Tečaj XIV. List 10. gospodarske, obertnijske in narodske Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer3fl.$ za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr. V Ljubljani v saboto 2. februarija 1856. Pametnik za mlade kmetovavce Sostavljen je ta pametnik ali spomnjež tako íír > prislužiti, ako si ume od svojega gospoda potni list Pridobiti, ki ga „obrok" imenujejo in ki mu potem pravico po vsi rusovski deržavi svoje sreče iskati. On mora zato, kakor je bilo že prej omenjeno, posestniku.in deržavi letni davek plačevati. Delitev tacih listov je važen dohodek ta-kim posestnikom, kteri imajo več kmetov, kakor jih potrebujejo. In zares, većina delavcev pri javnih zidanjih, ro-kodelcev in kupcov, vsi izvoščiki (najeti kočijaži) itd. smejo prebivati v mestih le, ako imajo take „obroke"; ž njimi pa so opravičeni. Se vé da je pa tudi mnogo posestnikov, ki ne more jo ne le potnih listov dajati svojim podložnim, tem-več so še prisiljeni zavoljo pomanjkanja kmetov, kadar žetev pride, od svojih sosedov delavcev na pósodo jemati ali pa poljske pridelke v nevarnost postavljati. Drugi posest-niki daj ej o preveč potnih listov, da bi si dohodke zmnožili, al slabo se jim to splačuje , ker poljski prihodki se potem vsako leto manjšajo. Toliko o prijetnosti in dobroti kmetiškega stanů na Rusovskem; zdaj pa še nekoliko besed o neprijetnosti njegovi. (Dalje sledi.) *) Vsak Rus ima svojo ledenico, v kteri poleti meso itd. hrani. Za poduk In kratek cas. Ahmet Methemir in njegov sin Abdala. (Po Meisner-u v ilirski Danici). > Ahmet Methemir z modrostjo naj bolj sloveč mož v mali Azii, pokliče k sebi nekega dné svojega sina Abdala, ki je ravno 21. leto nastopil, ter mu tako govori: „Abdala, sin moj, ti si naj mlaji med mojimi otroci, ti si tudi moja edina tolažba. Veš, da imam v Carigradu brata, ki decé nima, tebe pa ljubi. Večkrat te je že od mene imeti hotel; sadaj je pa dôba, da te k njemu odpravim. Idi k njemu. Da pa meni kadaj ne bodeš očitati mogel, da te nisem zadosti podučil, ti ponavljam še enkrat jedro svojega dosedanjega uka. Cuj : . „Glej, da vidiš vse, kar se le viditi da! Nobena stvar naj ti ne bodi toliko visoka, da bi se tvoj pogled do nje popeti nehotel, pa tudi ne tako nizka, da bi ravno tako rad ne spustil se do nje. Učiti se moraš od ozira v sonce in od pogleda na červička v iprahu". „V nesreći se ne sturobi, v sreči pa nezoholi ! Ena solza ti bodi zadosti za uno, en smehljej veselice za to, kajti sreča in nesreća ste si jako podobne v nestalnosti duše". „Vari se plamena togote; ljut nikoli ne bodi! Ljutina serca gerdi vsako lice, desetkrát pa več um in dušo ; mnogokrat nas stori nagle, nikoli pa modre v našem ravnanju in opravilu". „Bodi pripraven za vsako uničilo svojih želj ! Gosta, kterega smo se nadjali, vsikdar bolj pričakujemo, ko unega, ki pride iz nenadi. Napad s pretnjo se dostikrat odvaliti dá, ali kteri nas iz nenadi zalati, nikoli". „Ljubi vse ljudi; ali visoko jih le malo zmed njih poštuj! Vsi so tvoji bratje: tega se vedno spominjaj. Oni bojo sicer to storili le malokdaj , ali pregreški druzih ljudi naj ne kalijo čednosti tvoje". „Cast išči in ceni! kajti ona povišuje čednost, in jo tudi večkrat naplaćuje. Na bogastvo ne merzi ! ker ti je po njem mogoče dobro storiti sirotám, podpirati nedolžnost in izsmehovati grozovitneža zlobo. — Od blišobe pa le beži ! Ona le oholega bedaka slepí, zavíd budi in draži, in biva enaka ognju, ki se sveti, in v tem sam sebe troší". „Vari se laganja bolj ko otrova (strupa). Včasi ti se bo zdelo, da ti ono za rošnjo (začasno) pomaga; ali vedi, da ti bo pokle za mesec, za leto in še za več časa škodljivo". „Išči si enega prijatla, in kadar ga najdeš, dobro ga vari in čuvaj; ali nikar ne misii, da si za dolgo časa gotovo našel, kar si iskal. Redkokrat cvetó aloe, ali kopina (robida) pravega prijatelstva še redkeje". „Trezen bodi vedno! Jezik pijanega člověka imetek je bedalije, nesreče izvir in zadavek preziranja in merzosti". „Neveruj unemu, ki ti izkazuje velike prijazne poklone, kterim uzroka najti nemoreš. Prevara (goljuíija) se zagrinja v plajšč prijatelstva; kdor vedno le za svoj dobiček delà, vedi, da le na pósodo daje za velike obresti". „Zvolivši si divico ji predaj le svoje tel o, nikoli pa svojih skrivnost, ki jih imaš! Stori se gospodarja ne samo njenega telesa, ampak glej, da moreš vladati tudi njeno dušo. Ne odkrij ji vse svoje ljubezni, da se njena do tebe neshladí. Njene čudi (Naturel) ne imej za razum, njene zlobne šale ne za ostroumje, njenega kujanja ne za zbilju (resničen) serd, in njene omedljevice ne za pravo bolezen. Naj bolje žensko obličje neha le ondaj spremenjati se, kadar na tem svetu živeti prestane". „Čversto se okleni zakona vere svojih starih! Ako se tudi nemoreš z njimi složiti v vsem, glej, da moreš o tem vedno molčati. Neveruj tištim, ki nič ne verjejo, in beži od tistih, ki podirajo vse, nikoli pa nič ne zidajo. Mnogokrat so sumnje za dušo strup in muka, in velike slabosti bistra svedočba". — To so, sinko moj, moji nauki in prošnje! Glej, da si jih prisvojiš, in da se po njih ravnaš. Spomni se slednjega dne unega, ki jih ti je dal. Ne daj poginiti semenu modrosti 40 t zemlji neplodni, in ugasniti plamenu očetove ljubezni v sercu nehvaležnega sina". Ahmet umolkne , sin mu pa spodobno poljubi očetovo roko in obeča mu zvesto ravnati svoje življenje po prejetem nauku. Kobe. Novičar iz raznih krajev. Dosihmal je bilo le iz kratkih telegrafnih naznanil znano kako je rusovska vlada sprejela ponudbe mirú. Sedaj pa se vé to natanko iz v r a d 11 e g a petrogradškega čas« ? nika Journal de St. Petersbourg" od t. m., kteri 19* 7 0 ti važni zadevi blizo tole piše: „Živo je ganila vso Europo tista noviea, da je austrijanska vlada v Petrograd poslala od zaveznikov poterjene ponudbe za mir. Cesarska (rusovska) vlada je pa za svojo stran pervo stopnjo na poti mirne sprave še s tem storila, da je v pismu od 11/23. decembra, ki je bilo razglašeno v vsih ptujih časnikih, pove-dala, kaj da je pripravljena darovati ustanovit vi mirú. Tako se je od obéh straní razodela želja, naj bi čas premirja, da -!■! ■ 7 ■■SPBHHBHB^H armadam , se na to obernil i ktero je zimsko vreme usililo bi se spolnile želje, ki se enoglasno in povsod glasijo za hitri sklep mirú. V ravno omenjenem pismu je cesarska vlada tište cvetere člene, ki jih je dunajski zbor sostavil, za pod logo novega pogajanja vzela in zastran tretjega člena, zavoljo kterega se je dunajski zbor sperl in razderl, sedaj nekaj nasvetovala, kar se v bistvenem zapopadku vjerna z onem, kar so zavezne vlade takrat terjale. Te ponudbe, ki nam jih je sedaj austrijanska vlada izročila, se upirajo na enake poglavitne pravila, namreč: da naj černo morje bode vsem odperto po pogodbi, ktero naj rusovska in turška vlada neposredno med seboj sklenete in v kteri naj vzajemno določite, koliko vojnih ladij naj vsaka na tem morji ima za brambo svojega primorja. Ravno omenjene nove ponudbe se od unih, ki jih je rusovska vlada v svojem pismu u/23. razglasila, bistveno locijo le v nasvetovani prenaredbi meje med Moldavo in Besarabijo, in to naj se zgodi v zamenjo tistih krajev, ki so si jih zavezniki na rusovski zemlji prisvojili. Tu ni mesto za to, da bi pretresovali : ktere ponudbe so bolje za mir v Turčii in varnost Europe. Dosti je, da rečemo, da v mnozih poglavitnih rečéh ste si obojne ponudbe enoglasno bile. Gledé na to soglasje, gledé na vesoljne želje, gledé na čedalje v • vecjo silo , ki se nam protistavlja 7 in gledé na to, kar bi Rusija podaljšani vojski še žertovati mogla, noče cesarska vlada zavolj postranskih reci dalje odlašati delà mirne sprave, ktera ji je tako živo pri sercu. Vsled vsega tega je rusovska vlada poterdila ji od austrijanske vlade predložene ponudbe, da naj bojo osnova za obravnavo mirne sprave. Kakor je rusovska vlada v vojski svojo moč pokazala, tako hoče s tem pokazati svojo zmernost in Rusii in Europi spet mir dati". Druzega gotovega se v teh zadevah še nič ne vé, kakor da bo v Parizu zbor. — Mesto Pariz bo darovalo pri-čakovanemu princu ali princesnji zibeljko, ktera bo veljala 546.000 frankov. — IVa Saksonskem se je nedavnej sodniški svetovavec S. pri preiskavi smerkovega konja vcepil to strašno kužnino, ktera ga žuga je žalibog! že večkrat zgodilo. ob življenje pripraviti, kar se 13. in 14. jan. je bila v Rimu navadna slovesnost družbenikov za razširjevanje sv. katoliške vere, v kteri se je govorilo in pélo v vsih jezicih sirskem. arménském, arab- sveta: v hebrejskem, kaldejskem 7 7 skem bengaliskem , kinezkem , perzijanskem , kurdiskem, hindostanskem turškem, sudanskem, 7 7 tamuljskem, koptiskem gerškem, latinském, francozkem, španjskem, portugaljskem, laškem , angležkem , dánskem , nemškem , jugoslavenskem, poljskem, ogerskem in še v več druzih. Farys * Pesem Mickievičeva Ko ladja, kadar odbeži od zemlje, Po sinjem zvija se kristala sladno d Farys je arabska beseda in pomeni blizo toliko kar jez Slavni Mickieviè je v nji orientalsko poezijo kaj izverstno posnel Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis In persi morja z vešli hotnimi objemlje, Labúdji vrat nad válje dviga hladno: Tako Arabec, kedar konja goni S čerovja na puščav raztezo, Kopito kjer v pešćeni reki šumno vtoni Kakor v valovih vode zbeljeno železo. ii 9 F ^ Jt I * t * . ' ' ; * U ' : Ze plava v suhem morji konj moj, in razsece S persi delfina kamnje se sipece. Le hitreje, le hitreje! Ze po vetru sviž zameta; Le še više, visočeje! Ze nad klopčič peska zleta. Moj černi konj je oblak megle sive, Na čelu zvezda ko danica mu leskeče, Na voljo vetrom dal je pera štravsje grive, In bliske dir njegovih belih nog izmeće. Leti, vranec belonogi, S poti gore, s poti logi! Zastonj s senco ino s plodom Caka palma zelenika, 'Zdiram se nje rók obodom, Palma s sramom se umika, Krije se v tomún oáži Možkósti moji s šumom listov se smejáje. Tii na mejàh puščave skale so na straži, Na Beduina z divjim gledajo ozirom Konjskih kopit poslednji jek zasramovaje, Tak grozé za mojim dirom: „O neumnež, kje jezdari! Tam ne bode obranila Glave mu pred solnca žari Senca palmov'ga drevesa. Ne šotorov bele krila, En sam šotor tam — nebesa. Le skalovje tam nocuje, Tam le zvezd roj nomaduje". Nič té grožnje niso zdale, Dirjam le in skoke dvojim, Ozrem se, za dirom mojim Daleč skale so ostale, v 7 Cer za čerom v dolgem redu Skřívaje se moj'mu gledu. Postónja sliši grožnje njih in berž verjame, Da v plen dobila Beduina bo v puščavi, S perotama v pregon spustí se mí me In trikrat zvije čeřen venec moji glavi. „Merlio voham — kroka z zraka — Jezdec in konj sta bedaka , Jezdec, išče poti sleda , Konj po paši v pešku gleda : Trud zastonj je, kdor sem zajde, Nikdar več nazaj ne najde. Po teh potih veter hodi S sabo sled svoj odnašaje, Po tej loki konj ne blodi, Ta le pase kačje zmaje, Tù le merha přenocuje In postónja nomaduje1,4. Krokaje z bliskokremplji me v očí preklinja, In trikrat se pogledava z očmí v očesa. Kdo se je zgenil? Tič se zgenil, šel v nebesa Ko karati ga hočem, roka lok napenja In tiča za menoj okó derži v oziru, Že visel je v ozračji kakor černá pika Ko vrabec zdaj — metulj — komár — velika, Potem se raztopí v obnebja širu. Lêti, vranec, dirno v gonje, S poti, skale in postónje! (Konec sledí.) Stan kursa na Dunaji 30. januarija 1856. 5 ° o 86 'A A. lEsterhaz. srećke po 40 fl. 72 fl Obligacije \ VU v r> I Windišgrac. „ „ 20 „ 24% „ deržavnega / 4 „ 68 n Waldštein. „ „ 20 17 24% » dolga i 3 „ 51 „ iKeglevičeve „ „ 10 „ 11 „ ' 21/2 „ 43 '/2 „ I Cesarski cekini......5 fl. — Oblig. 5 °/0 od leta i 851 B— „ I Napoleondor (20 frankov) 8A.18 Oblig, zemljiš. odkupa5°/0 77 „ I Suverendor .......14fl. 30 Zájem od leta 1834 . . . 240 „ I Ruski imperial..... 8 fl. 32 „ „ 1839 ... 139 „ I Pruski Fridrihsdor ... 8A.45 „ z loterijo od leta 1854 |Angležki suverendor . . 10 fl. 34 105 „ „ narodni od leta 1854 INadavk (agio) srebra: 88 % „ I na 100 fl. 71/% fl. Natískar in záložník : Jožef Blaznik.