i č, a . Po D o b n i k , b . r o z M a n , s . s T r g u l C k r a j š e k 
& b . Tr ča k , 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž 
na Dravskem polju.
j o g a n , n ., 1997: Mediterranean annual grasses in the Slovenian flora. Bocconea 5: 425-430.
M a r C H e s e T T i , C., 1896-97. Flora di Trieste e de’ suoi dintorni. Trieste.
Ma r T i n či č, a ., T. W r a b e r , n . j o g a n , a . Po D o b n i k , v . r a v n i k , b . T u r k & b . v r e š , 1999: Mala flora 
Slovenije: ključ za določanje preprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
Me u s e l , H., e . j ä g e r & e . W e i n e r T , 1965: Vergleichende Chorologie der Zentraleuropäischen Flora. 
Jena, Gustav Fischer Verlag.
P i g n a T T i , s ., 1982: Flora d’Italia. Bologna, Edagricole.
Po l D i n i , l ., 2002: Nuovo Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli Venezia Giulia. Regioni 
Autonoma Friuli Venezia Gulia & Università degli Studi di Trieste, Udine.
Po s P i C H a l , e ., 1897: Flora des Oesterreichischen Küstenlandes 1. Leipzig, Wien, Franz Deuticke.
s k o b e r n e , P. , 2001: Problematika izumiranja in varstva rastlinskih vrst v Sloveniji. Doktorska 
disertacija. Oddelek za biologijo BF, Univerza v Ljubljani.
T u T i n , T. g., 1980: Polypogon Desf. In: T. G. Tutin & al. (eds.): Flora Europaea 5. CUP. Cambridge.
W r a b e r , T. & P. s k o b e r n e , 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo 
Narave 14-15 (Ljubljana): 9-428.
Bo ž o Fr a j m a n
65. Geranium macrorrhizum L.
Novo nahajališče redke vrste na Kočevskem in prvo v slovenski Istri
New locality of a rare species in the Kočevsko Area and the first in Slovenian Istria
0354/4: Slovenija, Kočevska, Stojna, stena pod Cerkvenikovo glavo, 750 m n. m., W, kredni apne-
nec. Leg. & det. M. a C C e T T o , 9. 1. 2005 (LJU).
Notulae ad floram Sloveniae

39
0549/1: Slovenija, Istra, Šavrinska brda, Trebeše, gozdnata pobočja južno pod vasjo, cca 300 m n. 
m. Leg. & det. b. f r a j M a n , 15. 7. 2004.
Vrsta Geranium macrorrhizum ne sodi med prav pogoste vrste slovenske flore. Jedro njene razšir-
jenosti je na severozahodu in zahodu Slovenije, zlasti v porečju Soče, posamična nahajališča pa dobimo 
še v srednji in jugovzhodni Sloveniji (po zbranih podatkih v j o g a n (ur.) et al. 2001). Njena nahajališča 
se torej v grobem razvrščajo od severozahoda proti jugovzhodu Slovenije. Na Kočevskem zagotovo sodi 
med redke vrste, medtem ko v slovenski Istri do sedaj še ni bila zabeležena
O že znanih (f l e i s C H M a n n 1844, s T r g a r 1963) in novih nahajališčih te krvomočnice na Kočevskem, 
kjer je zdaj navzoča v štirih kvadrantih srednjeevropskega florističnega kartiranja ter njenih združbenih 
razmerah (Pseudofumario albae-Geranietum macrorrhizi), je pisal a C C e T T o (1999: 6-8). Objavljenih, 
količinsko najbolj bogatih nahajališč obravnavane vrste na debelem grušču Kostelske (ibid.), pa v karti 
njene razširjenosti v Sloveniji za zdaj še niso upoštevali (j o g a n (ur.) et al. 2001). 
Novo nahajališče v novem kvadrantu na Kočevskem je v bližini poznanih nahajališč na Stojni, to 
je v okoli 150 m dolgem in do največ 15 m visokem, iz krednega apnenca grajenem ostenju pod Cer-
kvenikovo glavo (792 m). Tod raste predvsem posamič iz skalnih razpok in ponekod v družbi pogostih 
prebivalk skalnatih rastišč kot so Cyclamen purpurascens, Geranium robertianum, Asplenium tricho-
manes, A. ruta-muraria, Hedera helix, Hepatica nobilis, Cardaminopsis arenosa in drugih. Kljub najdbi 
v zimskemu času (brez snežne odeje), v katerem pa so bile zaradi večjega števila jasnih dni toplotne in 
svetlobne razmere za spoznanje ugodnejše v gorskem kot v nižjem svetu, je opažena korenikasta krvo-
močnica že pognala nove pritlične liste.
Nahajališče na gozdnih termofilnih pobočjih južno od vasi Trebeše v slovenski Istri pa je povsem 
novo v tem delu Slovenije, saj korenikasta krvomočnica na Obali in Krasu do zdaj še ni bila zabeležena. 
To nahajališče je tako precej izolirano in oddaljeno od osrednjega območja razširjenosti pri nas. Vrsta je 
bila najdena med popisovanjem flore v tem delu Slovenije na raziskovalnem taboru študentov biologije 
(f r a j M a n 2005).
Literatura
a C C e T T o , M., 1999: Floristična in vegetacijska opazovanja v ostenjih severovzhodne Kostelske. 
Gozdarski vestnik 57 (1): 3-22. 
f l e i s C H M a n n , a ., 1844: Übersicht der Flora Krain’s. 246 pp.
f r a j M a n , b ., 2005: Poročilo o delu botanične skupine na RTŠB Dekani ‘04. In: Planinc G.(ur): 
Raziskovalni tabor študentov biologije Dekani 2004. Ljubljana, Društvo študentov biologije.
j o g a n , n .( u r .), T. b a či č, b . f r a j M a n , i . l e s k o v a r , D. n a g l i č, a . Po D o b n i k , b . r o z M a n , s . s T r g u l C - 
k r a j š e k & b . Tr ča k , 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, 
Miklavž na Dravskem polju, 443 pp.
s T r g a r , v ., 1963: Prispevek k poznavanju flore Slovenije. Biološki vestnik 11: 21-26. 
Hladnikia 18: 23-44 (2005)

40
Slika 1: Razširjenost vrste Geranium macrorrhizum L. v Sloveniji (dopolnitev karte v Jogan (ur.) et al. 2001): do 
zdaj še neupoštevano nahajališče na Kočevskem (□) ter novi nahajališči na Kočevskem in v Istri (■).
ma r k o ac c e t t o & Bo ž o Fr a j m a n
66. Silene otites (L.) Wibel.
Potrditev pojavljanja vrste v predalpskem fitogeografskem območju.
Confirmation of occurrence in the pre-Alpine phytogeographical region of Slovenia.
9657/3: Slovenija, Štajerska, Velika Pirešica, ostenja nad Temnim grabnom in okolici, 
440 m n. m., S, keratofirji, Asplenio septentrionale-Quercetum petraeae nom. prov. Leg. & det. M. 
a C C e T T o , 18. 8. 2005 (LJU).
Iz dosedanje vednosti o razširjenosti vrste Silene otites v Sloveniji (j o g a n (ur.) & al. 2001) lahko 
ugotovimo, da sodi med razmeroma redke vrste. Njena nahajališča se goste v submediteranskem svetu, 
medtem ko sta v severovzhodni oziroma vzhodni Sloveniji doslej poznani le dve nahajališči. Nahajališče 
pri Dobrni, to je v predalpskem svetu, prvi omenja r e i C H a r D T (1860: 734), za njim pa še trije botaniki: 
Ma l y (1868: 219), ki ga citira tudi Ha y e k (1908: 345) in kasneje še Ma y e r (1952: 53). V Mali flori Slove-
nije (v r e š 1999: 153. In: ma r T i n č i č & al. 1999) to nahajališče označujejo z vprašajem. Drugo nahajališče 
v subpanonskem območju Slovenije (j o g a n (ur.) & al. 2001) pa je najbrž zabeležil prof. M. Wraber, ki je 
fitocenološkemu preučevanju tega območja posvetil precej časa. Drugih podatkov o pojavljanju te vrste 
v Sloveniji za zdaj ni.
Na potrjenem nahajališču v predalpskem svetu to je v gozdnem območju Velika Pirešica, je vrsta 
razmeroma pogosta v ostenjih ter na strmih skalnatih grebenih in pobočjih, ki jih grade keratofirji 
Notulae ad floram Sloveniae