poštatoa gtf«Utrneš v gotovimi
Domoljub
mmmmm
Minister efr® Km
Do 3000 ljudi s« je zbralo v uedeijo, dne 17. oktobra 1937, na shodu v Kamniku, Zbor je vodil nevcljski župan Nande Novak. Govorili «o minister dr. Krek, dr. žvokelj in bivši poslanec Strcin. Govorniški oder je bil okrašen 7. zastavami in sliko voditelja slovenskega naroda dr. Korošca, Minister dr, Krek se je v svojih izvajanjih dotaknil tudi tako imenovanega opozicijskega sporazuma in označil »tališče Slovcccev tako-le:
Veliko prahu je prvi hip vzdignil pred enim tednom objavljeni tako imenovani sporazum med srbsko Združeso opozicijo in med voditeljem hrvatskega naroda dr. Mačkom. Toda videti je, da se prah polagoma potega in da hrvatske in srbske reke tečejo mirno naprej.
Kar s« >5»Sajam.«, sporazumevanja tiče, je nak staližže, da Je v vcakem ozira bolje, ako se med seboj sporazumevajo in ^prijateljujejo, nego da bi se med seboj sovražili in klali. In v vsaki državi je treba vse storiti, to zahteva življenje, kar ne nasprotuje temeljnim državnim mislim, da vlada v njej sloga, prijateljstvo in pravo bratstva.
Slovenci pri sklepanju sporazuma hrvatskih in srbskih opozicionainih strank niso sodelovali, ker jih nihče ni povabil niti pritegnil a kakim posvetovanjem in sklepanjem. Zato mi lahko najbolj mirno in najbolj nepristransko govorimo o tem zadnjem sporazumevanju opozicije.
Prvič: Srbske opozidonaine stranke ne predstavljajo srbskega naroda, ker nikakor nimajo v njem večine, To so zgovorno pokazale zadnje občinske volitve. To dejstvo pa ne samo, da zmanjšuje ugled in važnost sporazuma, nego spravlja ob veljavo celo nje-{ove temelje.
Drugič: Gospodje od opozicije pozabljajo oa dejstvo, ki ga mora upoštevati vsaka zrela politika, da se sedanja Ustava ne more in ne sme spremeniti, dokler ne postane naš mladi krali polnoleten, to se pravi, dokler ne dobi vse vladarske oblasti v svoje roke in z narodom svobodno vlada po ustavnih in narodnih zakonih. Tako dolgo se Ustava ne bo spremenila, to j« tako gotovo kot Amen v »čenašu.
Tretjič: Treba je naglasiti, da Se ta opo-acionalni sporazum večine Hrvatov in martj-Sin<5 Srbov ni nikak sporazum o notranji ureditvi države^ kar vendar predstavlja že od nekdaj glavno zahtevo radičevskih množic na hrvatskem. Hrvatska večina in srbska manjka sta se sedaj samo sporazumeli, da se
hočeta še nekdaj pozneje sporazumevati. Končnega sporazuma torej še ne marajo dovršiti, pač pa hočejo takoj na vlado, hočejo dobiti vso oblast v svoje roke.
Apetit po oblasti torej raste, sedaj so zahtevali vso oblast zase JNS, da bi zopet paiili in 4ariii po vsej državi, preganjali, zapirali in streljali. Njihova slaba dala še niso pozabljena. Ves naš narod je enodušno proti povrnitvi nasilja in poltema.	„
Drug«, ki želi na oblast, je seda; novo-pačena zveza večine Hrvatov in manjšine Srbov, Njihovi izgledi pa so enaki ničli.
Pač pa smatram, da je sedaj prišel čas,
• v
V dveh člankih smo že obravnavali eno
najvažnejših točk političnega življenja, to je politično načelnost, a še .vedno te važne točke nismo čisto izčrpali. Povedali smo, da so pri vsak: politični stranki glavna načela. Kes je, da ima končno vsaka stranka lep program in na shodih bi človek lahko pritrjeval govorniku skoraj vsake stranke, a bistvena plat načel mora biti seveda ta, da morajo biti tudi dejanja v skladu z načeli. Saj Kramer-Pucljevo »jugoslovensko edinjaštvo« na vse zadnje na papirju ne izgleda tako slabo in tudi v ustih govornikov se sliši navadno še dokaj čedno, če izvzamemo seveda pisanje in govorjenje Kramer-Pucljevih bratcev po Srbiji, kjer odkrito oznanjajo, da je treba n. pr. slovenski jezik ne le izriniti iz šol in iz uradov, temveč ga sploh odpraviti, in kar nam Kraraer-Pucljeva stranka pri nas doma pridno zaraol-čuje. Toda kako izgleda io »jugoslovensko edinjaštvo« v dajanjih, občutimo mi Slovenci presneto živo že skoraj dvajset let, »Uedi-njenje« izvajajo in razumejo ti ljudje tako, da bi se mi Slovenci kratko in malo posrbiii, in ko bi bilo izvršeno to, seveda še popravo-slavili. Dalje nam seveda pridno »uedinjujejo« •tudi blagajne v Belgradu, iz katerih je potem mogoče le s skrajnimi napori izvleči kako malenkost. Potem »uedinjujejo« pridno seveda tudi vso oblast, tako da mora odločati danes najmanj sam minister o stvareh, ki so jih časih hitro, dobro in pametno reševali župani in okrajni glavarji. Kramer-Pucljevi »uedir.jaši« oznanjajo tako bratstvo, da nam mora biti popolnoma enak Slovenec. Hrvat ali Srb, To je navidez prav lepo, v resnici pa izgleda ta enakost tako, da imajo prav vsa odločilna mesta v državi v rokah Srbi,
£<e$® 5® *	<42
da sedanja vlada, ki je zadnje dni tudi * zunanjepolitičnem oziru ovrgla vse tako visoko nakopičene laži nasprotnikov, kmalu po temeljitem posvetovanju izgradi, izzida naš« banovine. Naj se da banovinam v delokrog vse, kar n; proti ustavi. In vsi bodo s te na samo dobili, nič izgubili. Tu je za sedaj pod-laga za zdrav, trezen, pameten in mogoč sporazum! o
S temi izvajanji je gospod minister zaključil svoj govor, ki so ga vsi udeleženci shoda z napeto pozornostjo poslušali. Pozval je še vse navzočne, naj zaupajo voditelju dr, Korošcu, naj s potrebno resnostjo zasledujejo naše javno življenje v zavesti, da bodo tako vlada kakor slovenski zastopniki v njej vse storili, da se razmer® dokončno urede v popolno zadovoljnost ljudstva in v okrepitev države. Med govorom se mu je s polnega trga večkrat odzval val odobravanja,
dečun odrivajo slovenskega človeka povsodL Ce je penzijoriiranih 50 slovenskih učiteljev« nastavijo na ta izpraznjena mesta 30 Srbov, 15 Hrvatov in 5 Slovencev, tako da jc danes pri nas že skoraj 300 razredov brez učiteljev,, dočim strada pri nas oa stotine učiteljic breg posla. Podobno bi lahko naštevali še naprej. Tako izgledajo torej Kramer-Pueljeva načela o bratstvu in »uedinjenju« v dejanjih, zato ai čudno, če se Slovenci z vso silo upiramo takemu »jugoslovenstvu« že aad petnajst let! ter ne bomo odjenjali, dokler ga n« poms« demo.
Bistveni del političnih načel je torej da so v skladu tudi z dejanji. Načela morafo biti vedno enaka, kadar smo v opoziciji ali v vladi, enaka za občino, banovino ali za vso državo, enaka morajo veljati za Jugoslavijo, kakor za Avstrijo, Francijo, Rusijo ali Avstralijo, Ako smo stali na demokratičnem stališču za časa Živkovičeve diktature, n« smemo, ako smo res načelni, tajiti demokratičnih načel danes in ne moremo odobravati diktature nikjer.
Kakor je za katoličana ena sama morala« tako so za resnega in poštenega moža ena sama politična načela, ki morajo tvoriti zanj vrhovni vidik in merilo povsod in v vsakem slučaju. Mi smo po pravici obsojali divjs preganjanja K.ramer-Pucljevega režima, ki je uničeval naše ljudi samo zato, ker niso tro-< bili v njegov rog ali ker se niso hoteli vpisovati v nekatera -nacionalna« društva aH voliti vsiljenih kandidatov. Ce smo torej za* jtevali svobodo mišljenja zase, je ne smemo: oporekati drugim, dokler ni ta svoboda * škodo javnosti ali niso x izražanjem te avo« < bode združeni še razni drugi »restopki. Kra«
99
Šememrski dogodki
t*
Pred nekaj tedni je v Kmusšu vsk-atenimiva knjiga kranjskega dekana gosp. Matija Skrbca s naslovom »Šeažfflirskl dogodki«. V ajej nam popisuje gospod dekan del gonje, ki m jo vodili »u&cioealni Ijadie- proti našemu ljudstvu lets 1933. v kranjskem okraju, in pa svoje doživljaje ter opazovanja v ljubljanskih bi belgmiskih ječah.
Če je bila kaka knjiga pri nas potrebna, potem |e bila ta in itneM bi jo morala v kranjskem okraju sleherna hiša, obenem bi jo bilo pa treba razširiti že v zadajo slovensko vas, kajti oc* je nadvse zgovoren dokument žalostne dobe diktature Krraier-Pucalj-Maruši-čeve JNS to vseh podlosti, grdobij, propalosti tsaSih »nacionalnih« ljudi. Če kdo, potenj lahko is mora ta knjiga odpreti oči najbolj zaslepljenemu omejencu, če ima v duši ie še trohico poStenja, da se bo z gnusom obrnil od naših Izkoreninjencev, ki ne predstavljajo le aaše največje narodne nesreče, temveč tudi eaic največjo sramoto, kakršne ue premore zsenda prav noben narod v Evropi. En« izmed zelo slabih strani našega naroda ie ta, ds j« zelo pozaMjiv, zato moramo biti goepodu dekanu od srci. hvaležni, da je tadi bodočim rodovom zapustil — ogledalo Kiataer-Puelje-vega >nackma!nega« režima, vsako slovensko« hiio pa opozarjamo, naj te knjige ne pozab! prebrati.
škoda, da knjiga ni popolna. Opisuje nam namreč v glavnem !e dogodke, ki «0 bili v neposredni zvezi z znamenito »šenčursko revolucijo« meseca maja leta 1932 in nudi torej le en sam de! slike »nscioaninih« juaaitev JNS izkore^injencev, dočim bi bilo nujno potrebno zabeležiti In obelodaniti vso sliko, to je podrobno popisati vse grdobije, podlosti ia na-sllstva iz dobe diktature prav od spomladi leta 1929. do poletja leta J935,, tako da bi dobili res popolno sliko, kaj je ta propala druščina uganjala £ našim ljudstvom. V knjig) pogreSamo n. pr. opis znamenitih Živkoviče-vih volitev leta 1931., potem občinskih volitev leta 1933., Jevtičevih volitev leta 1935,. od-stavljenja svobodno izvoljenih županov in občinskih odbornikov, popis denuncUc^, ki so deževale zlasti iz učiteljskih vrst, Seznam neusmiljenih denarnih kazni itd. Itd., skratka; želeli bi in nujno bi bilo potrebno razgaliti ter ohraniti le poznim rodovom pravo in popolno fotografijo Kramer-Pucljeve JNS in naših »nacionalnih« ljudi. Zelo hvaležni bi bili gospodu dekanu, če saio izda ie drugi del,
Slovenci smo v svojo lastno neizmerno šk«4o selo pozabljšv narod in že danes je
velik del naAih pozabil, Juf počeli s asmi Se pred tremi ali itiršaal Mi, 6«* 10 M se pa na to sramotna dobo alti spomnil ae bo nihče več, kakor se n, pr, nihče več o* spomni na Zerjav-orjunska fusaltva xa časa proelulega PP režima. Zato bf bilo absolutno potrebno, da bi izšle take knjige prav za vsak slovenski okra], Gosp, arhidiakona Tovornika prosimo, da nam popiše divjanje bivšega režima v konjskem okraj«, g. G mlina »aj nam opiše tako kamniški okraj, g. Skulj kočevski okraj itd, itd. Prav tako bi kazalo pokazati, k&j so uganjali g posameznimi anovi in g. Erjavec naj bi nam n. pr. opisa! križev pot naSih učiteljev k« profesorjev. Nujno ie na eni »trans potrebno, d« ohranimo zgodovini pravi s&ras našega iMckmlasik »»prednjaštva«, aa	stran!
je pa še bolj nujno potrebno, da pokažemo to rp&ko prav slehernemu slovenskemu človeku, kajti le tedaj jo bomo zatrli. In prt nas ne bo obrnilo na bolfSe, dokler s« krajem t, ia grdobije do korsmin iz slovenske zemlje, kajti kako vodi večina slovenskega naroda kako odločno politiko, če mu je pa ta družba pripravljena skočiti vsak trenutek v hrbet. Take knjige M morali zanesti potem prav v sleherno hišo dotlčnefa okraje, a sleherna vas bi morala imeti take slike Iz Vseh okrajev. S tem bi tudi neizmerno dvignili politično zavest i« odločnost n&Sega Ijadbtva.
Da, Slovenci snso v svojo lastno Skoda silno pozabljiv narod, kajti te daaes leze izpod postelj cela vrsta ljudi, ki se bili zlasti v letih 1932—1934 skrbno skriti na gorkih za-pečkth ali pod posteljaad, da bi jih ja nihče ae opazil, In IS nam pridHgajejo sedaj o »krščanski pozabljivosti«. T® ljudi v«a povojna doba cl menda prav nič naučila. Neštetokrat je namreč žvižgal že po hrbtih naSSega ljudstva Zesjav-Kranser-Pucljev bič, a kadarkoli smo priSli sli na vi«?o, smo čez noč pozabili na vse prestano gorje, vselej smo zaslišali staro pesem o »krščanski odpusti;ivosti«, kar ja vzbujalo pri liberalcih !e posmeh Sn vtis naše nemoč', oziroma nesposobnosti. Nočemo ma-ičevaaj, toda neobhodno potrebna jc tudi krščanska pravičnost, kajti po logiki zgoraj navedenih mevž bi motali o. pr. tudi odpraviti vsa sodišča ki porušiti vse zapore. In kar je uganja! Kramer-Pucljev »nacionalizem« nad našim ljudstvom v temnil* letih 1932—1934, to kriči že dane« do neba po — krščanski pravičnosti, ker samo s tem bomo za bodoče preprečili, da se ne ponove nikdar več leta, kakršna smo pretrpeli.
Vse to so razlogi, da mora prit: knjiga
mer-Pttcljev režim je spodil Iz službe ali pognal daleč Iz domovine celo vrsto uradnikov, ki se niso hoteli ukloniti JNS režimu. Tudi za časa sedanjega režima je bil premežčen marsikdo na slabše mesto, a nihče samo zaradi mišljenja, temveč zato, ker so imeli na glavi toliko drugih grehov in prestopkov: eden j« * denuncijacijami spravljal nedolžne ljudi v aesrečo, drugi je uganjal prš volitvah nasilje in sleparije, tretji je bil pijanec, četrti je zagrešil razne nenravnosti, peti je pone-verjal Javni denar itd. itd. Tu ne gre torej za »nasilja« In preganjanja«, temveč zahteva najenostavnejši čut pravičnosti, da se grehi kaznujejo, kajti pogrinjati lumparije s pla-iCm »krščanskega usmiljenja« in »odpušča-2«
nja« se pravi ubijati v ljudstvu vsak čut za
pravičnost.
Trajna in nezmagljiva je samo taka stranka, ki je zgrajena na trdna, jasna in pravilna načela in katere dela so tudi vedno in povsod v skladu z njeni mi načeli, zato je nujno in neobhodno potrebna načelna politična vzgoja ljudstva. Samo iaka stranka gre lahko skozi vsak ogenj do končne zmage in samo taka stranka je ca znotraj tudi toliko zdrava, da more sproti izločati vse, kar se kvarnega vtihotapi vanjo. Fkoraj polstoletna slavna in častna zgodovina bivše SLS nam je nnjsiisj-nejšl dokaz za to, zato m nam njena načela ie danes sveta in ne bodo izginila nikoli Iz src našega ljudstva.
dtavohof.. migrena
Um tem najbolj trpijo ženske Zato
{im je potrebno zdravilo, ki lim iltr® prožen« bolečine, a ne Iko-njlhovamu srgssmtem«. Uporabljal« bodo Veramors, 1*1 od njega pojenjajo bolečine.
VERAMON
Cevk« x 10 In.IO tabletami.
dekana g, Skrfeca v sleherno gorenjsko hišo is da motamo zbrali čim prej stične dokumenti tudi m vse ostale slovenske okraje, da se odpre oči slehernemu slovenskemu človeku a da izgine iz naJSih Vrst taka škodljivo naia polovičarstvo, mevžarstvo in strahopetao«t, ki daje nasprotnikom pogum, našim ljudem pa ubija ves bojni duh.
§&B oče Poljakom
Sveti oče Jo izdal okrožnico, iHuacnjeno poljskemu narodu, v kateri v silno lepih be-aedah govori « poljakeis aaroda kot častilcu Device Marije. Poziva ga, naj bo tadi v bo dočuosti tej svoji pobožoosU »vest, kajti Mati božja je že v pretekli zgodovini vedno zmagala nad vsemi zmotami, ki so CloveJkl rod zapeljevale, in bo> tudi v bodoče zatagsslavii? za Ščitnica pred. velikimi nevarnostmi — oM manjšimi kot v preteklosti —, ki ogrožajo človeštvo. »Imam vtia,< pravi sveti oče, >da m »vet nahaja v veliki moralni i» duhovni rti-ski, ki je nastala zaradi tega, ker je človeštvo na Boga pozabilo. Globoki razdori ločijo posamezne plasti žlovežke družbe. Na strani se dvig« komunizem, ki odklanja vsako pravico do zasebnega lastništva in zastruplja osnove človeškega občestva, na drugi strani pa se zopet dvigajo ljudje, ki hočejo s poganskim oboževanjem države vzpostaviti red in avtoriteto ter voditi borbo proti komunizmu, pri tem pa pozabljajo na modrost, »P1' »ano v evangelijih In vlačijo na dan stare poganske zmote, poganska načela morale, v brezbožja dere po vsem svetu in ogroža stoj vse duhovne hi snovne omike.« Sv w na koncu svoje okrožnice ponovno P®lv poljski narod, id Jo Marijin narod, naj veliko moli v zadoiSenje ic sramotenje, ki 1 brez vsake kazni tisk kulturnih narodov gomili na sveto ime Matere božje.
KALODONT
KAJ JE NOVEGA
PROTI ZOBNEMU KAMNU
državi in da aaj ravno tako dobe Slovenci na Koroškem iste pravice. Sledil je slavnostni govor Frača Uršiča, primerne dekl&macije m pesmi in navdušene besede koroškega sojak* dr. Arnejca. V nedeljo je bila deveta reda« skupščina, pri kateri je bil izvoljen tudi odbor, in sicer stari z malimi spremembami. Udeleženci so imeli vtis, da se je pri nas v Sloveniji nekaj premaknilo in da se bliža čas, ko bo začela govoriti odločneje vsenarodna zavest, da reši slovenske narodne manjšine.
d Letos je minsilo sto let, kar se je rodi! Miha Vošnjak, prvi zadružni borec v Sloveniji. Ob tej priliki je bila te dni v Celju preprosta, a pomembna proslava, kt so se j<® udeležili zastopniki oblastev in raznih zadružnih zvez,
d Vodovod za Suho krajino. Finančni minister Letica je v celoti odobril poročilo od-nosno predlog bana dravske banovine gleds preskrbe prebivalstva z vodo v brezvodnih krajih v Suhi krajini. Ban dravske banovin« je v tem oziru predložil finančnemu odbora obširno poročilo, v katerem ga obvešča, da glede preskrbe prebivalstva z vodo v teh krajih obstoja obširni vodovodni načrt, k a« terega najvažnejši del je dovod vode v kraja Globočec, Ambrus, Hinje in Stari Log, Stroški za ta dela vodovodnega načrta so pra« računjeni na 15,500.000 din. Dela se bodo izvedla postopoma, Iz tehničnih in gospodarskih razlogov je najprej potrebno ograditi vodnjak* in nabaviti ter montirati naprave za čiščenje* položiti je treba tudi vodovodno mrežo. Stroški za prvo etapo so preračunjeni aa 5,829.671.04 din. Da bi se omogočila izvršite? teh del, namerava banska uprava naročiti pri državni železarni v Varešu cevi na 10 letno odplačilo, Stroški nabave cevi so preračunani na 1,098.932.60 din. Državna železarna v Varešu je pristala, da bo te cevi dostavila na 10 letno odplačilo s 4% obrestmi, tako da bo letno vračilo znašalo 135.488.43 din, Prvi obrok bo banovina plačala po izvršeni dobavi,
d Letošnja pšenica in koruza v številkah. Po dokončno urejenih podatkih ministrstva za kmetijstvo je bila letošnja žetev pšenic« v primeri z lansko manjša za 5,761.326 metrskih stotov aii za 19.7%. Značilno je, da j« letos žetev pšenice »adla v vseh banovinah,
3»
OSEBNE VESTI
d Doktor bogoslovja je postal g. Peter Eržen, veroučitelj v Kočevju.
d Duhovniške vestL Podeljena je župnija Vrhnika Janezu Burniku, župniku v Zgornjem Tuhinju. Za župnika v Starem trgu ob Kolpi je bil nameščen g. Alfonz J are., župoi upravitelj na Sveti Planini. Za kuratnega faene-Hciata v Vogloh pri Kranju je imenovan Josip Gnidovec, župnik v Zagradcu.
d Zlato poroko sta obhajala 17. oktobra v Podbrezjah Jožef Tomše, general v p. in zadnji še živeči sošolec pokojnega nadškofa fo. A. B, Jegliča, ter generalova soproga Jo-žela roj. Pavlin. Na mnoga leta!
d Petdesetletnico 7c»j* službe pri župnijski cerkvi sv. Martina v Moravčah obhaja letos niorsvški cerkovnik Anton Grilj. Vseh 50 let je naročen na »Domoljuba«. Bog živi gospoda jubilanta še mnogo let!
d Lekarno sem odprl v prostorih bivSe lekarne pri »Sv Petra«, Sv. Petra cesta 78, Poleg domačih In tujih špecijalitet nudim raznovrstna zdravilna zelišča. Naročila po pošti izvrSim točno in takoj, — Lekarna pri »Sv. Ani«, Mr, Murmayer.
DOMAČE NOVICE
d Lepa demovituka proslava je bila v nedeljo, 17. oktobra 1937 na Rakeku: odkrili »o spomenik kralju Aleksandru l. Zediniteliu. Navzoči ho bili zastopnik Nj, Vel. kralja div. general Lazar Tonič, bati dr. Natlačen, naiii duhovščina in še drugi zastopniki državnih ia samoupravnih teles ter prosvetnih in političnih organizacij. Sokol, Narodna odbrar.a in Jetniki se odkritja spomenika v družbi z drugimi organizacijami niso mogli udeležiti. To je pa samo povečalo domačnost in iskrenost lepega patrioiičnega praznik* na slovenskih tleh,
d Zastopniki slovenske katoliške tniadiae •o se zbrali ono nedeljo v Ljubljani na zbo-
rovanje v Rokodelskem dorau, kjer so do končno osnovali Zvezo fantovskih odsekov. Govoril je dr. Žitko, ki je med drugim poudaril, da je Zveza fantovskih odsekov strankarsko nepolitična. V nadaljni razpravi je bilo pojstmjeno, da ima seveda vsak član fantovskih odsekov popolno svobodo udeleževati se tudi političnih prireditev, vendar ne v kroju in ne kot član fantovskih odsekov. Kanonik dr. Gregor Žerjav je v svojem govoru naglasi! važnost rednega verskega življenja, tehnično poročilo pa je poda! Ivo Kermavner. Nato so izvolili novo vodstvo in zapeli pesem slovenske mladine.
d Važna skupščina katoliških škofov bo 22. oktobra v Zagrebu. Skupščini bo predsedoval zagrebški nadškof. Na dnevnem redu so važna cerkvena vprašanja, na vrsti pa bodo tudi vprašanja, ki so nastala zadnje čase v zvezi a sprejetjem konkordata med Jugoslavijo in Sv. stolico.
d Desetič so že zborovali koroški Slovenci v Celja, vendar se jih ni še nikdar toliko zbralo, kot ono soboto in nedeljo. Vsakoletni koroški večer je otvori! v soboto predsednik Kluba koroških Slovencev državni tožilec dr. Fellaher, Opozoril je navzoče, kakšna je razlika svobode Slovencev v Avstriji in Nemcev v Jugoslaviji. Ali bi v Celovcu dovolili
fr mj Ttk i■> centralne umree «
¥ S, lis UlSl»l|4tnt bodo zadovoljila ■mi—im.................umi »i Vaše pivce najboli!
slovenskemu pevskemu društvu, da bi priredilo ob istem čas«, ko bi imelo nemško društvo dniiabtii večer, tudi slovenski večer?
V Celju se je to zgodilo in je imelo nemško moško pevsko društvo v dvorani hotela Sko-bern® pevski večer. Prav tako bi morali Nemci spoštovati naš narod kot spoštujemo mi Nemce. Naj dobe koroški Slovenci iste pravice, ki jih imajo pri nas Nemci, ki so nam tudi zajamčene po mednarodnih pogodbah. Sami Nemci v Jugoslaviji bi lahko storili korake in opozorili svoje, da imajo oni svobodo, šole, da se lahko svobodno gibljejo v naši
Na Rakeku »o v nedeljo slovesno odkrili spomenik aaSema pok. kralju Aleksandru ob velik! udeležb!
ljudstvo od blizu ia daleč
Stran 4.
»DOMOLJUB«, da« 20. »fctofem ž931.
Stev, 42.
O rnašik slovenskih poslancih
V našem lista smo pred sseseci temeljito obravnavali vprašanje, kakšni naj bodo poslanci, ki zastopajo naš tnali narod v belgraj-»kem parlamenta. Na te članke je uredništvo dobilo od svojih bralcev veliko pisem, v katerih nam sporočajo, kako iz srca jim js list govoril. Saj imamo veliko okrajev po Sloveniji, kjer večina volikev sploh ne ve, kdo sedaj »zastopa« njihov okraj v Belgradu. Zastonj ljudje v teh okrajih čakajo, d« bi se jim taki »poslane?« pokazali m jim na kakem shodu pojasnili, kaj so za svoj okraj in za slovenski narod dobrega storili. Večina teh poslancev se je postavila v najhujšo opozicijo s sedanjo v«ado in vse njihovo delo obstoja v tem, da mečejo vladi polena pod noge.
Dobili pa smo tudi nekaj pisem, v katerih nas naši prijatelji opozarjajo, da bi utegnil kdo naše ostre besede, ki smo jih napisali s tekih »poslancih«, posplošiti, češ, da so prav vsi slovenski poslanci v tej skupščini taki
Tako naših besed ne m« nihče razumeti. Na JevtKevi listi je 5. maja 3935 kandidiralo tudi nekaj ljudi iz našega tabora, ki so smatrali, da je bolje če pridejo oni v parlament, kakor pa kak proslui pofovoc. Ko je sestopila dr. Stojcdinovičev« vlada, se je ta skupin« poslancev takoj pridružila politični liniji dr. Korošca, se ločila od Jevtiča in njegovega klub«
in ustanovila v okvira poslanskega kluba JRZ posebno skupino slovenskih poslancev JRZ. Tej skupini poslancev ne more nihče očitati, da je bila nedelavna in da je pri svojem delu zanemarjala splošne slovenske interese. Slovenski poslanci JRZ so redno sodelovali v parlamentarnih odborih, napravili nešteto Intervencij ne i* zasebnega, ampak iudi splošnega značaja i« brezpogojno držali disciplino v vprašanjih, ki so se tikala naših slovenskih, problemov.
V klubu slovenskih poslancev JRZ «o sledeč! gospodje: d*. VebJes dr. Klar, dr, Koče, dr. Semm, Kersnik, GejSek, BrenčUS ia Pcvc. Vsi drugi slovenski poslanci so se priključili strankam in klubom, ki so sedanji vladi nasprotni.
Upamo, da smo s to ugotovitvijo vprašanje o slovenskih poslancOs pojasnili tako, da odslej ne bo ime! nihče izmed naših bralcev povoda, da bi zaradi našega pisanja o nesposobnih in protiljudskih slovenskih poslancih delal krivico onim, ki tega ne zaslužijo.
<1 Brezplačno prejmete najnovejšo praktiino učno knjigo mednarodnega Jezika esperanto, pripravno tudi i« samouk®. Pošljite »aiančen naslov in 8 din v snamkah ts poMninc as Klub esperaa-Ustav, JjjuMjaaa. Cankarje«« nabrežje 7/L
ki pšenico iivažajo, razen vardarske. ki je toči* za 487,734 metrskih s tatov ali za '*8-t% večjo ©d itaske, ki j« bila ena izsned najslabših in astjniija pod povprečni««, te pri-snerjasao letoirijo ž«t«v korase z lsaasbo žetvijo, ki j® bila doslej največja, dobimo prebitek iS milijona kristalov ali za 2.9%, in sicer isvzemši obe banovini, ki imata manjšo Setev kakor lani, in sicer drinsko (6.7%) tR dunavsko (1.4%) in upravo mesta Beigrada (32.7%); v vseb drugih banovinah j« pričakovati večjo žetev, in »icer v zetafei za ZZ.2%, v snoravtki z* 23,5%, v primorski t*. 32.1%, t savski za 5.2%, v dravski za 4%, v vard&r-•ki za 3.6%, v vrbaski za 3.4%.
d »Stev«w»M deta*«««, gasilo katoliškega delavstva, včlanjenega v Zvezi združenih delavcev, je izšel t« dni. Ima prav lepe članke. Za člane ZZD stane letno M din, za druge pa 36 din. Priporočamo!
d Za pravilno reHtev ljubljanskega kolodvorskega vprašanja. Notranji minister dr, Ko-roiee je sprejel tudi ljubljanskega župana dr. Adlešiča. vseučiliSkega profesorja Hrovata ia predsednika Zbornice za TOI Jelačina, ki so notranjega ministra prosili, naj posreduje ita snerodajnih mestih zaradi ureditve železniškega vprašanja v Ljubljani. Minister je odposlanstvu izjavil, da mu je stvar znana v podrobnostih in da je že in da še bo nadalje podpiral končno rešitev tega vprašanja.
d Bol, ki naj o« kmalu spreta* ai v slovensko veselje. »Naša koroška bol« je bil naslov predavanju na prosvetnem, večeru v beli dvoran! ljubljanskega hotela Union, Predavatelj J« razdelil svoj govor v štiri poglavja, ki vsako St sebe predstavlja eno »koroško boks t. Da *mo Koroško izgubili — po svoji lastni krivdi; 2. da jo Se sedaj pred svojimi lastnimi živimi očmi dan za dnevom izgubljamo; 3. da na« Hmiranjle naših narodni!) manjšin sploh ne boli več in 4. da nimamo nobenega vaenstrodnega programa, da bi se rešili smrti, ki gloda p'
vseh aaših »»rodnih snejah, prosvetna sveža kot najmočnejša kulturna organizacij* f« s tem opozorila vso javnost, kje je nsžs najbolj *«-»sijoča rasa ia kj« je aaSa prvobitna vseslovenska kulturna dolžnost. Naj <te ta klic ponovi po vseh 250 prosvetnih društvih po deželi in naj postane skrb za nale množine življenjski skrb vsega slovenskega naroda, ker s* bo šele potem »koroška bol« spremenila v slovensko veealje,
d Vsi, ki smogo M® to *i«&BO is fep« saradii toga prav pogssto asi trdi stoltei, naj pijejo vsak da« fiaio naravni« »FraM^JMofov*« grsnbe vod®, kl se mor® poprej segreti Davno pr«izk«&eo$ in prizsena »Fraas^Jessslova« voda ae odlikuje po svojem sigurne« učinka in prijeni porabi,
OaL test. 8. hr. MTMt,
d fofi^ks isiMsMo, V Dvagomlju je v noči H. oktobra izbruhni! velik požar. Goreti j« pričel kozolec posestnika ia gostilničarja Grada. Ker je bilo to okoli polnoči, so nekateri gostje biU ie v gostilni ter so takoj pritekli gasiš goreči kozolec. Posegli so vmes tudi domači gasilci, kl m> preprečili, da kozolec ni do kraja pogorel, temveč samo dva del«. Posestnik Grad trpi seveda znatno škodo. Požar je bil nedvomno podtaknjen od zloba« roke. C požiga fe bil« obv«ičena ljubljanska policija, ki je poslala na kraj dogodka nekaj svojih izvedencev. Ti so s pomočjo psa požigaica baje že izsledili.
i. Nov vedtevodi bo dMbUL Poltena vas ja naselje s ti dražinajsi v bližini sloveče vinske gorice Gadov« peči v župniji in občini Sv. Križ ped Gorjanci, »»»proti Cerklj&m ob Krki. Doslej «o prebivalci hodili po vodo na oddaljeni ia zanemarjeni studenec »Štriek«, globoko doli pod vasjo, in Je bilo z dona-šaujeia vod«	trpljenja itn zamude. S
pomočjo Higienskega zavoda in banovine pa so si vaščanj napravili kraten vodovod iz j višje ležečega studenca, Marija reber bneno- j
vanega. 5n ga napeljali čez dolino 645 metrov daleč v sredo vasi aa dvorile posestnika Kvartuha, kl s« je največ trudil na vodovod, Stalno teče Iz cevi močen studenec; za slučaj požara ali druge potrebe p« je napravljen le rezervoar -z nad 30 kub. metri vtfde, iz katerega dviga vodo moderno Cara«!lovo dvigalo ob obojestranskem vrtenju. V nedeljo, 10. oktobra, je bil vodovod z lepo slovesnostjo blagoslovljen.
d Tvrdks Oroslav Dolenc, Ljubljan«, Wolfova ulica 10, j« pripravila za praznik Vseb Svetnikov prvovrstne nagrobne sveče v izbranih barvah in oblikah.
d šele z&pro, kadar ličkaj® koruzo. V Banu l u namreč! Ta navada je ie star« in se je še sedaj strogo drže. Otroci morajo doma pomagati pri spravljanju koruze. Ta navada se je sedsj celo Se razširila na Srem, Ts dni so tudi tu kratkomalo zaprli vse ljudske šole za 10 dni. Saj itola lahko počaka, koruza pa ne tako lahko.
d Novo veliko pravoatsvno «tfk«v n. Mark« grade v Belgradu. Cerkev bo zgrtjeas v bizantinskem slogu. Je ie preecj dograjen«, zadnja dela, ksunnoaeik* si« prednji strani, morejo po pogodbi biti koečsma do 1. novembra, Doslej je gradbs požrla iS milijonov din, pa bo treba še neka; milijonov, da bo cerkev sposobna za bogoslužje. Dosedanja sredstva pa so izčrpana, zato se je uprava cerkve odločila prodati del cerkvenega svet« Rdečemu križu, ki je vreden okrog 1,200.000 din. Za notranjo opremo pa bo potrebna vsaj Se dvakrat tolik-ina vsota, ki jo cerkvena uprava namerava dobiti a prodajo cerkvenega sveta v Takovski ulici, ki je po ureditvenih načrtih pripravljen za park te za palačo gradbenega ministrstva, Občina, oziroma gradbeno ministrstvo naj bi ta svet odkupila in kupnino takoj izplačala. Tako upa cerkvena uprava priti do zadostnih sredstev za dograditev nove cerkve.
d Davčno spravo mesta Ljnbl|aae m razdelili na dve davčni upravi. Pod davčno upravo Ljubljana 1 spada vse ozemlje Ljubljane južno od proge južne železnice, pod davčno upravo Ljubljana II pa vse ostalo ozemlje,
d Gruberjev prekop zasipajo. Ob ljubljanskem Dolesijskeri mostu jc voda strugo Gruberjevega prekopa že tako nevarno tedolbls, da je bila nevarnost, da se bosta začeli stranski obrežji sesedati. Da bi to preprečili, je začel odbor za ureditev Ljubljanice orejati tudi ta del struge. Me obrežju so navodili velike množine materials od raznih podrtih stavb, kakor od Slon« in podrte Majerjeve hiš« ob Ljubljanici. S tem materialom so začeli polagoma zasipati strugo, Nn vodi so urediti dvs trdna splava, na katerih so pritrjene tračnice z vozički, Z brega nasipljefo najprej v vozičke kamenje in zemljo, nato pa zapeljejo z vozički na sredo struge in zvrnejo material v vode. S temi deli so morali ob velikih nalivih poaehali, vendar pa voda «i odnesla čolnov, kakor }e pisal neki ljubljanski list, ampak so Solni, da jnornjo sploh obstati preko
V resvici mm dosegel odlične uspdhie s in »®ssm««»< pri prašičih, posebno z oskom na rast, povečani« tf.f«, okrepitev konti, kakor tuai proti rshitisu 5n drugim boletni«, ki so v »vezi s
poelabfano prebavo. Veterinar Dr.,K. OrUi, Pivnice.
Vsa živina, Id t« dobival«	m
je odporna proti boleznim. Navodila daje zastonj.
.»Kaim« d. d.. Za grob «, požtni prodaj50
Štev, 42. ___________
^J^f^mvmm**—**—* •••mtmi-vmuntrmuULm u •mna m............mi,,
vode, pritrjeni z močnimi žicami ob nabrežnih
stebrih, zvečer, ko so dela zaključena, pa čolne spet prislonijo k »tem struge, tako da so čolni popolnoma na varnem. Omenimo naj, da je voda na tem mestu globoka do pet metrov, sama struga pa je široka 24 metrov. Pri delu je zaposlenih 20 delavcev.
d Kostaajarji so se naselili ob mostovih in po ulicah ljubljanskih. Postavili so si zasilne pečice, na katerih pečejo kostanj. Kakor zatrjujejo kostanjarji, je letošnje leto kostanj izredno dobro obrodil. Otroci so otresli že vse kostanje in se s tem prijetno dišečim, sadežem dobro založili. S pečenjem kostanja po ulicah se bavijo največ siromašnejši ljudje, ki vidijo tudi v tem skromen zaslužek. Če greš jeseni na Rožnik, Šišenski vrh ali Golovec, povsod boš srečal ljudi, ki stikajo za kostanjem. Seveda je kostanj letos izredno debel in lep. Dobiš ga liter za štiri dinarje, medtem ko boš dobil za dinar pri kostanjarjih pet do deset pečenih kostanjev. Ta prijetni sadež ti že od daleč zadiii. Še ob pozni večerni uri vidiš, kako tli žerjavica v kostaujarjevi pečici in kako je treba posebne umetnosti, da kostanj lepo zapečefi, da dobi lepo rumeno barvo.
d Mlada kri Za 100 din je preplaval ie dni naraslo reko Kolpo pri Kariovcu krojaški pomočnik Josip Rastočih Kljub temu, da je bila reka že zelo mrzlfc, se je pomočnik zagnal v vodo in jo preplava! sem in tja, čeprav je reka široka 200 metrov. Pa se korajžni iant niti prehladi! ni.
»DOMOLJUB«, dne 20, ckiobra 1937. ___________Str««
Mislila je, da je nJemu perilo befa
d Tadi keaj iaisje sa gospodssjetB, Bilo je v Milišču pri Konjiču Nedsvao je tam umrl kmet lbrahira MilUič, ki je ime! v hlevu edinega konja. Ko ie gospodar umri in so ga pokopali, se je konj odtrgal iz hleva in odšel na grob. Zvečer se je vrnil v hlev, naslednjega jutra pa je spet ves dan atal ob grobu. Tako se je ponavljalo tudi naslednje dni. V sredo pa konja ni bilo več v hlev. Iskali so ga in iskali, dokler ga niso našli razbitega v nekem prepadu. Ljudje pravijo, da se je konj ubil iz žalosti za svojim gospodarjem.
d Naraščanje žzlezniškik dohodkov. V-prvih petih mesecih letošnjega proračunskega leta znaša višek 160 milijonov dinarjev, v osmih mesecih koledarskega leta nad 240 milijonov dinarjev. Bog daj, da bi bil višek — trajen.
d Krošnjarjenje z manolakturnins Magom je trgovinsko ministrstvo prepovedalo. »Trg. list« šteje to dejstvo za uspeh Trgovske zbornice. Kaj pa če bi minister takega odloka ne podpisal.
d če se uradnik zmoti pri štetja. Za 10.000 dinarjev se je zmotila neka poštarica, ko je na pošti izplačala denar. Nekemu Milanu Va-jačiču je naštela na roko namesto 68.000 din kar 78.000. Čim je opazila pomoto, je začela »kati po Novem Sadu omenjenega Vujačiča, 'oda ta je tedaj Se odpotoval v Belgrad. Tam 10 da tudi našli, vendar se na vse načine izgovarja, da on ni prejel toliko denarja, kakor Pravi poštarica, pač pa samo 68.000 din, kolikor je stalo zapisanega na njegovih čekih. Odpeljali so Vujačiča nazaj v Novi Sad, a on "se taji.
d Glavar alavoaake razbojniška tolp« "beljen. Zloglasnega voditelja slavonskih
"zbojaikov, cigana Baranjo, so imeli zapitega že cel mesec. Pri njegovem zasliševanju so mogli preiskovalni činitelji zvedeti marsikaj P®ffa. Baranja je tudi povedal, kje so imeli 0,1 in njegovi tovariši zakopano orožje. Izjavil |e' ^ je pripravljen pokazati mesto, kjer je
to orožje zakopano, Rea so ga povedii tja. Ko so prišli v neposredno bližino madžarske račje, se je Baf«n{* spusti! v divji beg. Stražnik pa ni dolgo premišljal, ampak j'e nameril puško in zade! Baranjo s prvo kroglo tako točno, da je na mestu padel mrtev. Komisija je ugotovila, da j« feiia uporaba orožja popolnoma upravičena,
d iS dni isogefaejf.« upora zaradi smrti otrok«. Zadnje poletje se je pripetila v Mariboru v delavski Mai tkalka Marije Smolejf ki je, kakor toliko njenih tovariši«, zaradi malega zaslužka morala svojo tri in pol leta staro hčerko Hedviko čestokrat puščati brez nadzorstva, velika nesreča. Usodnega dne je imela Marija Smolej pranje ter je pripravljala
Cm prisnorjeto „s®v«J»®a »prana perilo t perilom epraisii« 8 Radlonom, Vas o£tfen razloček preseneti. I« iker salo t Navadno (pralno *r®d!$Jvo mI* prav« neinago samo s površino — in nič važ. Ra-dioct pa sferi omg» v«£» Kropiti kiiilt«vi nokiili prootenje dmd	sroMjajo So hlofijo loj«
trdovratno in	Zalo Schichfov
«®fs s Sadteno« eprao® p#ri!e> l,5fš
Ml M* fe M t»» P^m
loga pw» nI* psrJssaosIliva, odemo 4di &» trgmUo.
RADION
pere som
perilo na dvorišču. Hčerkico je imela \ kuhinji, kjer je stal poleg štedilnika tudi velik Ione«, poln vrelega luga. Otrok se je brez nadzorstva motal sem in tja po kuhinji, prišel je tudi blizu lonca in nesreča je hotela, da je dete lonec prevrnilo ter se je vrela tekočina zlila po njem. Posledice so bile strašne. Zaradi opeklin je dckleice čez nekaj ur umrlo. Obtoženka je pred sodiščem svojo krivdo priznala, zagovarjala pa se je, da je bila skregana z možem, ki jo je pustil samo in da jc insela nujno delo, pa jc v raztresenosti pozabila paziti za hip na otroka. Obsojena je bila na 10 dni zapora, pogojno za 1 leto.
d V pijanosti zaklat« moža. Sicer je bil zakon posestnika Antona in Marije Mohorko iz Marijine vesi pri Žetalah že iz vsega začetka zgrešen, vrstili so se leto za letom prepiri in spopadi med možem in ženo, vendar je prišlo do večjih zaostritev šele zadnja 'eta, ko Kia si Mohoriievn zasadila kos zemlje s žmar-nico. Vsako jesen, ko sta šmarnico obrala, sta bila oba najboljša gosta svoje kleti. Opijala sta se vsak dan, dokler ;e bilo kaj v sodu, nista pa drug drugemu privoSčila pijače. V pijanosti so njuni prepiri postajali čim dalje hujši in tudi otroci, ki jih jc bilo v zakonu sedem ter so že skoraj vsi odrasli, niso mogli pomirjevalno vplivati na sprta starša. Oba zakonca sta se pred kratkem napila Smernice ter sta se v pijanosti zaoaia pretepati. Mož je bil močnejši, nalonK je ženi precej batin ter jo nagnal iz »obe. Žena je v pijanosti in jezi skočila v kuhinjo, se oborožila z dolgiaj nožem ter pričakovala moža skrita za kuhinjskimi vrati. Čim se je mož pojavil na pragu kuhinje, mu je zasadila nož v srce. Ko je videla moža mrtvega pred seboj, se je iztrez-niia, poklicala je skupaj otroke ter se potem odpravila na orožni?; k o postajo, odkoder so jo odvedli v zapor.
d Uvoz moke in žita vseh vrst is Vojvodine se je zadnje tedne zelo pomnožil. Vsega za izvoz sposobnega žita je v Vojvodini okrog 25.600 vagonov ter je od te količine Prizad odkupil ie 10.000 vagonov. V zadnjih treh mesecih so izvozili nič mani kakor 5614 vagonov žita in moke ter 17.000 vagonov koruze. Največ koruze gre v Avstrijo, Dansko in Češkoslovaško.
d Pri zaprtje ali pa pri motnjah v prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec naravne »Fraoz-josef« vodr
d Otroci, učite se sedaj, da se uc bo treba poznejša leta. Pobijanje nepismenosti se bo po
Ne kupujte koles sumljivega izvom
V zadnjem času so se tatvine koles izpred gostiln, trgovin in drugih javnih prostorov po vsej naši deželi silno pomnožile, policija in orož-ništvo je zaman napelo vse sile, da bi odkrili tatove. Posebno Ljubljana je bila deležna posebne pozornosti tatov koles, ki so kar rta debelo krasti kolesa. Ko je pred tednom dni zmanjkalo pred neko trgovino skoraj popolnoma novo kolo, se je vendarle posrečilo policiji, da je prišla na sled tatovom. Tat jo je pobrisal na ukradenem kolesu kar sredi Ljubljane, policija pa za njim, ko pa je tat na kolesu uvidel, da zasledovalcem ne more uiti, je skoči) s kolesa ter zbežal v frančiškansko cerkev. Policija pa za njim, toda niso ga mogli kar tako odkriti, ker se je skril v spovedsiico. Končno so ga le izvlekli na svetlo in v njfim spoznali 28-letnega J. Č. iz Vač. Pri zaslišanju je izdal še dva svoja pajdaša, bajtar-
jeva sinova S. iz Hoste pod Vačami. Vaš!,; niki so po kratkem zasledovanju v vaški' vili skrita brata prijeli ter ju odvedli litijskega sodišča. Na dan je prišlo. t i., tri-peresna deteljica po vsej Slovenji' .,la kolesa, katera so potem v neki skrivni vitici na Vačah »predelali« ter jih potem za -o ceno prodajali [»večini kmečkim fantom SI - in kan-drške okolice. Orožnikom na Va> ..1 r posrečilo, da so dobili nazaj nad 40 j koles, ki so jih ti nepridipravi prodali ok,vc veda so vsa kolesa ali prepleskana ali pa z drugačnimi sestavnimi deli spremenjena — Zaradi nakupa ukradenih koles bodo imeli sedaj sitnosti pri sodišču vsi, ki so kolesa kupovali, n <\r zarjamo ponovno, koles sumljivega i*, kupovati, ker bi poleg škode imeli šc oprs oblastih.
naših južnih krajih letos, kakor kaže, res temeljito začelo. Celo tiste vasi, ki leže v bližini večjih mest, imajo velik odstotek nepismenih. Tako ni nič boljše tudi v sami bližini Zagreba v Samoboru. Ta teden so tam neprestano sestanki, na katerih razpravljajo samu o tem, kako bi sami nepismenost omilili. Nabaviii so si tudi že okoli 500 abecednikov, nameravajo pa jih naročiti 5c toliko. Tako upajo, da se bo v okoliških vaseh letošnjo zimo najmenj S0C0 ljudi lahko naučilo brati in pisati.
d Malo mesto a Številnimi veroizpovedmi, V Vojvodini je mesto Bela cerkev, ki ima 9000 prebivalcev in osem raznih cerkva. Po narodnostih so to: Nemci, Srbi, Rusi, Romuni, Cehi, Madžari in Židje. Katoličani različnih narodnosti imajo dve skupni cerkvi, druge narodnosti pa imajo tudi svoje cerkve, ki pa niso bogve kakšna središča verskega življenja, razen ruske cerkve, kakor poroča novosadski »Dan«. Tudi židja imajo svojo sinagogo, prav teko protestanti svojo molilnico, čeprav jih ni veliko. Edina verska ločina, ki še nima svoje, cerkve, so >sobotmki»., ki jim bogoslužje opravlja neki romunski obrtnik v zasebnem stanovanju.
d Važno posvetovanje. O banovinskih hranilnicah o o razpravljali te dni bani vseh banovin, oziroma njihovi zastopniki. Konferenca je bila v notranjem ministrstvu in so se je udeležili tudi ravnatelji banovinskih hranilnic iz vse države. Sprejet je bil osnutek
Ne ^paUavi, auijpak v zverinjnkul Levi radovedno opazujejo ljudi, ki saažijo njihove kletk« nesnag«
uredbe o banovinskih hranilnicah. Tudi čl, 9 ie uredbe, okoli katerega se je v glavnem sukala vsa razprava, in po katerem morejo banov irske hranilnice na svojem področju sprejemati kot vloge tudi pupilerni denar |dt-nar nedoietnih otrok in samoupravnih fondov), ie bil sprejet. V zvezi » tem členom se mora spremeniti tudi zakon o Državni hipotekami banki, ki pod svojo osrednjo upravo kopiči pupilarni denar iz vneh področij države. Zato mora o tej ur»dbi o banovinskih hranilnicah izreči svojo zadnjo besedo še finančni minister. Če bo sprejeta tudi na tem mestu, bodo odslej banovinske hranilnice mogle razviti mnogo večji in za posamezna področja koristnejše posle.
d Neasssnoai je najdražja stvar na sveto
Neprijetno zgodbo z začaranim denarjem je doživel krojač Mijo Ras v Koprivnici. Nekega dne se je pojavila pri njem ženska, ki mu je zagotavljala, da bo s čaranjem ozdravila njegovo bolno ženo. Lahkoverni krojač je moral prinesti ves svoj denar (okrog šest jurjev), da je mogla ženska nad njim čarati. Obred je trajal dalj časa. Kroječ ni to čas ves zaslepljen aič opazil, kako mu je ženske izmaknila iz zavoja denarce in v zavoj vtaknila kosce časopisnega papirja. Sele nekaj ur kasneje je krojač spoznal, da je bil »začaran«. V tem času pa je prevejana* »čarovnica« že izginila,
d Obsojeni »o bili pred okrajnim sodiščem v Murski Soboti trije člani Sokole, vsak na leto dni zapora pogojno in 300 dinarjev odškodnine, ker so organizirali napad s koli in noži na člane fantovskega odseka v Murski Soboti.
d Listnico s 4000 din izgubil. Hud udarec je zadel konjskega mešetarja Antona Grešov-nika iz Podgorja pri Mariboru. Izgubil je listnico, v kateri je imet 4000 din, Vse iskanje listnice je bilo zaman ter je sedaj prijavil svojo izgubo policiji.
d Sfo v« žrtev alkoholu. V petek, 8. oktobra, so našli v hlevu posestnika Okorna v Šenčurju truplo Cotmana Franca. 30 letnega delavca, doma iz Zg. Šiške pri Ljubljani, očeta Mirih nedoraslih otrok. Na mrtvecu ni bilo najti nobenih znakov nasilja, kljab temu pa se je zdela njegova smrt ljudem malo čudna. Zato so takoj poklicali orožnike iz Krania. Ležal jc na slami v hlevu, pokrit do vratu » odejo, glavo pa je imel v drobni slami in bil z isto tudi pokrit. Vse okoliščine so pokazale, da se je nesrečnež zadušil, neka) pa
* DOMOLJUB«, dne 20. oktobra 1&57.
Sirm %
Jaz Viiti firiieiii lili!
Rdeča, hrapava in racpokana koža dokazuje, da Vaša kož« nima dovolj odporne sile, sla ie torej slaba. Zato <te potrebno, da jo krepčate in sicer z NiVEO, Kajti MVEA vsebuje »Eucerit« ia prodira skozi kožne luknjice globoko v kožo, ji dovaja hrane, jo krepča ie fi zvišuje odporno silo, Zato uporabljajte redno NIVEO, da bi Vam ostala koža neživa, mehka ta gibčna kljub viažnema in hladnemu vrentenui
Siev.JS.________________________
je pripomogla »udi preobita zaužita pijača. Posestnik Okorn je narnrsi prejšnji dnn kuhal žganje. Okrog četrte popoldne je prišel k njemu pokojnf Cotman in ga prosil, naj mu da stekleničko žganj«. Okorn s« je upiral, češ, da je ie itak nekoliko pijan, kar pa Je Co4-aian le silil vanj, mu gs je podaril stekleničko, ki drži četrt litra. Cotm« te je vsedel poleg kotla in počasi pil, tako da se fe močno iipi-janil, se zvrni! poleg kotla ia zaspal. Zvečer ga je Okorn budi!, vendar ga nI mogel predramiti. zato ga fe »pravil v hlev in ga ode! z odejo. Cotroan se je ponoči prav gotovo valjal v pijanosti, kfer pa nt vedel, kje je, se i zvrni! s trebuhom na ležišče in se zadušil.
d To dni je stat and sa.Mffc<»(ikbni sjsd-aikl miadi zločinec Maks Ffri, ki je leto« 16, julija v Brestanici astradi 16$ din in sekaj kosov obleke, kolikor j« namreč sna&al njegov roparski plen, usmrtil z «ot«m SOlstiso po-sestnico Kristino Kselmanovo. Za to dejani« bi bil F tri gotovo obsojan v smrt na vešalah, ker pa Ae ai polnoleten, je dobil 20 tet težke ječe. Ko so mladega medica pazniki odvedli i: sodne dvorane, r« j« pripeti! razburljiv prizor. h množica ljudi, ki so s« gnetli pri vhodu v dvorano, t« je prerija naprej neka mlajša ženska, planila j« proti Feršu ter ga poljubila, nato pa ae je takoj zopet izgubila v gneči.
d Naš ministrski predsednik dr. Stoja-dinovič je bil te dui uradno v Parku s» Londonu, V iraneoaki prestolnici je podpisal prijateljsko pogodbo med Jugoslavijo in Francijo za nadalje th pet let. Pri vseh političnih krojih je bil dr. StojadinortO zelo prijazno sprejet, tako tudi prš francoskem, državnem predsedniku Lebnuia, ki ;« .povabil n&tteg« ministrskega predasdnik*, k sebi as k©*Jlo, Za Parizom je obiskal dr Stojadinovit tudi London, kjer je šine! v&žn® politične razgovor« z najmerodajnejšimi osebnostmi; sprejel ga je tudi angleški kralj. Zunanji minister dr. Sto-jadinovič je mož na eiestu, kaktsr jih še nismo imeli.
d Meseca §anwja poteče doba 49 senatorjem, iti sicer 23 izvoljenim in 25 imenovanim fx delovnega kluba, ki v senatu pod-pi»» sedanjo vlado, bo izgubilo 6, januarja »voje mandate 23 senatorjev, iz opozicional-aih klubov, to j« iz JNS in neodvisnega kluba pa skupno 25 senatorjev,
NESREČE..................
d Avto fm sadeS v avio. Konjiški veiein-daatrijal.ee in lastnik osnjarne Alfred LavriS je v Domžalah hudo ponearečiL V njegov osebni avto se je zadel tovorni avtomobil. Trk je bil zelo hud. Lavričev avio je popolno-®a »trt in sk večen. Lavriča samega je stisnil volan v trebuh, tako da je trajalo več ko četrt
preden ao ga rešili, kar je bilo še posebno težko, ker f« gosped zelo velik jjs močan, Do-W i« poškodba na obraz« in na kolenih. Prebijali so ga v Slov. Konjice na dom. Najbrž '»a I.avrič tudi večje notranj« poškodbe,
d Mrjaae« se fs sakadil v kmeta. Lov na ™vje prašiče prirejajo v lena časa zelo pogo-s,° v okolici Brčkega, Te dni pa se je ta lov kostno končal Z ostalimi lovci js čakal v '»sedi tudi kmet Mamužič. Naenkrat je opazil, r^o se m« bliža iz gozda mrjasec. Mamužič I« nameril nanj puško, toda ta mu je odpo* v«dal8. Mrjasec se je zakadil v kmeta a tako
silo, da ga je podrl na tla. Zač«! get je nato mrcvaviti in mu trgati mmo kar v kosih a telesa. Preden s« i« posrečilo ostalim kmetom ubiti rarja®«®, je nesrečni lovec že izdihnil.
d Ni bil samo tlnfe«. Občinski paznik iz Vitajm«, ki je s. pešk«) v roki hodi po polju ia opravil svoj nadzorniški poaeS, e« i® nesrečnem naključja ustrelit Ker s® saa fe malo dremalo, se je naslonil na ptsško in zaspal. Puška pa se j« nenadoma sprožila. Čuvaja je krogla zadela naravnost v glavo, tako da je bil na mestu mrtev Zdi se, da ni bil samo utrujen, pač pa tudi precej vinjen, vstj tako je ugotovila komisija.
d »o smrti povožen delavec. Žrtev prometne nesreče je postal te dni mlad, 23 letni delavec Franc Polž iz Domžal. Oni ponedeljek zvečer je bil ponesrečeni Polž v fantovski družbi, od katere pa se je okrog desetih ločil in se odpeljal na koiesu domov. Ko je šel okrog polnoči po cesti sin gostilničarja Jane-žiča, je ob zapornicah kamniške proge našel vsege okrvavljenega Polža, Takoj je sklep«!, da je moral postati Polž žrtev avtOmobillstove brezobzirnosti. Udarec avtomobila je gade! Polža posebno hudo, ker j« imel nesrečni Polž »trt prsni koš, zlomljeno dolnjo čeljust, na levih sencih pa veliko rano. Pri silnem adarcu so Pote odleteli z aog čevlji, kater« so našli prav na drugi strani ceste. Kolo, na katerem se je peljal Poli, je bilo vse fekrivljeno, prvo kolo pa zvito in zmečkano. Nesrečni mladenič je bil že idalj časa brezposeln.
d Smrtna nesreča tsa lovu. Družba starejših izkušenih lovcev se je podala dna 13. okt. 1937 na lov v bližino Županov« jame pri Grosupljem, Po končanem prvem pogonu ttb £3. se j« vsa dražba zbrala ter jih je vodja lova odpeljal na nova stojišč® za drugi pogon. Prvo stojišče je bilo odkazano Filipu Vodopivcu. Preden j* bilo zasedeno zadnje stojišč«, fe počil strel na prvem stojišču, V dobri veri, da j«
| streljal pokojni na lisico, ki se, kakor je vsem j lovcem dobro zo&ao, kaj rada izrauzM pogona j psov, ni posvečala družba temu strel« nobene ! painje. Pogon se je vršil nemoteno dalj®; trn« i j«! je dobre pol ure« Po končanem pogonu je zbral vodja lova družbo še štirih lovcev, ki m j« pod«!« proti prvemsi stojišču itt tam našla pokojnega Vodopivcu na tleb z zevajoče rano na glavi Po vseh okoliščinah isoded ss j« zgodila pokojnem« tovarišu nesreč* na ta način, da se je odlomi! trhel hlod, na katerem je sedel, ter se mu je pri padcu sprožil« puška.
d Ko so kriza»ie&i& zacvetela... Na Jesenicah je umrl rudniški upravitelj Herman Krann. — V Št, Vidu nad Ljubljano je preminula vdova posestnika in kleparskega mojstra Frančiška Krem žar. — Na Bregu pri Kranj« je odšel po veftao plačilo g. Gustav Schiffrer, zlatomašnik-župnik. v p. — V Podbrezju je zapoatll aolzao dolino dvorni svetnik Andreji Jeglič, — V ŠkoSji Loki ao djali v grofe trgovca in posestnika ivnna Koširja. Bit j« W»t upokojenega gospoda jesenskega župnika. — Na Vič« so pokopali Marijo Cclarc roj. Vshar. — Na Razpotju (Medija-IzlakeJ je tedihnila svojo blago dušo Alojzija Vozel roj. Pilp&h. ~
V	Eggenbergu pri avstrijskem Gradcu je odšla po večno plačilo v Sloveniji rojena a. M- Bonifacija Kodesch. — V zdravilišču v Grade« js umrla baronica Zdenka Gggsr. — K vtčne-rrtu počitku so položili Lovrenca KrižnsHa is Trboj pri Smledniku, — V Ljubljani od odšli
V	večno«!:: "viSji svetnik dr, Ivan Lamut, vlako-vodja Jereb Jože, uradnik drž. že!, v p. Filip Vodopivoc, Lsopoldino Cantonl, železo, uslužbenec v p, Anton Cuk, soproga mestnega uslužbenca Amalija Šimenc, Jože Jeriin, cerkovnik Jožef Paderši« in Gabrijela Hayne. —• Gospod, daj jim večini miri
RAZGLED PO S
Sih oče o Nemčiji m Avstriji
Nedavno je poselila sv. »četa v Birau skupina romarjev iz Nemčije in Avstrije. Poglavar Cerkve je ime! na romarje daljši nagovor, v katerem je med drugim povedal to: »Kaj naj rečem ali ne rečem v očigled tako resm-ga položaja v Nemčiji in v očigled tako bolečega položaja krščanske vere? Vara, ki ste prišli k meni polni vere Ml zaupanju, izrekam dobrodošlico v uri, v
kateri je vse katoliško in krščansko zelo hudo napadeno«. — Avstrijskim romarjem so veljale te »eaede: »Upam, da ostane Avstrija veri in katoličanstve vedno zvesta. Kajti Avstrija je osrčje katoliške Cerkve v " Evropi.« — Časopisje je poročalo, da je g, Mussolini te dni v Nemčiji posredoval pri Hitlerju m boljše odnošaje ?- katoliško Cerkvijo.
H)pf€i&€imm
Nedavno se je vrši! v ameriškem Clevelandu sestanek raznih osebnosti, ki mu je bil namen razpravljati o raznih stavkah Sirom Amerike. Na sestanku je govoril tudi cieve-landski škof Josepb Sohrembs, izboren poznavalec delavskih razmer in vnet prijatelj delavcev. Visoki cerkveni dostojanstvenik je povedal med drugim-tudi sledeče*.
>Moio srce bije za stavkarje ob url njih preskušnje. Brezdvomno in gotovo imajo ie-ti popolno pravico predložiti svoje pritožb® gospodarjem v izravnavo; tako je pa ludi »veta dolžnost gospodarjev ali delodajalcev, da se na take pritožbe ozirajo.
več kot pred 40 leti je pokojni papež Leo XIII. jasno omenjal, da naj imajo delavci vse pravice do organiziranje ia da naj uživajo vse koristi, katere jim nudijo deSstv-fike organizacije. Tudi naS sedanji velik! papež Pij XI. je to v svoji nedavni poslanici jasno poudarjal. Oba papeža priznavata pravico delavstva do potrebnih lastnih urbanizacij. ki naj mu služijo k blagostanju; zaeno pa tudi priznavata dolžnost delodajalcev, d« pristajajo na izvrševanju vseh pogodb od strani delavcev.
Jnz mislim, da nI nobenih ovir ali vzrokov, da bi se ne mogli med obema strankama na lep in prijazen način rešiti. V tozadevni borbi bi moral vsak gledati na pravičen sporazum in poravnavo.
AVSTRIJA
s Razno iz Koroiana, V St. Jakobu ia pokopali Kovačevo mater iz Gorinčič in Grilovo mater iz Podgrada. — V Dvom pri Vrbi to nesli k zadnjemu počitku g. dekana in konz. svetnika Jožefa Fritza, — V Borovljah je zgorela Renkova hiša. — Severni breg Dobrača nameravajo pripraviti -r>dnarodne zimske tekme.
ITALIJA
a Železa primanjkuj«. Veliko pomanjkanje kovin, zlasti pa železa za Italijo, ;a narekovalo italijanski vladi poseben odlok, ki bolj nazorno, kakor vsa druga poročila prikazuje veliko borbo, ki jo mora Italija bojevati za surovine. Te dni je izšel namreč odlok, da se ponovno, kakor v času abesinske vojne, začne zbirati staro železo, da ga bodo mogli »pet pretopiti in uporabiti za izdelovanje vojnega
materiala vseh vrat. Po tem odloku so dobili g"
Pri vsem tem bi pa morala vsaka stranka upoštevati tudi važno dejstvo, da ima pred vsem ljudstvo kot celota prednostno zahtevo iu pravico, ne pa samo ena stranka. Lahko se zgodi, da ie vsled kake neopravičene stavke zabrani ljudstvu dovoz in nakup najpotrebnejših živil itd., vsled česar trpi posledice celokupna javnost. Ljudstvo Ima torej povsem pravico do svojega aocljalnega obstoja, katerega je mogoče doseči in vzdrževati le na miren način, ne pa s nasiljem. Industrijske spletke prizadevajo naravnost ali ne-r.aravnost ljudi vseh vrst ln stanov in večkrat povzročajo obžalovanje vsled neljubih slabih posledic.
Skoda, da ss skoro pri vsakem Strajka dogajajo slučaji nasilja in eelo razbojništva; pa naj isto povzroča ta ali ona stranka, Jaz razbojništvo strogo obsojam itt obžalujem.
Moj nasvet in moje priporočilo stavkar-jem je, naj se snidejo pri konferenčni mizi, kjer naj sporne točke na prijateljski in miren način rešujejo.
Kot škofa božje Cerkve je moja pravica ln dolžnost, da se zavzamem ca delavska vprašanja, in to bom vršil v korist mojega ljudstva, dokler bom živ. Jaz se bom vedno zavzemal za pravice ubogih delavcev, ki bi morali zaslužiti vsaj toliko, da so lahko preživljaj© in si prihranijo nekaj za morebitne deževne dneve in za starost.«
vsi hišni posestniki in lastniki vrtov, katerih zemljišča so bila ograjena z železnimi ograjami, ukaz, da te ograje takoj podro in železo izroče zastopnikom vojaških oblasti v tistem kraj«. Vse to staro železo se pošilja v ladjedelnice, kjer pomanjkanje železa najbolj občutijo. Po poročilih tujih časopisov stoji v italijanskih ladjedelnicah veliko Število trgovskih parnikov, poleg njih pa tudi bojnih ladij, katerih popravila ne morejo napredovati prav zaraši pomanjkanja železa. Z novim odlokom bodo v prvi vrsti skušali dobiti zadostilo množino železa za popravilo bojnih Indij, dočim bodo morali trgovski parni!« Je dolgo časa počakati, da pridejo na vrsto.
s Drobiž. Šolske počitnice v vsej Italiji tn podaljšali do 15. oktobra, menda zato, da pomagajo otroci doma pri deiw. — Tržaški listi so objavili vojaške odredbe, n« podlagi katerih je vpoklicanih pod orožje veliko Število vojaških obvezancev, rojenih 1, 1903 ki 1909. Starejši letniki so manj prizadeti. Stavilo vpokli- j cev dosega po objavljenih številčnih podatkih )
ono iz časov vojne ▼ Abe«iwji. Mladeniči odhajajo proti jugu, kjer m zbirališča vojaštva v Ršanu in Neaplju. Nekaj jih ostane tudi v vo« jaških mestih severne Italije. — Strela je za-, Žgal« gospodarsko poslopje sirotišnice v Ko-
privi r>» Krasu---Skozi okno je padla 63 letn«
Ana Komar v Renčali. Padec je bil t&ko nesrečen, da »o jo pobrali že mrtvo, — Ko j« nabiral izstrelke a časov svetovne vojne je granata hudo poškodovala 12 letnega šolarja Marjana Valtča v Storjah. —- Posestnik Jožef Bukovec iz Vrtojbe je delal na skednju in tako nesrečno padel na pod, da Rtu je počila lobanja. Poškodba je smrtno nevarna,
MADJARSKA
c 47 <Ctf«e jmhI brsovistlsom. Dnevno časopisje poroča o aairaznovrstaejšib prometnih nesrečah doma Lo drugod po svetu, vendar c enaki, kakor se je pripetila nedavno na Madžarskem v bližini Ttsze, menda še ni pisalo. Zgodila se je na železniški progi, ko je privozil z največjo hitrostjo brzovlafe, namenjen proti Aradn, V trenutka, ko je prihrtsmel vlak, so pastirji ravno gnali čez progo velika čredo ovac, ki jih ni bi!© mogoče več pravočasno odgnati proč. Vlak je zavezi! ustavnost v sredo črede nt strahovito razinrcvaril 47 ovac. Pri tem usodnem srečanju se je tudi lokomotiva tako zelo poškodoval«, da so jo morali takoj snmenjati z drugo.
s Pri francoskih »krefaik volitvah, ki to bile te Ani, so dobile večino sredinske, to j« zmernejše straake. Komunisti in socialisti so r primeri z lanskimi driavssozborfrkhm volit« vami nazadovali za povprečno 15 odstotkov. Na njihov račun pa »o porasli zlasti radikala! socialisti, ki so zadnjič povzročili padec Biu-mtove vlade. Vendar končen uspeh volitev i« ni znan.
ANGLIJA <
s Moč m k««Sea& nogah. Boijževiki ee radi bahajo, da je njih armada najmočnejša na svetu. Angleška vlada pa je do. podrobnosti poučena o sovjetski vojaški sili, Angleški zunanji minister Eden js v tem pogledu izjavili Sovjetska Rusija je zaradi aadajih dogodkov v notranjosti države silno oslabljena ter je med vojaštvom, zlasti pa med višjimi častniki, mnogo nalaščnagajaicsv, ki so do sedaj uspešno igrali svojo vlogo, Zaradi nezanesljivosti častniškega zbora ki zaradi usmrtitev je postal* sovjetska R turi j a v vojaškem pogledu drugo« vrstna država. Pod takšnimi pogoji se sovjet«
*ka Rusija ne more spuščati v borbo z Japon" sko. Eden t> dalje izjavil, da je ta slabost sovjetske Rusije tudi velika nevarnost za ostalo Evropo, ker hi «a primer, č« bi se Japonska hi Rusija le spoprijeli, lahko nastopila Nemčija proti Rusiji, To pa bi pognalo v vojni vrtine« vso Evropo, »a čemer pa Anglija nima noben« brige, V sovjetski vojski vlada nered in zalirbt-no nagajanje se Siri v vse smeri. Vojska n» Daljnem vzhodu jc mnogo preslaba in tudi nima dovolj letal, Ugotovilo se je namreč, da w neki višji častniki postavili tekom zime veliko število letal izven hangarjev, ker so hote" proučiti njihovo odpornost proti mrazu. Uspe" tega poskusa je bil ia, da je bilo ogromno število teh letal izločenih iz ruskih letalskih »u. ker so s® pokvarila. Ruske železnice m cest«

»o tudi v obupsuem stanju, tako da bi osredotočenje sovjetske armade na Daljnem vzhodu trajalo trikrat dalj česa, kot je to predvideno v vojnem načrtu. Jasno je, da bi takšno počasno zbiranje vojaštva pomenilo aa Japonsko veliko prednost to gotovo zmago nad t&ko oslabljeno Rusijo.
AMERIKA
g To in aao. V Towerju, Min., je umrl on-dotni slovenski župnik, Jce, Ferjanfič, star 75 Set in doma iz Goč pri Vipavi, lam je živel od leta 1904. Pokojni je bi! blagega značaja. Brigal s<: je le za svojo stanovsko dolžnost in svojo faro je pustil brez dolga. Pogreba. Id se je vršil v ponedeljek, se je udeležil med drugo številno duhovščino tudi Rev. Anton Srhiffrer, župnik slov. Sare Sv. Janeza Evangelista. — V Burgettstownii je preminul GG-ktni John Tavčar iz Hotovelj nad škof jo Loko. — V Clevelandu so umrli: 50-letni Anton Planinšek iz Beča pri dolenjskem Št. Vidu, 57-ietna Marija Praznik roj. Krajše!? od Sv. Križa pri Litiji, 74-ietna Ana Sadar roj. črček iz Moškovcev pri Žužemberku in 50-ietni Jernej Modic iz Blok. Zadnji je utonil — V Njujorku jc odšel v večnost ivan Adamič, dolgoletni pevo-vodja zbora »Slovan«. — V Novandi Que. so pokopali Ivana Shaja iz Ljubljane. — V Schuma-cherju Ont. je opustil ta svet 30-ietni Anton Hribar iz Cerknice. — V Moon Runn je odšel v večnost 60-letni Peter Razpotnik iz Briš pri Kolovratu.
d Po zgosti ssose&osfl morejo len® s dnevno redno uporabo pol kozarca aaravae »Fraaz-Josefove« grenke vod« staužite sa tolče, s lahkoto doseči iipraznjenj« črev in urejeno delovanj« želodca. »Fraos-Joeelirva® voda je davso preizkuiena, aajtop!«j« priporočena In ae dobiva povsod.
osi. na. a ar, mtnm.
DMOBNB NOVICE
Belgijski «o«ialisti so odklonili zve-,o t komunisti.
Hudo i« obolel zaradi žclžaih kamnov sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvi-nov.
Z« pomrafefe Habsborgovce? m madžarski prestol se je začel potegovati vodja madžarskih malih kmetov Tibo Eckhard.
Špasska rdeča vlada m seli k Valancije v bolj varno Barcelono.
Italijan* zanikajo vesti, da bi Abesmci poklali 300 Italijanov in da. bi nato Italijani po-•trelili 5000 Abesincev.
108 podmornic ima Italija in s tem največje podmorniško brodovje na svet«.
Jamstvo xa nedotakljivost bnlgtjsfefe meja je prevzela tudi Nemčija.
Cene Sirilom in poljskim pridelkom tj« zelo poskočile v Angliji,
30 cm snega je padlo t« dni v severni in vzhodni Češki,
S5.S8® hI vina bo Avstrija letos predala Franciji.
Okrog 100.06« možr Šteje eporaiik« voj-ska, k! »o jo Kitajci v Mandžuriji n&hujsk&H proti tamotaji vladi.
Milijon plinskEh mask j* oaročSla egiptovska vlada za svoje prebivalstvo.
39 odstotkov Ječmenove In korsmte moke bodo odslej dodajali kruhu po odredbi italijanske vlade.
Od 1. fasuarf« laai do sdaj so izgubiH Italijani v Abesiniji 2357 mož.
45 S«S fe sta? predsednik avstrijske republike Miklas,
Ms Ipaasfeeffis bojišča se ni primerilo nič posebnega.
V meversraspadzž pokrajini Šassi m Kitajci obkolili 40.000 Japoncev.
Pijte samo
	
[PLAHI H KA ŽDP AV! LMJV ,	
zdramim
aaj
» ptefnSjil-aRtfl Hfaitm «o Sin SO- h Din 12-
Apdefea Mr. Bahovec, Ljubljana
Nove Muiorsse dobi italijanska vojska in faššstovska milica.
120 iBiiijard dinarjev za novo oboroževanje je določila Amer ika.
Pri zadnjem bombardiranju komunistične Valencije ia baje sodeloval tudi Mussolinijev sia Bruno.
Sovjetska Rusija ni bila Se nikdar bliže vojne kot je sedaj, je izjavil maršal Vorošilov.
Velike vaje sovjetskega ferodavja so bile nedavno na Baltiškem morju.
d Potovaaf« v Prage aH ivteo *a 30 »itfaS Udeležit • ae platnenega espevaatokega <®čaja, ki traja samo štiri <a«$ece te *tame *amo 30 din. Izmed tisoči udeležen««? s® izžreba nagrada v znesku 1250 din. 50 izžrebancem pa se pcdeli brezplačna koogrsaoa kari; ca 30. jubileja! mednarodni katoliški «spe-rantiki kongres, ki s« bo vršil drago late v Ljubljani Učit« ta pridno ecperaato, pa se ga bosta lahko udeležili Is vi! Prijav« pošljite rs sadovi Jugoslovanska Katoliška Esperantska Liga,- Jes®-ašc«-Fuiic« (r.a Gorea&kemj. Priložite jsssKiko s« odgovori
RAZNO
Hlmljanke so ie tudi poznale parfum In razne dišave, » katerim! ta se aapudrale. Plinij Je zapisal, da i! rimske dame natrosijo toliko dišav na telo, da rapuste cel oblak sa seboj, ko gredo po ulicah ln so torej dišave večjega užitka za one, ki gredo za ženskami, kot ta nje same, Plinij je strašno grmel proti razmetavanju dinarja srn it drago potrato.
Ravno tako je Plinij kritiziral šminksnje obrata, Pri tem js Ime! predvsem v mislih Popejo, Keronovo ženo, ki je Imela, kot pravijo, vse lastnosti, !e teti ia čednosti nI poznala. Popeja i« bila neoporečno najlepša ženska tedanjega ««a ln gj je znala s raznimi sredstvi lepoto tud! obdržati. Vedno sa Je umivala z mlekom oslie »n kadar je Sla na kako [»potovanje, je imela se-r'°i gotovo tud! sel© era-1o oslic.
. Italijani Iščejo v Abe-ainijt tlato, 2e leta 1802 1« odkril Italijan Prašno »OBato najdišče zlata in Platine, vendar do danes
govori o njein, ker sa f^eda, d« mu nedoetojfl 'Oaaionih sredstev zapri-
L, Gaisghoters
47
Roaiars Is začetka 12. stoletja Poslovenil Blaž Poznlu
Nov sunek je stresel tla, da je votlo zabobnelo, ln zvon je zapel. Na pobočju nad ribnikom so je »prožil po-Sčeu plaz; kaljo drsi, se v temi ni videlo, toda trnščalo je in grmelo, da je odmevalo, in kamenje se je trkljalo po krJSevini, s® kotalilo menihom pod noge in butalo ob leeene stene kloštra. Brat« Vampotu so klecala- kolena, bled je držal Svajker plnmenico v roki; njegove oči so v skrbeh strmele čez črne vrhove dreves, tja proti daljni rebri, in njegove ustnice so tiho izgovarjale neko ime.
Jezdec, ki se je na zasoplem konju gnal čez strubska polja, je privzdignil glavo in se bežno ozrl proti Lokije-vernu leeu. Pa ae jo brž zopet skloni! in udaril svojega konja s Sibo po stegnu. Skozi Šeaav ga je vodila pot, k F&lkenStajnu. Ženske, ki so čnle, kako so topotala kopita, so grozljivo šepetale; >Vutejevi vojščaki jeadijo.«
Vacemaniovo grajsko dvorišče je razsvetljeval žar plamenic. jejidec je našel vraia odprta in most spuščen.
V gručah so postajali hlapci in dekle naokrog, dočim je zgoraj v veži sede! gospod Vače, oblečen samo v domačo baljo, z golimi nogami; strežniki so ga bili izvlekli iz postelje in izbe ven v vežo; tu je v pijanosti zopet zaspal in smrčal zdaj z odprtimi usti, Hlapec-, ki je bil skočil iz sedla, se je opotekel po stopnicah in zbudil svojega gospodarja. »Pokoncu, gospod, pokoncu, pokoncu!«
Gospod Vače je dvignil glavo, zabolščal hlapcu v obraz in ga spoznal; hotel je vstati, toda nog« ga niso nesle, in kolneč se jo sesedel aopet na leseno klop. ^
>Pok©s«s, gospod, pokoncu! Kdo naj spi v takšni Bedi! Ali niste čuli? Zondja je zarompljalaU
i Naj romplja,« je blebetal pijani. »A pripoveduj! Kako je bilo na veču?«
»Ve5e je razsodilo za vas proti samostaneemk
Gospod Vače se je renčavo zakrohotal In udaril § pestjo ob mizo. »Kletka, ki sem jim jo spSetel, dobro drži! Zdaj bodo plesali, kutarjil Pripoveduj, fant pripoveduj! Kdo je govoril proti meni?«
»Ribič.«
»Smrt mu že čepi za vratom!«
»In Ajgel, oglar.«
»Cak, sajavec, poiščem te na tvojem kopiS&s! V roda postelj te čaka v kopi! Kdo še? Kdo še?«
»Kaganhart! Svetoval je, naj bi Falkenštajn zažgali.«
Gospod Vače je opotekavo šinil kvišku. »Cahol Ho-ripot!« je zavpil z vreščečim glasom. Dva hlapca sta pritekla. »Tja dol, pravim, tja dol na Hilmtrudin dornl Rdečega petelina na streho! Ne bom zatisail očesa, preden ne bo gorela bajta! Na posel! Ali pa vam podkurim pod -TOge!« Gospod Vače je dvignil pesti, da bi udaril, toda opotekel se je in padel z zgornjim delom telesa čea mizo.
Hlapca sta odhitela, in trpoleči žar plamenic, ki sta Jih nosila, je drsel skoai gorski gozd. Ko sta se bližala brvi befi, Aho, sta Cula, da je jasno za vpil dekliški glas. Bil je vzklik veselja, 'S katerim je pozdravila Eielrota svojega brata, ki se je vrnil domov. Ob gozdu pred Še-navorn sta se morala hlapca kriti za grmovjem. Po vseh domovih je bilo živo; od povsod so zveneli v noč vreščeči glasovi žensk, hripavi klici domov se vračajočih mož. Eden teh je tekel čez polog, da je hlipal in se spotikal; komaj so ga še nesle noge; njegova žena, ki je čakala v temi, ga je že zapazila in kliknila: »Hartlil Kartlik
8
DOM
„Z»Gxa bojevnikov"
Km «® ilorekri v truda m trpljenju pripeti, 1» običaju« najbolj ljubi Glejmo mater. Čist vefl morala trpeti z« otroka, tem ljubši jj je in obrat-Sio. Otrok, ki ie v trdoti življenja spoznaval mater, je gotavo zvesti) vzljubil za vedno, Saj človek EtriuiU raaodeva tfntMteen 4o trpeče saaiere, ko v «lu6ajtiem tazgovbru ©menja spomin na aaater, ki I« trpela Rajujuljivo ie t«daj, zakaj ae vsepovsod T vseh državah, k« «o e« itdeleatii« svetorae vojne, eoiavljaio organizacije bojevnikov. Sai tudi bojevnike veže Ijubereii. Si so ei jo v hudem trpljenju, da, v smrtnem boj« pridobili. CSovek ae poia-vi vojne, ki b: storila toliko trpljenja vseh vrst ta prelivanja človeške fcrvi v potokih ter grozah asu ti, kakor eo to jtreiiveli možje io tanije_v zadali svetovni vojni. Žsto le razttmljim da bojevnike že spomin na svetovno vojno veže v rverazAružlji-vo skupnost. K »j je tovarištvo v vojni, zna povedati le oni, ki se ie sam udeležil itfeeisttteg« klaisj«, prebil v etrcfekib jarkih, odbije! sovtažne naskoke, delal pot preko žičnih ovir.
Kaj pa povojna družba? AH jc priznata onim, ki so žrtvovali svoje zdravje, dali življenja, prestali »epopisa« grozote gorja v obrambi za domovino, /.a svobodo. Ali se je povojna družba oddolžil« invalidom, vojnim vdovam in njih sirotam ? Najbrž ae, ker povojni val družabne miselnosti preko čuta dolžno«« do bližnjega, zisnti jsa preko Stri« da onih. ki e® trpeli m ie Srpijo, bpHe p« predvsem moralni, ker se po pravici Sati}« zapostavljene — i>onižane; čfctvek spoStuje sočloveka I« Se »radi osebnih koristi
Ali «e ne bo ts brezbrižnost kdaj tnaSčeval« in morda celo nad onim, ki nosijo odgovornost pred Božom in ljudmi, kak&sa bodi drufabsi red. Le priznajmo, da bi bojevniki svetovne raja« ia vojni invalidi (slepi, brez rok ia nogi zaslužiti dra-lačne priznanje v družabnem redu. vojne rdov* m njih sirote pa bi morate biti detežse ver. drugačna utehe, kakor jim jo je nodOa brezbrižar povojna dražba. Dane« vsi občutimo neko praseoto. Zdi se, da previada dražbo človek brez src s, brca ljubezni, brez one prave od Boga dane notranje ple-
menitosti. Nehote, J® po dejstvih ugotavljajoč, so postali gibaki družabnega reda sile človeka, ki ni okusil gorja, oproiien bridkosti, aato tudi odtujen najvišjega daru božjega, ljubezni, onega daru, ki edini ustvarja srečo in zadovoljstvo v družini iffi družbi OproSče«! torej onega, ki tvori tsraeli >?segs dobrega, temeb areče, spoštovanja do bližnjega, da tudi do oblasti.	K-
§§ t#fmca malmzmmgn m&ža
Izmed najveliko-potev.nejših gospodarskih det, ki jih izvr-Aujti sedanji slovenski rod, je nedvomno elektrifikacija Slovenije. Kekor znano, je ože te velike zamisli bivši kranjski deželni odbor z nepozabnim dr. F. Lampetom. Po vojn! je potem ta akcija dolga leta spala in počivala, dokler je ni med prvimi svojimi deli obudil biv?i oblastni odbor. Ts je • krepke roko prijel, kjer je nekdanji dežela! odbor prenehal. Pc ukinitvi oblastne samouprave je o as ta! vnovič kratek zastoj, sedaj pa te stare načrte, prilagodan« današnjim razmeram tn potrebam, g neutrudno delavnostjo, smotrenostjo i« požrtvovalnostjo naduljuje uaSa banska siuno-upruva. Glavno zaslugo, d« niso navedeni doktor Lampetovi načrti zaspali za vedno, ima poleg bivšega ljubljanskega oblastnega predsednik« 1« današnji1«« beaa dr. Katte&nss načelnik tehničnega oddelka bivSe ljubljanske oblasti in še! odseka za elektrikacijo pri današnji banovini, g. ing. Frane1 Rueh, M Je obhajal v nedeljo petdesetletnico svojega rojstva in je torej v svoji naitepM aoiki dobi. Doma je sasluini jubilant iz prijazne Kostanjevice na Dolenjskem Po gimnazijskih Študijah v Novem mestu je Študiral teh-
niko v Oradcn in jo 1. 1918 odlično končal. že bivii deželni odbor ja pridobil nadebudnega toh-nik« zase, po končanih Mudi jati je pa stopil takoj v kranjsko deželno službo. Vojna je potegnila tudi njega na bojno poljane, po |>revratu se j® pa vrni! v državno službo, prestopil ob ustanovitvi oblasti v samoupravno alužbo, od tu pa « banovinslto, kjer je postal naenkrat duSa živahne delavnosti na polju elektrifikacije nate ožje domovine. PrejSnji režiin je nekoliko zavrl njegovo neumorno inidjatlvnost, pod sedanjim banom ima pa priliko ia popolni rasmab svojega obsežnega strokovnega znanja in ljubezni do svo-jega delokroga. Pod njegovim spretnim vodstvom so b!15 aiektriSiciian! le ot>!5 predeli Slovenije, kjer st pred nekaj leti nit! misliti ni nihče upal na io prevažno gospodarsko pridobitev mo-derne tehnike. Želimo odličnemu jubilantu Ss mnogo h repkih !ot v blagor Širok!!) plasti slovenskega ljudstva. Vemo, da je jubilant skromen mo£ ki odklanja javna hvslisaaja, vendar mu ni samo oblast dala vseh zasluženih priznanj, temveč ga tudi široka javnost pozna in cent ter mu je hvaležna sta vso vallke sasluge, ki Jih Ima zs nsSe ljudstvo.
iz mzmh krajev -
Bragomelj. Posestnik in gostilničar .Jernej Grad iz Dragomlja je postal dvakrat v enem mesecu žrtev zločinske roke. Pred enim mesecem mu je n« nedeljo zvečer agore! kozolec poln krmo, v ponedeljek zvečer pa mu je zopet mi j brž isit zločinec zažgsi Se drugi kozolec. Na srečo so bili pri Gradu zbrani svaije, ki ao ogenj pravočasno opazili in ga om&jiti ds ni pogorel cel kozolec. Ljudje so v strahu preji toliko zlobo io se !>oje, kj« ss bo zopet pojavil rdeči petelin.
Litija. V začetku oktobra smo imeli obrtno razstavo, ki jo je priredilo >Društvo obrtnikov«, združeno b sadjarsko, katero jo priredila sadjar-akti podružnica. Rasatavo je "tvorit pokrovitelj g. bati dr. Natlačen. Udeležba raistavljalcav je bil« velika. V eni sobi je 30 sadjarjev imelo 70 zabojev krasnih jabolk. Cena jc bila od 2—4 din za kg. Na sadju se Je opszito, da Imajo teie8t '""i1 ivadje fe«k<«r ps v nižinah. V drugih- treh sobah »o p« u»Si obrtniki, 81 »o Stevibt, razstavili svoje izdelke. Bili ao res na lepi višini ia čestitamo obrtništvu, da nem je pokaralo moč ir? napredek svojega stan«. Obiskovalcev je bilo okrog
»Hilmtruda?« ste j#> odzval pridušen odgovor.
Stekla mu j® nasproti, ga ujete, omafeujo&sga, v svo-jo krepke poke in ga vlekla proti ogradnlm vratom. »Za~ hvaljene vse dobre modi! Samo da si mp&t dornaU
»Ali fie stoji najina hiša?« j© feropei mož s pojeuia-fočo aapo. »AH ge stoji?«
»Da. da! Le poglej! Seveda &» stoji k
Opotekel se je v temi k leeenim stenam la tip«? po njih z drhtečimi rokami, med smehom in ihtenjem. Kar ga je prijela žena za komolec, in trepetajo? strah j® zvenel iz njenega hripavega glasu. »Povej, gospodar — pa ne da bi na veču kaj govoril proti Vacemanu?«
Kaganbart se jo obotavljal. »Kaj bi govoril,« j© dejal nato jecavo, »kaj ti ne Sine v glavo'«. Pri tem je v temi plaho Škilil ženi proti obrazu.
Hilmtruda se Je oddahnila. >Potem j« vse dobro!«
»Kaj je dobro? Ne raztimera te!«
2ena je odkimala in odrinila g komolcem vežna vm-ia. Oba sta izginila v hiio to duri so se zaprle.
Tedaj se je pri ogradnih vratih nekdo pritajeno ssa-Mhetalr »Zaženi, da jima ogrejeva postelj!«
V velikem loku. sškaje, je ztetela plamenica plot, jarko žare« v temi, in udarila na Biahasto streho. Urno, kakor drobni valovi, kadar sune iznetmda veter na vodno vrShio, so m> razpotegnili ognjeni Jfjziki na vae strani po mahu In slami. Smejo5 se sta zbežala hlapca proti bosii; bo sta dospela do Ahe in se ozrla, sta že videla švigati v srak iskreče ss ognjene zublje Rdečkast atr je olwvetlil goadne rebri in faikenStajnsko steno, ki se je s krvavim bleskom zasrcaliia v jezerskem ribnika,
Zigenot, ki je gepetaje govore« % Vihotom sedel na temnem razgledišču, je ta blesk opazil, in ko se je ozri kvigku, je zagledal rdeto nebo in Švigajoče iskre v daljavi. »Goril Biti mora v Šenavu! 0 ubofi ijudjo, nbo-
T*
gik je saklica!, in preden ga je utegnil Viho zgrabiti, je že skočil z razgiedišča čea plot dot na pesek.
»Naj gori, kar gori!« je ssavpil Viho. »Varuj svojo lastno hišo!«
»Ljudje v sili, in ne bi pomagal?« je odgovoril ribič in odbite!. Tekel j® in tekel. Ko je dospel na plane pologe v šenuvu, da je ol>Slo, kakor da sanja; pač je vide! buhteti plamene, toda tiho je bilo vso naokrog v jarko razsvetljeni noči, nihče tli govoril, nihče vpil, nihče klical: goril Samo jmi so bevskali po raztresenih domovih. Izmed sosedov ni bil nihče prihitel na pomoč hiSi v plamenih; strah te noči, trepetajoča groza pred negotovim jih j® zadrževala v lastnih ogradili, pod lastno streho.
Solze so stopile Zigenotu v oči, ko je zasopljen pri. teke! do pogorišča in se ustavil pred ognjem. Videl jo; tu se sii dalo nič več pomagati, ni6 oteti, gorela so že vse stene pri hiSi in hlevu, kt bučeči plameni in tleči tramt so tako žehtoii od vročine, da ni bilo mogoče stopiti bliže.
Sredi ograda, rdeče ožarjena od ogiija, je stala Hilm« trudu z ©steklene! i mi očmi zastrmela v moža, ln noben leg st{0 ra tlob, ječal in ibtel, oklepajoč z rokami sajasto ponev; od vsega svojega iirietk& in premoženja je bila to edina stvarca, ki jo je bil o le! v prestraSeni zmešanostL Kakor mož, je bila tarnalo tudi žena in v obupu vila roke. Toda ko je gospodar v avoji stiski zavpil: »Zdaj imam sam, kar sem žele! Vacemanu na veču, njegovo hišo sem liotel požgali, wlaj gori moja!« — tedaj je Hilmtruda: « ostekleneliim očmi sastrmela v moža, in noben giaa več ni p rise! čez njene ustnice.
Ko ji je j»ložil Zigenot roko na ramo, s« je oarla počasi kvišku, zastrmela vanj kakor v tujca ln se z terne-denims očmi obrnila aopet proti ognju. Kmet je pa izpustil svoj® ponev iti se lhteč zgrudil Zigenotu pred noge. »Moja hiSica, ribič, moja ljuba, edina biSica, v kateri
dobivanje dragocenih kovin. Abesinlja mora skrivat! v svoji zemlji precej ilatega zaklada, ker se večkrat pripeti, da t» aH drugi domačin prinese zlate kepe na prodaj na trg. Italijanske tovarn« gradijo za bodoče zlato* kope Šotore, kuhinje. !>«■ ste!}«, italijanski strokovnjaki »e trudijo, da hi dognali najizdntnejši način pridobivanja zlata, italijanski učenjaki ps pišejo debele knjige o tem, kako naj se karavana dobro zavarujejo pred vsemt mogočimi neprili* kanil. Tako ae Italija pripravlja, da Izkoplje ah®-sineko Blato ln (ako krije vsaj del tvojih ogromnih izdatkov za abesinski pohod.
Motj« • pSsttoe. V To-kijo je ustanovljeno ttavo druživa. Njegovi člani »® ia vežejo nositi vssj po «> platinast pmtao. Njihove itevilo inaia več de««t-tUoč, sied katerimi j« P°" tebi.o dosti častnikov. DruMvo ie u«taJ>ovl|eno aa pobudo ministra z» obrambo domovine, natisi« je n«ivafoel5a vina pr! izdelovanju r»z-liSnih letalskih m A^f točnih aparatov, V P« a kovanj« bodoče vojn« kopi« Japonca zalog®
SMK). Ob priliki razstave je bila slavnostna seja občinske uprave, kaleri je prisostvoval g. ban. Izročena je bila g, banu diploma častnega občana litijske občine. U. fes« se je- zahvali! za viuoko odlikovanje in obliubi). da bo podpiral zahteve občanov, da se čimprej izpolnijo želje prizadetih. _ Dne 7. oktobra je zaplapolala na občinski hiši zastava v pozdrav vsem priključenim občanom. Odlok notranjega ministrstva se je hitro iazvedel po vaseh in so ljudje z veseljem sprejeli vest, na katero so težko čakali. Prejšnji režim ni imel razumevanja za težnje in zahteve našega kmeta.
Gabrijele pri Tržišču, Dne 15. oktobra so žalostno zapeli zvonovi Kobalovi mamici, komaj 4ti let stari. Morala je po mučni bolezni zapustiti solzno dolino, da dobi v nebesih svoje plačilo. Bila je vzorna žena ter krSčanska uiati dvanajstih otrok, ki jih deset še živi. Zelo je bila priljubljena, ker je bila dobrih rok. Od svojih mladih let je bila članica Marijine družbe. Hada je obiskovala cerkve in prosvetna društva ter prebirala dobre knjige in »Domoljuba*. Sladko spavaj, ljuba. nepozabna mamica, na domačem pokopališču, kar ti je bila poslednja želja. Žalujočemu možu in otrokom iskreno sožalje!
čemšenik. Dve stavi korenini sta padli... V nedeljo, dne 17. oktobra smo pokopali dva starčka: Antona Brvarja iz Brezja in Jožeta Le-barja iz Zaloke. Nad vse ganljiv je bil v cerkvi pogled na krste dveh mož, ki sta prehodila skoro enako dolgo življenjsko pot in umrla istočasno v 85, letu svojega življenja. Oba sta bila v življenju verna, zavedna slovenska kmeta. Pokojni Anton Brvar je delal tudi pri tukajšnjem Prosvetnem društvu, za katerega je mnogo žrtvoval pred 25 leti, ko je bil zgrajen nov Prosvetni dom. Društvo ga je letos ob priliki 25 letnice izvolilo v zah»9lo za njegove zasluge za svojega častnega člana. Obilna udeležba nn pogrebu je pokazala, kako sta bila oba moža spoštovana. Naj jima bo lahka slovenska žemljica!
Laporje pri Siev. Bistrici. Naša župnija je ono nedeljo priredila lami dar.. Kot družina je nastopila v najlepši slogi in pokazala nn zunaj kresno idejo fare kot farne družine. Na predvečer je vsaka vas zažgala svoj kres, pri cerkvi je bil pa iako imenovani farni kres: vea fara se je po opravljeni spovedi zbral« ob njem. N« dan sam je bilo sv. obhajilo vse fare, pridige o ljubezni do fare. darovanje za novi farni dom, popoldne pa lama akademija, kjer smo prikazali svojo faro
v preteklosti ii sedanjosti. Bila je dekiamacija :>I.aporska fara-., drž. himna, pozdravni govor, petje, kožuhanje (jesenski večer v domaČem jeziku), zgodovina fare, simbolične vaje in telovadba fantov in mladcev, jodhod k vojakom« in nazadnje fantovska bimna. Lep dan je dosegei svoj namen, da smo se navdušili vsi za to, da si kot družina postavimo svoj Farni dom! Bog daj, da bi ga čimprej I
Cerklje pri Kranju, Pretekli leden je dospelo 10.300 kg cevi za naš vodvod. Cevi, s katerimi bomo raztegnili glavni vod za en kilometer, je poslala banska uprava kot letošnjo podporo k gradnji vodovoda. — Za preureditev našega pokopališča je izdelal g. arhitekt Plečnik prav lep načri. Z izvedbo načrta ne bodo združeni nobeni posebni stroški, pač pa bo treba samo nekoliko dobre volje faranov in nekaj dola, pa bomo imeli pokopališče urejeno tako, kakor jih bo malo na Gorenjskem. — Dekliški krožek je zadnjo nedeljo pričel z rednimi sestanki, na katere dekleta z veseljem prihajajo, ker se zavedajo, da je tudi njim potrebna umska izobrazba. Da članice seznani tudi s kuharsko umetnostjo, bo krožek letošnjo zimo priredil več kuharskih tečajev, kar bo za dekleta zelo koristno. Krožek vodite dve požrtvovalni gdč. učiteljici. — Ustanovni občni zbor fantovskega odseka bo v nedeljo, 24. okt. ob 3 pop. v Ljudskem domu. Na občni zbor pride tudi govornik iz Ljubljane in zastopnik okrožja iz Kranja, zato v nedeljo vsi zavedni fantje v Ljudski dom.
Ig. V ponedeljek, 18. oktobra, smo pokopali VilČeta Intiharja, člana in zastavonošo Prosvetnega druiftva na Igu. Pred tremi tedni, še ob priliki prosvetnega tabora na Igu, je ves vesel in navdušen nosil nov društveni prapor k blagoslovitvi. Najbrž ne on ne kdo drugi ni slutil, da bo prav ta društveni prapor že čez tri tedne prvič ovit v črno Sel najprej pri pogrebu svojega lastnega zastavonoše. Na mrtvaškem odru jo ležal pri Skarzatovih, svojih sorodnikih na Igu, kjer je po smrti staršev imel svoj drugi dom. Ves v belih rožah in vencih, ob častni straži fantov v krojih, je počival, Pogreba se je udeležilo poleg sorod--nikov in veliko drugih tudi celokupno članstvo Prosvetnega društva v krojih in z zastavo. Pred hišo, v cerkvi in ob grobu mu je društveni pevski zbor zapel žalostinke. Pri pogrebu se je poslovil od pokojnega v imenu društva g. prof. Fr. Štrukelj z govorom, pri katerem ni ostalo »uho nobeno
oko. Dragi Vilčil Vse Te je imelo rado! To je pokazal Tvoj pogreb. Bog Ti daj večni mir šn pokoj! Počivaj v mira, blaga duša! Saj si še! v večnost dobro pripravljen! Z Bogom!
Moravče. Po skoraj desetletnem službovanju na moravški šoli je bila preme5£ena gdč. Marija Zitkova v Domžale. Bila jc izvrstna učiteljica, katere ni ljubila le naša šolska mladina, marveč tudi odrasla dekleta. Z lepimi uspehi je vodila vež gospodinjskih tečajev, pa tudi v društvu pri dekliških predstavah je pomagala. Zgledno gdč. učiteljico fco ohranila vsa moravška dolina v hvaležnem spominu. — Srne delajo naiim kmetovalcem občutno škodo. Zbere se jih kar po več. skupaj in uničujejo ajdo in druge jesenske pridelki. Treba bi jih b:lo iztrebiti, pa jim lovci menda prizanašajo.
Kaka pri Krškem. Letos b; bilo pa kar prav, ko bi Bata podaril vsakemu par škornjev, da bi v njih »veslali* po blatni brozgi. Saj če jc uro, dve vedro, pa potem dežuje skozi ves teden, kot da bo znova vesoljni potop. Tako ni mogoče spraviti že itak skromnih jesenskih pridelkov, ne se-
•belega zlata«. Če ho izbruhnila vojna, bo dobila država v dar vse platinaste prstane, ki so potrebni za tehnične namene. Društvo pričakuje, da bo zbralo vsaj 10 odstotkov prebivalstva Japonske in z njim vred velikanske, za diaetletja zadostil« zaloge najdražje kovine.
Diamanti v morokem pesku. Iz nekega angleškega pristanišča poročajo, da so se t »m igrali otroci na pesku blizu morja. Postavili so iz peska ra»ne figure ter kopali luknje. Pri tej priliki so odkrili velik zaklad samih diamantov in prsta-nov z vdelanimi pristnimi kamni. Stvar je prišla seveda takoj na uho policiji, ki je ugotovila, da jc zaklad last nekega juve-'irja, ki je bil kakih osem <jni prej okraden. Juve-■ir je povabil otroke, ki »o zaklad odkrili, na posebno pojedino ter razen t*gn šc vsakega bogato »»gradil,
*
Zdraviti bolnike ni taka težava; toda Učiti narave ljudi je bolj hudo, - H. W. Shaw.
Značaj je kakor senca, k' sledi človeku, aH pa j!r® Pred njim; včasih jc jjaijša, včasih pa krajša k°t človek. — Francoski »vtor.
sem se smejal otrok pri materi in očetu, v kateri sem prebival v sreči in nairuk Na vse razprtije in vse hud© ure je pozabil v svoji žalosti, in se spominjal samo dobrih, ki jih je bil užil pod to streho, razpadajočo zdaj v oglje m pepel.
Zigenot je dvignil ihtečega moža. »Nobene druge tolažbo ne poznam zate, sosed, ko samo eno: tu je stala tvoja hiša, in glej, tu bo zopet stala nova in trdna! Saj si mož! Vzravnaj sel In ko se ohladi žerjavica, začni graditi! Jaz in moji ljudje ti bomo priskočili na pomoč vsako uro, ko bog želel. In dokler nimaš lastne strehe, pojdita z ženo k nam in se udomita v moji hiši po svoji volji.«
Hreščeč se je sesedlo iramovje na kadeč se in raz-žarjen kup. Krik se je izvil Hilmtrudi iz grla, in ihteč je stegnil Kaganhart roke kakor gladen otrok, ki mu je neusmiljena roka iztrgala kruh. Zigenot je skušal oba človeka potegniti za seboj, zakaj videl je, da jima sleherni pogled na požar nanovo razvnema bol; a trajalo je dolgo, preden je Hilmtruda Cula, kako ji ribič prigovarja. Končno je prikimala in molče stisnila Zigenotu roko; potem je objela svojega moža okoli vratu in dejala z glasom brez zvoka: »No joči, Hartlil Jaz sem ti požgala hišo, jaz jo zopet postavim!«
Nič mu ni bilo mar teh besed, samo ihte! je, pobral s tal ponev in se dal brez volje odvesti proti ogradnim vratom; tu se je ozrla Hilmtruda zadnjikrat nazaj na razžarjeno grmado; obraz se ji je spačil in v stisnjeno pest je dvignila golo roko in zavpila v bledeče noč: jVaceman! Vacemank
Tako sta zapustila kraj, kjer je stala njuna hiša. Daleč tja-dol v dolino ju je spremljal duh po smodu. Ko sta dospela do jezera in jima je Zigenot s prisrčnim prigovarjanjem odprl svoj ograd, se je začelo svitati, in snežene vrhunce kralja Ledenika je že oblivala zora bližajočega se dneva
17
To je bilo čudno jutro tiho in brez sape; še voda, bi dejal, je šumela tiše, in komaj kaka ptica se je oglasila; nič rose ni padlo ponoči, in vendar je pokrival nežen siv puh vse trave, vso zel&i dreves — prah. je bil, droben, zelo droben prah. Pa so bila vendar vsa pota in steze v Gadenu kamnita ali travnata — odkod neki se je vzel ta prah? Na nebu ni plui niti en oblaček, iz gozdov ni vstajala megla, zrak je bil topel in suh, iu vendar je pokrival siv hlap dolino in vse višine, da so bile gore zastrte, kakor bi se bližala nevihta. In včasi je v zraku zagomolelo in se zaiskrilo kakor od peščenega prahu, ki ga obsije sonce. In povsod je zaudarjalo — pa ni dišalo po smodu vpepeljene hiše, bil zadah, ki ga po-vazročata mlinska kamna, kadar se brez zrnja treta drug ob drugega.
In listovci so se videli, kakor bi v tej noči začeli nenadoma usihati; brez števila rumenih in rdečkastih listov je blestelo med trudnim zelenilom bukovja in javorja, in neslišno so se usipali izmed vej. kakor bi lizajoč padali na tla ognjeni jeziki.
Bilo je čudno jutro, jutro kakor skrivnost, kakor molk na strastno vprašanje.
Tiho je stala Mar t in j a saniotarca sredi gluhega gozda. Cim je sinilo jutro, se je bil odpravil Ebervajn na pot, in Valdram, slab še od razburjenja pretekle noči, je ležal v postelji. Danes, na Gospodov dan, Svajker ni smel vihteti sekire; fbda v miru ga ni strpelo, četudi mu je topa utrujenost ležala ko svinec v vseh udih. Zložno je hodil po goličavl sem in tja in pobiral kamenje in gruh, ki ga je bil nametal grižasti plaz po krčevini tja do kloštrskih sten. Pri vsakem kamnu, ki ga je pobral v privihaho kuto, je globoko vzdihnil; in venomer so mu uhajali za-zabljeni pogledi tja čez dolino Abe in navzgor po pobočju na oni strani.
jali (Mirnine, ta kar je že skrajni čas. Bati so je, da bo snarulStakš družini, ki jc oblagedarjena z Jdrobljeack in ki je bila v boljšiU letinah od sosedov s živežem podpirana, preko letošnje zime trda predla. Prav bi bilo, da "ol meredajue oblasti vse storile, da bi se beda, ki neizbežno preli zajeti v svoj vrtinec Široka mase najtibožnejših, kolikor največ mogoče omilila.
Prešgaaje. Prosim, objavite sledeče pojasnilo: Z ozironi na dopis iz Prežganja v 4«. štev. »Domoljuba« in m izjavo, oziroma popravek šolskega upravitelja g. Jereba v št. 41, ponovno trdim, da se je dogodek z voznikom dogodil tako, kot je opisano v dopisu št. 40, Ki pa v dotičneui dopisu mišljen niti najmanj naš blagi gospod župnik, ki ga vsa bližnja ju daljna okolica pozna po njegovem res prijasnein naatopu. — Prežganja, 17. oktobra 1937. — Adolt de Ceceo.
Prežganje, Ker se v dopisih v »Domoljubu« rešuje vpražanje, kdo bi bil tisti »gospodr, ki se r,a motornem kolesu vozi, bi najbolje vedelo povedati tisto dekle Iz Prežganja, ki je pred kakimi tremi meseci vozilo neke goste proti Ljubljani in ji je privozil nasproti ter se mu je hotela zadosti umakniti, pa Je zaradi tegs zavoadla tako v stran, da se je voz prevrnil. Kakšne bo jio-»todice tega, «o lahko ugane. Vendar prav hudo .ni bilo. Voz je dobil poškodbo, dekle prasko na roki, zaradi padea oteklo nogo, ostali pa poleg strahu Se kak udarec zaradi neprostovoljnega dotika z zemljo. Bog varuj, da bi kdo dekleta dol-žil, da je bilo v »pijanem stanju«, ko vsak ve, sla iu bilo. To vse se je zgodilo v Besnici ca ba-novinski cesti in ne na občinskih potih, o katerih izvemo, da so slabi,
Brežice. Polivajoč se na zakon o tisku, Vas porivam, da objavite sledeč p&pravek: NI res, da SSrgar ni pobiral darov za sebe po Brežicah, pač pa je res, da je njegova žena darove po Brežicah pobirala m da je nabrala darove v denarju, obleki in obuvalu. Ni res, d« bi bi' jaz za Strgarja Franceta nabrane darove odposlal Sokolu v Sv. Križu, ampak je res, da svoji obljubi d« bom za Strgarja Franceta nabiral darove, nisem mogel v večji meri zadostiti, ker mi je Strgar Franc kljub mojemu pozivu svojo nabiralne poio, potrjeno po župnem uradu v Sv. Križu prepozno doposial, taks da je med tem časom za poplavljene« v Sv. Križu «a-počela svojo zbirko že občina inegi« Brežice, ob-etiota pa tudi Sokolsko druMvo v Brežicah. Ees pa jo, da sem kljub temu stori! vse, kar j® bilo v moji moči in da sem nabral in Strgarju Francetu odposlal različne obleke, čevlje in perilo, obenem
IZ ŽIVLJENJA KMEČKIH ZVEZ
mmmissismmmmmmcmmim^mmmemsisasBBame^mmm
Tri p&gle podpira . * *
Človeka, ki ima ljubezen in sočutje za kmečki iivelj, prav posebno boli dejstvo, da je danes pri aas veliko število kmatav, Ui so strašno zagrenjen! in nezadovoljni. Gospodarska kriza zastruplja kmečko dušo. Tu morate priskočiti na pomoč ve kmečka žene. Ve morate biti gorko sonce, ki boste znale ia umela prepoditi pusto meglo malodušnosti iu obupa iz src vaših mož, sinov in hčera. Takšno blagodejno sonco, ki Je priaaSalo vesolje v hišo, je bila ie večkrat imenovana svetopisemska žena, o kateri stoji zapisano: »Sice njenega mož« so na njo sanais .. ona mu skazuje dobro in vse dni njegovega življenja ničesar hudega.« Ona ume prepoditi otožne in malodulne misli iz moževega srca; ona vodno iiajde primerne besede, da svojega moža potolaži in razvedri. »Svoja usta odpira v modrosti in iaia primeren pouk na jeziku.« Žalo pa tudi, tako poroča sv. pismo, njeni sinovi vstanejo ir jo blagrujejo in tudi njen mol jo hvali.
pa da sem mu tudi sporoči!, da ah. , ride do mene, da mu dam iz lastnega tudi še znesek po 80 din v gotovini. Ni res tedaj, da bi bila moja zbirka odposlana Sokolu v Sv. Križu, ampak jc- res, da je bila dostavljena Strgarju Francetu naravnost. — Pajdaš Gustav.
Sostro. Prosvetno družtvo uprizori v nedeljo, 24. oktobra, ob pol 4 popoldne igro »M a r i s a«, dramo v 5 dejanjih. Vabljeni!
St. Serij ped Kantom- V nedeljo, 17. oktobra, js bila tu prirejena sadjarska razutava. Razstavljeno sadje je bilo zelo !epo in zdravo, kar dokazuje, d* je kraj primeren za sadjerejo. Ako bi se sadjereja bolj gojila, zlasti nekatere izbrane vrnte, bi sadje donažaio lepo dohodke, katerih polje ne dlje. — To nedeljo je bil tudi občni stbor Pro svetnaga društva. Velika udeležba je pričala, da vlada za društvo precejšnje zanimanje. Naj bi ta vnema v bed očem poslovnem letu ostala in rastla ter pripomogla do čim večjih uspehov ns polju katoliške prosvete. Med drugim se ja tudi razpravljale o letnem telovsdišču in društveni zastavi, kar naj bi se uresničilo že v tem ietu.
Ta hvala i* ust sinov in moža pove, kako je bih družina pri njej srečna in zadovoljna. Ker ja bila svetopisemska žena sama vesela in zadovoljna, »ta izžarevala veselje ln zadovoljstvo na vso družino.
Res je, da sloni mnogo dela in skrbi na rt' menih kmečke žene, danes morda več, kakor kdaj prej. Toda kljub temu se kot verne žene žrtvujte zaradi Boga za svojo družino. Večkrat se spomnite tudi Marije; ona je bila sicer kraljevskega poko-ienja, a je bila kljub tem« revna žena in je neizmerno trpek pod križem na Golgott. Toda kljub vsej revščini iu vsemu trpljenju ni bila zagrenjena, saj je pač trpela iz ljubezni do svojega božjega Sina.
Pri vsem delu, ki sloni na vas, ne pozabite aa lepoto ln ua sončne Hrani pokiica, v katerega je Bog sam vas poklica! Kmečke žene tako rade vidijo le tinto, k«! imajo druge ženo lepega in dobrega, a m premalo cenijo, iuir imajo same. Nekatere cenijo življenje ie po tem, koliko imajo denarja ia dohodkov Ker pa kmečko delo prinaša tako malo di-iuu ja, je zato tudi malo veselja za kmečki poklic. A vendar je ua kmetih mnogo reči, ki morejo žensko wee razveseliti ic ga napraviti srečnega. Ve imate svoj dom, avoje ognjišče. Koliko sto vendar na boljšem, kakor one žene, ki stanujejo po velikih stanovanjskih kasarnah. V teli hišah, kjer ve sodaj gospodinjite, so stanovali ie vaši prodniki in ravno tam bodo stanovali vaši potomci. Lep domek, čeprav priproat in »kronieo, ali ni io želja vitake žene. In ve ga imate. Ve imate skupaj svojo družino; mož hi otroci delajo skupno dom«, skupno ae vselej« za mizo, skupno pokleknejo k molitvi, skupuo se veselijo iu skupno žalostijo, vse ob svojem čutni. Kako trpko občutijo delavske žeue, ko imajo svojega mož« i*i pogosta Judi »voje otroka doma le zvečer in ob nedeljah. Kmečka mati ja »redižče družiue, vse se vrti okn« nje, o»a je biagodejno sonce. Pa zanikajte, da ni to lepo in prisrčno.
V sine delo je menjajoče. Delate na svoji lastni zemlji, na svojem lastnem vrtu, na svoj! lastni njivi, v svoji lastni hiši in sse murda na mrtvem stroju. V hiSi imate male otroke, na vrtu rože, v hlevu živali in na te reči so navezane vaše skrbi. Ali ne bo našlo nepokvarjeno žensko srce
ttaaif - i. O.s
»Ali ni morda tako?« vpraSa Goran strme. »Ali mar čutiš svoje srce? Ali ni mrzlo ko led? Ali te navdaja strah ali žalost, aH se moreš česa kesatl?«
»Ti si mi srce ie ustavil, toda i m a in ga §8 vedno kakor poprej v prsih in Ezekiel tudi, saj mi je sam povedat, da si nas nalagal. Ti nisi mož, ki bi anal komu srce iz prsi istrgati neopazno in brez nevarnosti; moral bi znati čarati.<
»Toda zagotovim ti,« vzklikne Goran nevoljno, »da imate ti in Eaekiel in vsi bogati ljudje, ki držijo % menoj, tako mrzla srca kakor ti in da imam njihova prava srca tukaj v moji čumnati.«
»Ha, kako ti teko laži namazano z jezika!« se smeje Peter. »Tak« pravljice pripoveduj komu drugemu! Ali misli«, da nisem videl na svojih potovanjih takih uinetnij na tucate. Posnetki iz voska so tista tvoja srca tu v čumnati. Bogat si, priznam; ali čarati vendarle no znaš.«
Tedaj se velikan raasrdi in odpre vrata v čum-nato. »Pojdi sem in beri vse te listke in tistega tam, glej, to je srce Petra Munka; ali vidiš, kako utriplje? AS! se da tudi to napraviti iz voska?«
>Ia vendar je h voska,« odgovori Peler. »Tako ne bij* pravo srce, jat imam svoje še vedno v prsih. Ne, čarati ne znaš k
»Ti bom pa dokazal« vzklikne Goran razdraženo. »Sam bog čutil, da je to tvoje srce.« Odpne Petru telovnik, vzame kamen iz njegovih prsi in mu ga pokaže Nato vzame srce, diime vanj in ga položi varno na nje-i5*
govo mesti«; takoj je čutil Peter, kako je utripaio, in zopet se je mogel tega veseliti.
»Kako ti je sedaj?« vpraša Goran smehljaje.
»Resnično, si le prav imel,« odgovori Peter in potegne oprezno križec iz žepa. »Nikoli ne bi bil verjel, d« je mogoče kaj takega storiti!«
»Kaj ne? In čarati znam, kakor vidiš; zdaj pa pridi, ds ti zopet kamen vstavim.«
»Počasi, gospod Goran!« vzklikne Peter, stopi /m korak nazaj in rau pomoli križec nasproti. »S slanino se love miši ln to pot si ti ogoljufan.« In obenem začne moliti, kar mu jo le na misel prišlo.
Tedaj se je začel Goran krčiti in postajali vedno manjši, padel je na tla in »e kot črv vil sem in tja in grčai in stokal in vsa srca naokoli so začela utripati in biti, da je donelo kakor v urarjevi delavnici. Peteor pa se je bai, groza ga je obšla, zdirjal je iz čum-nste ia iz hiše in plezal — strah ga je po<12igal — po skalni steni navzgor; zakaj slišal je, kako se je Goran pobral s tal, lomastil in divjal n strahovito klel za njim. Ko je bil zgoraj, je tekel proti Jeiovi gori; zbrala se je strašna nevihte, strele so udarjale desno in levo ob njem in klale drevesa, vendar je prišel nepoškodovan na Steklenčkovo ozemlje.
Srce mu je bilo veselo, in sicer le zato, ker je bilo, Polem pa je gledal z grozo na svoje -življenje naz;aj kakor na nevihto, ki je m njim na desni in leyi razbijala lepi gozd. Mislil je na gospo Liziko, svojo lepo, dobro ženo, ki jo je iz skoposti ubil, zdel se je sam sebi kot izvržek človeštva in je silno joka«, ko je prišel rta Sleklenčkov grič.
Zakladnik je sede! pod jelko in kadil iz majhne pipe, vendar se mu je videlo, da je živahnejši kakor
RAZNO
Dvojni možgani, V SiJ-neyu v Avstraliji biva Stierling WUkinson, ki odlikuje redka zmožnost. Lahko opravlja istočasno dva različna posla in zaradi teža ima priimek »človeka z dvojnimi možgani«. Wilkin«on lahko piie z desno in levo roko dve različai pkmi ali rile popolnoma različne risbe. Kot otrok v ioii je pisal Wilkinson x levico vedno norobe, in je <Htala učiteljica njegov rokopis satno v ogledalu. Hotela je odvaditi dečka njegove pa* aebaosti in mu vedno zve; zala levico k pasu, da bl pravilno pisal v desnico. Menda na ta način je razvil deček svojo pripieno zmožnost do sedanje popolnosti.	, ,
Francija {samim. Za >■ polletja 1. 1937 jc M«!" Francija prej fled gibanj«
svojega prebivalstva m
dognala kaj malo seljive podatke: število porok pada, razporoke pa naraSčajo; rojstev je » manj kot lani v Istem času. das! je ž« lani kaj let sera več ernrtnift slučajev kot rojstev, v«' priznavajo io uvidevajo, da je narod v nevarno«^ da v nekaj stoletjih zlim*.
na veeui tem <?elfito »«a«ija in radosti? Veaale ste avojffe sdravte Ia nepokvarjenih otrok, veselje vam' prina&tjo vrt, «vetliw, a{tve, travnik). Kjer tako
neposredno gledate blagoslov svojega lastaega dela ta truda. Koliko nedolžnugu veselja morete užiti v božji nstravi, ki jo dan zit dnem opazujete pred svojo Isstoo iu&o. Treba jo imeti le odprte oži {n sašle boste poiao veselje. Pokažite to veselje tudi svojim otrokom, petem bodo ostal! radi doma in bodo tudi oni imeli veselje na kmečki jfrudi, Ce itiSijo samo »stsavljauj« les kmečki stan in ?o Iz Taiih asi. potem seveda ne bo uiž čudnega, če jih se bo nikdar veselilo kmečko življenje in feodo silili v tovnnse šn. mesta.
Najbolj boale vegeie in »režno tedaj, če boste mogle svojo družino osrečiti; toda nikar no mislite, da jo morete osrečiti samo z denarjem, z lepim; sbleknmf a samo hrano V«e to mora biti. a več je vredno pravo družinsko veselje, ki napravi Sivljenje prijetno in privlačno. Ve morafe biti sveženice, kt boste umele gojiti to veselje. Posve tite ae svoji družini, posebno v dolgih zimskih večerih. Pripovedujte ifvojim otrobom povesti tu pravljice, zapojta x njimi pesmi ali igrajte kako ecdeižjo igro. Na v<®k aačin privolite svoji družni veselje iti zabavo tu ne godrnjajte takoj, če postanejo j>rf tem malo bolj glasni, kakor obifajno. »e bodite prestrog? its morda celo Bitne! Nekje se je zgodi! nastednjl rsaoični primer. Bila je pridna in varčna kmečka žena, a pri tem p« vendar preveč natančna, naravnost Bitno. Vediso je godrnjala in <se jezila, Č9 je mož uvejer za pečjo aabasal fajfco tobaka ta j« prižgal. Kregala ee je nad njim in ga podila vou kadit, kajti ona, tako j® utemeljevala svojo jezo, ne bo neprestano prala okenskih jMgrinjni, ki so zaradi iobakovega dima hitre porjavele Da se je mož irognii svoji «itwi Eenki, je kadi! kar na klopi pred hiš«; ko je prišla mrzla tri deževna jesen, je p« ravil v bližnjo gostilno, da bi bil ua gorkem in pod streho. Tamkaj je našel vinske bratce, »e tadi sam kmalu navadi! pijančevanja to v par letih je Sel sicer trden grunt na boben.
Torej, iako ne! Pač pa žene ia matere, skrbite in ce trudite In žrtvujte zaradi Boga, da boste same vese,e lu da bo to veselje oiarjalo vso vašo družine. Dajajte oporo svojim malodušiiim ciofcio v težkih trenutkih, bodrite svojo otroke iu jih lepo vzgajajte iu bodite tlelo sonce, ki bo oiarjalo vso družico Poiera boste resnično podpirale tri vogle...
V vsako i?!šo »Domolfiitia«!
iz pisarne Kmečke zvez®
VODITELJSKI TEČAJI MLADINSKE KMEČKE ZVEZE
Glavni odbor Kmečke zveze bo tudi letos organizirat desetdnevni tečaj za voditelje »Mladinske kmečke zveze« v Ljubljani, Tečaja bosta dva, in sicer eden ia fante od 18. do 27. novembra, za dekleta pa od 8. do 17, decembra. Na v«ak tečaj bo sprejetih po 83 tentov odnosno deklet Za izbiro tečajnikov in te&jaic je bila ta tedea razposlana vsem okrajnim odborom, kjer pa teh to ni, močnim Krajevnim kmečkim zvezam okrožnici; g točnimi navodili. Ker je rok, do katerega morajo odbori poročati glavnemu odbora imena udeležencev kratek (da 5. novembra), prosimo v«e, fi« takoj pristopijo k izbiri. Ko bo glavni odbor na podlagi prejetih predlogov določil potrebno Število, bo vaem tečajnikov posla! vabila za prihod v Ljubljano sam. Zato navedite tudi točne naslove. Oni, ki ko bili predlagani že lansko leto, pa se želijo udeležiti tečaja ietos, naj prav tako ponovijo svoj« proSajo. Pripominjamo Se, da bomo sadi one fnnie in deklet«, ki so končali tečaj lansko leto, poklicali t& en ali dva dni v Ljubljano, da dobijo nova navodil« in da poročajo o delu in težavah pri organiziranju.
NABIRALNA AKCIJA ZA POŠKODOVANCE
PO VREMENSKIH NEPRILIKAH
Zaradi poživitve pomožne akcije, ki jo je organizirala bansks uprava r« poškodovance po toči, povodnji itd., ja glavni odbor Kmečke zveze stopil v stik z osrednjim pomožnim odborom pri brniški upravi. V sporazumu >e njo je i.wtal na vse svoje krajevne in okrajne odbore okrožnico, s katero je pozval svoje članstvo, naj marljivo sodelujejo z ie poshijočtml okrajnimi in krajevnimi pomožnimi odbori. Ta pomožna akcija obstoji v nabiranju poljskih pridelkov in denarnih podpor, kar se bo pežiljalo osrednjemu odboru, ki bo nato na podlagi podatkov o potrebah tod! delt!.
Skoda, k! je nastala zaradi elementeraiSi jio-sgod naSemu kmečkemu ljudstvn, je velika, ponekod popolna, zato s® obrača Kmečka zveza na one avoje člane, katerih ta nesreča ni pifeadeia, da pomagajo svojim staaovskiru tovarišem z zbiranjem poljskih pridelkov. Vsak bo lahko nekoliko utrpel, sfcnpno pa se bo nabral® precej. Izvolite Eeupnike po vaseh, ki naj pobirajo od Slana do člana, pa bo precej lažje. Pokažimo to-
variSem, da smo s njimi tudi v težkih to i h. S tem jim Shjoot pomagali tadi mntm, feer »e no bodo čutili osamljene.
Glavni odbejr Kmečke zveze bo pa storil vee, da hsposluje či mi več podpor Wi proste vozovnice. Veega pa sam, bres; pomoči članstva, no bo mogel narediti. Ne strašite se neprijetnega dela, zahvala vam bo zavest, da ste pomagali tovarišu, ki hI po lastni krivdi padel r nesrečo.
Sedaj, ko »e spravljajo poljski pridelki, je čas za to akcijo. Nekaj drii se krepko spravite na delo, pa se bo mnogo nfsrediio, O delitvi S>o Kmečka zveas svoje ediniee stalno obveščala.
POSREDOVANJE ZA OCENITEV ŠKODE
PO MANEVRU
Vsera onim, kš so ge obrnili na glavni odbor za posredovanje, ker Skoda, povzročena ob priliki manevra Se ni bila ocenjena, sporočamo, d* smo te storili deloma potom' bassske nprave, doloma pa neposredno na vojaško oblast. Prepričani smo, da se bo te vprašanje kakor tedi vpraSsnje odškodnine kmalu Sn sadovoijivo reJiiSo.
KOLEDAR KMEČKE ZVEZE
Konec meseca iiide koledar Kmečke /.vent. Naročal se bo pri iajuižtvu Kmečke zveze v LJubljani, MikloSičeva 17-III_ imele ga pa bode v razprodaji tudi knjigarne. Koledarček bo stal 10 din. Prikrojen je za kmeta z vsemi potrebni mi tabelami in članki, tako da ga bo lahko uporabil m vsako priliko. Svoje člane opozarjamo na ta, da ga aaroče potom svojih krajevnih odborov, ker bo srn ta način prihranjeno na poštnini. Odborom pa bo laso prifaodaji teden poslali Se posebno okrožnico s točnimi ua vodil t io pogoji. Priporočamo pa ga že daees vsem člauom in želimo, da no ostane nobena kmečka hiša brez njega.
OBČNI ZBOR IN SEJA
V	petek, dne 22. oktobra ob 3 pop. bo seja vodstva Kmečke nvme. v pisani! na Miklošičevi sesti 17. Vse odbornike prosimo, da se seje udeležijo. Vabite ao razposlana.
V	nedeljo, dne 24. okt, pa bo v Maribora občni zbor okrajnega odbora Kmečke zveze za Maribor levi breg. Občnega zbora so udeleži tudi zastopnik glavnega odbora.
tato pa nfctevajo večje podpore drttftimat i vrii-iisn itevilemi »twk, le piavega vsaroka JffStjo odstraniti. Časopisje Še vedno aa debelo sagovar-ja ia razširja semoralaoat, ?«podbaj® ljudstvo k brus-niselneiati njtivsaju m •trahotisenan lOTSŠkaajn K«d draiineVimi do!ž»o»t-ari, čei naj iotjo reveži » ieiH-.i kopioe otrok, kdor pa |e pameteffi, nej žleda, da iw dobre živ«! ® w udobno icebsvn!. No-bena bol«seti ni tako on-rešljiva kot kuga ugodja, posebno S« eo vsi verski )ewtji popolno«* orna-iani.
gorica,-, s MolHvije. Ko bilo nedavno v Dnbli-
"1 na Iiekviin otvorjeao ®»vo raaedanje državne "»Klice ali paH«n«sais, J? je pred*ednšk Irske r-smon d« Valsra z v»s-®j poslanci katoličani 'deleži! v katedrali «lo-"esne sv. m&ie, katere •» se udeležili tudi vitji 'Odaiki in fastmki. Za ?fotee!ante «« j« TrSla 'luiba božja v cerkvi sv. '»trika.
*
. N« kaj fcicKK sam„ t®-r1' i® vroče, smnsfc ""edi vročega tadi s ko-|cm- - Crorawell.
poprej, tgakaj jočež, ogijarjev Potei-?« vpraža. »Ali nisi dobil are«? Ali ti leži še kamen v prsih?«
»Oh, gospod!« zdihuje Peter. »Ko sem imel Se kamenito srce, nisem nikoli jokal, oči »o mi bile suhe kot zemlja v julija; zdaj pa mi hoče staro srca skoraj počiti od žRlosti nad tem, kar sem storili Svoje dolžnike »eni pognal v bedo, na reveže in bolnike Ščuval pse In, «aj sami veste — kako je padel bič na njeno lepo čelo!«
>Peter, velik grešnik al bilk pravi možšček. »Denar in pohajkovanje t® je pokvarilo, dokler ti ni srce okamenelo in nI poznalo več ne veselja ne bolesti, n® kesanja ne usmiljenja. Toda kes prinaša odpuščanje in ko bi le vedel, da iskreno obžaluješ avoje prejšnje življenje, bi Že ie kaj zate storil.«
»Ne maram nič več,« odgovori Peter in žalostno povesi glavo. »Z menoj je pri kraju; svoj Siv dan ne morem biti več ves«el; kaj naj delam tako sam na svetu? Mati mi nikoli ne odpttati, lar sem ji stori! in morda sem jo ž^s spravil pod zemljo, jaz ničvredne?.! In Lizika, moja žena! Pobijte rajši kar tudi mene, gospod zakladnik, potem bo vsaj moje bedno življenje s enim mahom končano.«
»Dobro«, odvrne možiček, »če nočeS drugače, ee ti lahko zgodi; sekiro imam pri roki.« Mirno vzame pipico iz ust, jo iztrka in vtakne v žep. Potem počasi vstane in gre za Jelko. Peter pa sMe jokaje v travo — življenje m« ni pomenilo nič več — in potrpežljivo pričakuje smrtnega udarca. Cez uekaj časa zasliši lahne korake za seboj in si misli: »Zdaj pride«.
»Ozri »o se enkrat, Peter Munkk zakliče možiček. Peter si obrifie solzne oči in se czre ter zagleda — mater in Liziko, svojo ženo, ki ga prijazno gledata.
Tedaj veselo poakoži: »Tersj nisi mrtva Lizika? Ia tudi Vi ste tukaj, mati, iis ste aai odpsiistill?*
»Pripravljeni sta, da ti odpustita,« spregovori StekJenček, »ker kažeš pravo kosanje, in vse bodi pozabljeno. Pojdi sedaj domov v k#8o svojega očeta ia bodi agljar, kakor si bil prej: če feež dober in poiten, boš isnel avoje rokodelstvo v časti in sosedje te bodo bolj ljubili in spoštovali, kakor ž© bi imel deset to« aiaia.< Tako je dejal Steklenček in se poslovil od njih.
Vsi trije so ga hvalili ias blagoslavljali ter šli domov.
Ponosne MSe bogatega Petra ni bilo več; strela je udarita vanjo ia jo z vsemi zakladi vred do tal požgala. Do očetove koča pa »i bilo daleč, tja bo zdaj krenili in se niso brigali za veliko izgubo.
Kako pa so strmeli, ko so prišli do koče! Lepa kmelska hiša je štafet tam in vne v »jej je bilo preprosto, a dobro in snažno.
»To je dal dobri Steklenček!« je vzkliknil Peter.
>Kako lepo!« je dejala Lizika. »Tu se mi zdi mnogo bolj domače kakor v oni veliki hiši s ninoco brojno družino.«
Odslej je bil Peter Munk priden in vrl inož. Bil je zadovoljen s tem, kar je imel, neumorno je ogljaril in Iako se je zgodilo da m je t, delom svojih rok pridobi! lepo premoženje in ugled in spoštovanje v vsem gozdu. Nikoli več se ni prepiral z ženo Liziko, spoštoval je svojo mater in rad dajal revežem, ki sn trkali na njegova vrata. Ko pa je čez leto dni pav i In Lizika lepega dečka, j© še! Peter na Jelovo goro in povedal svoj isrek. Ali Steklenček se ni prikazal. »OosjHsd zakladnik!« je giasiao zakiical. »Poslušaj!«
4"
Oktober ste« kmetiji
Na polju je marsikateremu kmet« ostala Se ajda, krompir in fcofuza. Razume «e, d* it vee te. pridelke treba čim prej pospravili. Glede krompirja sjno dali nekaj nasvetov že v prebojem mesecu, danes opozarjamo že n« odbtro semenske koruze, Že pri trganju koiuze je dobro odbirati semenske storže (štc&e). Vzamejo ep takšni, ki «o nizko nasajeni, pa imajo lepe vzporedno rarvite vi«te zrnja iDognano je namreč, d« koruza od nizko pn t!eh nasajenih storžih hitreje dozori kt boljše, obrodi. Za tetoe bo ta odbira povečini že nemogoča velja naj pa aaufc zs prihodnja teta.
velik križ je letos z oranjem m sejanjem ozimnih žit. Ponekod stoji po njivah, ki bi morale biii že obdelane in posejane, še vodi, povsod je pa delo v premokri zemlji težko, ker se ae tnore obdelati kakor je treba. V slučaju, da je njiva, ki bi po kolobarju prišla aa vrsto za ozinnco, premofcra ali da je cek> pod vodo, naj ee ta žita vaejejo na njive, ki eo predvidene it jara žita, če so te njive bolj euhe in bo ne njih setev lažje dobro izvršiti. Boli prav je v takem primeru opuoliti strogi kolobar in ga menjati, kakor pa jeseni ne vsejati dovolj ozimnih žit, češ bom pa spomaldi seja! ja-rtno. Jara žita v prvi vrsti pšenica in rž, pri nas ne dajeta nikoli zadovoljivih pridelkov.
Upajmo, da bo mogoče obe glavni vrsti žit* kljub neugodnemu vremena vendarle provočaano posejati, in sicer vsaj do 20, oktobra. Naš kmet misit. da ie poftn, ko je vsejal ozim-no, za pri-hdnje feto že ve« opravit, ktr je treba to jesen. Pa ni tako! Kje je p» jesensko oranje in gnojenje njiv, kamor bo cadit prihodnje leto e*aj/ar>ne? Naj noben kmet oz to važno deto ne pozabi! Konec oktobra bomo pobral: po njivah Se zadnie letošnje pridelke: peso, korenje, repo in zelje, da nas ce zaloti sneg.
Na sadnem vrtu se nadaljuje obiranje zimskega sadja — jabolk m hrušk, Vsakemu fiJoveku je razumliivo, da se sadje nc more kar povprek obirati, ker nekatere vrste prej izzorijc od drugih. Zlasti je ps še enkrat trefci opozoriti nsSe slovenske sadjarje, naj ne obirajo sadja prezg<odaj. Sliši se, da j* takšno prersao obiranje letoe že mnogo škode povzročilo naši sadni trgovini ps — se razume — tudi in v prvi vrati kmetem-ead-jarjem. Zimsko eadie se shrani lahko na kupih, ki pa ne smefO biti nad 1 m visoki. 7"u se prične »potiti« (ker 6e segreje) in plodovi, ki so kaj bolni, začno gttiti. Da se sjniloba ne razširi, je treba »upe čez 14 dni prebrati kt gisilo ter na-
Sito aadj« odstraniti. Na tak način vležatto sadje e dobi svojo lepo, živo barvo in je tudi za prevoz mnogo sposobnejše od sadja, ki se takoj po obiranju prevaža.
Ko je sadje spravljeno, «e prične gnojenje sadnega drevja Kako ae drevje gnoji, je vsakemu količkaj podkovanemu sadjarju dobro zaano. še preden a* lotimo gnoienja. pa posekamo in izkop-Sjetrio V6» *t»rs m bolna drevesa, za nova pa iz-kopljemo ie jeseni dovolj široke in globoke jame. Jesenski izkop jam je zelo priporočljiv, ker ae zemlja čez zhno prezrači in premrzne. Seveda je treba istočasnd" ekrbeti tudi za naročilo novih sadnih drevesc, da bo spomladi, ozir. že v jeseni kaj posaditi. Mlada dreves« je treba zavarovati pred zajcem, ve?e drevje pa svetujemo »opasati« t lepljivimi pasovi že v oktobru, da se zimski pedic pri svojem pohodu na drevje na teh pasovih ustavi, ledij je hiaf čas da zatiramo voluharji, ki nsšim sadovnjakom tako škodo deU. Nastavimo mu pasti ali pa zeli© paslo.
Živino v jeseni pasemo čim dalj časa, če je pa pasti >'< tnogočt, jo krmimo z zeleno krmo, V oktobru lahko pričakujemo že slane. Opozoriti j« treba, da oo zmrzli travi ne smemo pasti to trave ne kositi wt Zeleno krmo, dok!«' se popolnoma ne otaja. Zmrzia krma je /do škodljiva, zlasti breji živini je nevarne, ker povzroča, dg živinče zviže. Kdor jo krmi! listje okopaviu (pese, repe), naj pazi, da bo poklsdal te krme po malem in jo tuešai s suho krmo da ne bo prehude -drisk? v hlevu. Svetujemo pobeliti hlev z apnenitn beležem, <ti se uničijo rnušje ličinke.
Prašičev, ki smo jih odbrali za pitanje, se bomo več spuščali na pašo, dočins ostale mimo Uhko pasemo, tudi pri hladnejšem vremenu. Na ta način «sc eamo utrdijo za zimo.
kotline
V grosupeljsiki kotlini uetanavljamo vodno zadrugo. Gre z« oetišitev cu&e kotline, ki je vsako teto večkrat pod vodo Zamočvirjeno zemljišče, kjer rsete danes te stsba kisla trava, meri okroglo 1200 hektarjev. Najlepša zesiajišča 60 vsled tega brez vredaosti. To- zemljišče lezi v občinah Šmarje, Grosuplje, St. Jurij, Žalna - Sp. Slivnica ia Račna. Vprašanje regulacije grosupeljske kotline se vleče že od let« 1886. Delaio je sicer, toda vse je bilo !e krpanja. Zato je bamka uprava izdelala po-
Slovenski dom
JB SAft CBNBNI P0P01.DNBVNIK. KI (}& SVOJIM WATBLJKM TOPLO PKIPOKO^A-S10 IZHAJA VSAK DELAVNIK »It STANR UBSBTNO SAMO IS IHNAKJKV ZA ON KM A. KI 81 Nit MOKB NAKUPITI »SLO. VENCA« JE »SLOVENSKI DOM« P0P0S.NU NADOMESTILO. P8SIT8 NA DOPISNICI UPRAVI »ML0VBNSK8MA DOMA« V UUB. UANO, MAJ VASi POALJB NRKAJ ŠTEVILK LISTA NA OOIJŽD,

droben melioracijski načrt. Nastane p« sedaj vprašanje, kdo bo nosil stroške. Občins teh ne zmorejo, ker so prezadolžene. Ljudje ttidi oe zmorejo, ker n«n*jo eredntev. Proračuna«! stroški pa znašajo 8,600.000 din, ki eo M nas veliki. Vemo, da sc tega dela ne more izvršiti v enem letu. Zato bi bilo predvsem potrebno, da ee prične z regulacijo v Račoi in Zagradca ter e tem preskrbi za nemoten odtok vode. Pomisliti moramo, da priteka v grosupeljsko kotlino voda s površine 300 km*. Stroški v Ražtii ki Zaeradcu bi znašali 500.000 din Ce sc to izvrši, bi bile vsakoletne povodnji znatno manjše, dočiro je p» sedaj redno okoli 800 ha pod vodo, kadar nastopi povoden j. Samih poickov lx) treba regulirati nsd 40 km, zgraditi nove mostove, prage v vodah itd.
Naši župani e t dobro zavedajo tega težkega vprašanja. Zato «o bili v tej zadevi skupno z eo-6jx>dot!7 okrajnim načelnikom Maršičem pri g. banu, ki je pokazal veliko zanimanje z« to nad vse pereče vprašanje. Upamo ter «mo prepričani, da nam bo g ban pomagai, da ae čim prej prične s potrebnimi regulacijekimi deli.
Sejmi	__
Od 22.-23. oktobre 193/.
2i. X.- kram. * Kropi, — 23. X.: (ker je 24. nedelja) t živ. tn kram. v Dol. Logatcu in ijov, svinj, in kram. v Krškem. — 27. X.: gov., konj. ia kram. v St Hupeitu -- 23. X.: gov„ svinj, in kram. v I.oJ.o, gov, »vinj. in kram. v Mokronogu, iiv, in kram, v Radovljici >.n Žuiemberku.
me vendar; saj Vas hočem samo naprositi za botra
mojemu sinčku!« Toda nobenega odgovora ni bilo; le veter je potegnil skozi jelke in vrgel nekaj storžev v travo. »Vzamem pa to za spomin, ker se nočete pokazati!« vzklikne Peter, vtakne storže v žep in gre domov. Ko pa doms nedeljski suknjič sl^če in mati žepe obrne, hotež spraviti suknjič v omaro, padejo štirje veliki zvitki denarja iz njih. Ko so jih odprli, so bili sami dobri, novi tolarji in nobenega slabega ni bilo med njimi. To je bilo botrinjsko darilo mo-žička v jeiovem gozdu za malega Petra.
Tako so živeli tiho in v božjem miru. Se mnogokrat pozneje, ko so Petru Munku lasje že osiveli, je dejal: »Vendar je boljše biti z malim zadovoljen, kakor pa imeti zlato in bogastvo pa mrilo sree.«
Preteklo je že pet dni in Feliks, lovec in študent so sedeli še vedno ujeti med roparji. Poglavar in njegovi ljudje so sicer lepo ravnali z njimi, vendar so si želeli svobode, zakaj čim več časa je preteklo, tem bolj je raste! njihov strah, da jih ne bi razkrinkal«. Na večer petega due je izjavi! lovec svojima sotrpinoma, da je odločen to noč prebiti se in če bi ga stalo tudi življenje. Spodbujal je svoja tovariša, da naj storita isto, in jima razložil, kako bi mogli pobegniti. »S tem, ki je nam najbližji, opravim jaz; silobran je in sila ni mila — umreti mora!«
»UmretiI< vzklikne Feliks presttašen; »ali ga nameravate ubiti?«
»To je moj trdni sklep, če velja rešiti dvoje človeških življenj. Slišal sem, vedita, kako so roparji z zaskrbljenimi obrazi šepetali, da pregledujejo gozd
za njimi, in stare ženske so v svoji jezi izdale hudobni namen drhali: zmerjal® so nas in namigovale, da č® bi bili roparji napadeni, bi morali mi brez milosti umreti.«
»Za Boga!« zavpije mladenič prestrašen in si pokrije obraz z rokami.
»Se nam niso nastavili noža na grlo«, nadaljuj® lovec; »zato jih moramo prehiteti! Ko so zmrači, se oplazim k najbližjemu stražniku. Zaklical bo; poše-počern mu, da je grofica nenadoma hudo zbolela, in ko se ozre, ga zabodeni. Potem pridem po vas, mladi mož, in drugi nam prav tako ne uide; s tretjim pa imamo v treh lahko deio.«
Pri teb besedah je lovec tako grozovito gledal, da se ga je Feliks bal. Hotel ga je pregovoriti, naj opusti misel na tako krvavo dejanje, ko se vrata koč® neslišno odpro in neka postava naglo smukne noter. Bil je poglavar. Oprezno zopet vrata zapre in pomigne ujetnikom, naj bodo mirni, S6de poleg Feliksa in pravi:
»Gospa grofica, Vaš položaj se je zelo poslabšal. Goapod soprog ni držal besede; ne samo, da ni poslal odkupnine, a m pek je celo dvignil oblast! proti nam; oboroženo moštvo preiskuje od vseh strani gozd, da bi izsledili mene in moje ljudi. Vašemu soprogu sem zagrozil, da Vas usmrtim, če bi nas kanil napasti; vendar mu po vsej priliki ni dosti za Vaše življenje ali pa ne verjame našim prisegam. Vaše življenje je v naših rokah in je po naših postavah zapadlo. Kaj morete proti temu ugovarjati?«
Prepadi i so gledali ujetniki v tla; niso vedeli, kaj naj t« odgovorili, kajti Feliks je izprevidel, da 5e bi izpovedal, kako stvari sloje, bi bila zanj nevarnost Se večja.
Sp&sje l« MbeijSI !ek
sa velik« »krbi, Cervantes.
Ubogi Asr<«ričani! Njti-yorSkl mestni očetje so tokrat v duhovitosti posekali »voje evropske velemestne kolege. Sklenili so uamteč, da bodo od časa do čas« postavljali na javnih igriščih svojega mesta pristno ameriško kmečko hišo z vsem, kar spada k njej. Ko so prviš izvršili svoj sklep, se otroci njujorških meščanov niso inogli nagle-dati kruv, prašičkov, ra« in puranov. Ko so pred njihovimi očmi molzll kravo in i» mleka Izdelovali smetano in maslo, navdušenja med mladim drobižem ni bilo konca. Višek otroškega veselja pa je bil, ko je nekega dne prikorakala med njs častitljiva koklja z desetimi izleženimi p'««11; Sedaj je moral me»W svet nabaviti še več »»finih kmečkih domov in J'» postaviti v ostalih I?"-ščih. V ubožnih četrtin pa razstavljajo pred radovedno deco cvetnima
ke s spominčicami, ga"" rožami, narcisami i. « • Za uboge otročičke nju-jorškega predmestja > bilo te cvetlice pravi h deži, katerih nis0 mogli nf.gledatt,
SNE2KE' najnovejših lasea
ŽENSKI visoki.
MOiSI visoki,
ž« bok«
MOŠKI gorski, dobro podkovani
OTROŠKI
visoki, črn boks
Mali ooflfflisii.il«
?««« strnili)* vnttas alt nj« 'prostor relja m »nitrat Din 6'—■>. Haro&ikl »Domoljuba« pSa&sjo mibo polovteo, ako kapnjejo h«oa-faiske potrebiiine ali prodajno svoje pridelka aH iMejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov aii vašeneev ia narobe
od
7—19 let, vajenega vseh kmečkih 4al, epmismas. Zot-Bies, M«iava,a 4, Jef i<«.
;* kmečka dela ia gospodinjstvo sprejmem v predmestju Ljubljane. Naslov v upravi pod Stev. 58497.
aaltdo, dobro mlekarico, LovSe, Do-feruaje St m
za domača ln poljska deSa, sprejmem. Drav-lje 8F, poleg cerkve.
za vsa kmečke dela »prejmeta takoj. Dravlja St.
m»mi 7S
ijen za 8 Ks prodam po ugodni eenl ali zamenjam ssa motor na plin, Anton Pogorele, Struge, Dolenjsko.
MRI® sprega bi-
ta>. da se oblečete EEgS, dobro In poceni, nudi »iaroKMia« tvrdka Presker, Ljubljana, 8v. Petra eests 14.
ttrbt si HjT
se izneblto, če jih pri meni naročite. Jame) Jeraj, Zapoge Stev. 10, Smlednik.
ki je izurjen in dober prodajale« sa prodajo sadja na trgu so sprejme v stalno službo. — Ponudbe: Resljeva ee-sta 4, Ljubljr.no.
u izdelovanje harmonik s« sprejme. Franc Kucier, Vrhnika, Drenov grič.
jazbečeve, srnine, polhova, kozja in od «m drug« divjačine kupuje stalno ZdraviS, trgovec, LJubljana, Stari Irg.
vajeno vsega kmetskega dela sprejmem takoj. Zg. SiSks 29.
iilllMIil PRAIIHA
ta m« mn
se ie dobi v knjigarnah ln trgovinah po Sloveniji, Ako je v Vašem kraju al, naročite jo iz Jugoslovanske knjigarne trgovine H. Nlčman v Ljubljani, ™ Cena * poltafno vred Din S-50.
InliMfi nj« j liosfiMssjg^ hm
Vsa oskrba pri mani. Bobnar Anton, krojeK, »ah Toplice,
Lahek, malo rabljen, dvo-vpreinS voz (piatiSs 8 cm) s« Din 1900. lew»m ei. 3008 kg sladke krme, kg & 10 par. 3. MajeoitovlS, Kamnik Perovo.
z vm> oskrbo v biHi sprejme Tomaž Ogrin, čevljar, MangeS S47.
Hranili Mlis
Hranilnice in p®»ajil-aice v Cerknici kupim. Ponudba pod »Plačam takoj« na poštno ie tečo M. K., Rakek.
Vesta, Pfaff,
Oritiner in drugi zelo poreni pri t*. Plevel v Preski p. MedvoiJ«,
aaprodaj. Bizovžk 115, p. Dobrunje.
in drva za kurjavo kupmem skozi vse leto. Drago Hadl. Novo mesto _
sa proda Iz proste roke. Poslopje lepo urejeno t električno razsvetljavo. Posevka nad Bo mernikov. Kadi se 10 glav živine, 7 gozdnih parcel. Loži ob bano-viiinki cesti ftadohcva vas—Lilija v Temenic!. Poboji ugodni. Po i zve m: Grabijovtsc Jožel, Temenica, Dolenjsko.
strti mp«
najnižjih eenah. Jaslice te od Din 2"-— naprej. Trgovci znaten popust. Franc Konjedič, keramik, poŠta StražiSče pri Kranju.
Kletarstvo. Spisal Bohuslav Skalicky. Knjiga ima 192 strani in 85 slik med besedilom. Cena brs«. k»|ifi m As, v platno vezani 72 din. ~ ' .lagoglovanske knJtRnnio v Ljubljani,
V
1824. — Kletarstvo jc nauk, kako pravilno pripravljat! iz grozdja vino in k«ko ga oskrbovati, spravljati, negovati te takOna naj bo Sistofia in rsd v kleteh. Knjiga se temeljito bavt a umnim kletarstvom, kajti brez dobrega, smotrenega kle-taret« ni uspežssegis vinogradništva. Novodobno kletarstvo zahteva poleg obilne prakse tudi teme-Uitega poznanja vinske kemije ln bakterlologije. važno » poglavja o negovanju sodov tn vina »ploh, dalje poglavje t capakah in boleznih vin. Knjiga bo Izbenso služila ne samo vinogradnikom, potrebna je tudi vinskim trgovcem in gostilničarjem, ker bodo naili Vs! v njej obilo praktičnih »»svetov in navodil pri ravnanju z vinom. K pravilnemu toiuateju navodil bodo dobro služile mnogoštevilne »like (851). Knjigo toplo priporočamo.
s ttvulao prakso, v danskem
jsmčenl Cena
Židovska ulica
as jwi8n® 26. oktobra. tfepah aa-250 din. Prijave: Ljubljana,
najboljši In najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi, lina vedno lepe slike <? t>ak natiska, Pišite, da ga Vam paSljejo na ogled. Naslov; »Bogoljub«, Ljubljana, Jngroslov, tiskarna.
Ktsat ja prliel v svojem sadnem vrtu do jablan®, oa kateri je opazil mestnega paglavoa. Pu-žrtbilj* gwjačo ter ga vprašal, kaj počeaia tam gori. Funt n» nI bil kar nič v zatiraj! ter točno odgovoril: »AH tnl verjamete ali pa »s, da sem ravnokar z ssropUna p»ael.»
Sodnik: »Obtoženi ste, da ste svojo ta&čo vrgli ekoziokno. Ali imate k temu kaj pripomniti?« Obtoženec: »Sšerii ee® to brez pomisleke.« Sodflilt: »Saj vas razumem, gospod. Toda, po-misli/.e, v kakšni nevarnosti bi bil peSec, ki bi M
t<wfej ie) pod ekfiism.«
od 21. oktobra du 28. oktobra ISI8T.
VseSs (Jat; 12 Pl^ftdes, 12.46 Vreme, porodila, 18 Cas, »porod, obvestil«. 1316 PloSče, 14 V?esnn, borza, 19 te 28 Cas, vreme, poročila. $pgred, obvestila.
Četrtek, 21. oktobra: 13.16 Koncert Radijskega orkestra, 18 CitraSki nastop, 18.40 Slovenščina za Slovence. 18.80 Sac. ura. 19.50 10 minut zabave. 20 Koncert Bežigrajskega perakega druStva. 20.45 Plošče. 21 Koncert Radijskega orkestra. 22,15 Radijski jazz. — P«tek, 22. oktobra: 11 Šolska ura. 18 Ženska ura. 18.20 PloSče. 18.40 FraneoSčina. 19.30 Nac. urp. 19.50 Zanimivosti. 20 Narodno pasuii. 20.50 PloSče. 21.10 Violinski koncert. 22.30 Angleške pložčo. - Sobota, 23. oktobra: 18 ladijski orkester. 18.40 Železarstvo na Jesenicah. 19.30 Nac, ura. 19.50 Pregled sporeda. 20 0 zunanji, po-Miki. 20.30 Ribniški večer. 22.15 Koncert Radijskega orkestra. — Nedelja, 24. oktobra: 8 PloSče. 8.15 Prsno« cerkvene glasbe. 8.45 VensJd govor. 9 čas, poročila, spored. 0.15 Koncert. 11 Otroška ura. 11.30 Opoldanski koncert. 17 Prenos mednarodnega koncerta. 17.80 Kmet, ura: IzboljSanjo občinskih ozir. srenjskih pašnikov. 18 Operni šra-mel. 19.30 Nac. ura, 1,8.80 Slovenska ura. 20.30 Koncert. 22,15 Instrumentalni duetl. — Ponedeljek, 25. oktobra; 18 Zdravstvena ura. 18.20 Piošče. 18.40 Umetnostni spomeniki. 19.30 Nac. ura. 19.50 Zanimivosti 20 Konacrt Radijskega orkestra, 21
Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta. 22.15 Pesmi Ivana r.l. Zajca, — Torek, Šolska ura. 13.15 Zdravice. 18 Radijski orkester.
18.40 Filozofsko predavanje. 19.30 Src. ura. 19.50 Zabavni zvočni tednik. 20 PloSče. 2015 Glavni dobitek, veseloigra. 21.S0 PluJče. 22.15 Radijski orkester. — Sreda, 27. oktobra: 18.15 Radijski orkester. 18 Mladinska ura. 18.20 Mladinska ura. 18.40 Ko-lektlvizacija življenja in njeno posledice. 19.30 Nao. ura. 58.50 dali. 20 Radijski orkester. 21 Pregled svetovne klavirsko literatura. 22,15 Radijski jaza,
SiropariiBiia jmmhil
domač proizvod, izdelek isti kot inozemski in nad polovico cenejše izdeluje
Ciril »(Mtržei, Si pri imttitsal
lOietno jamstvo. Ceniki brezplačno.
Ona: »Joj, joj, zdaj sem pa ogledalo razbila in sedem let ne bom imela «reče«
On: »Nič ne maraj zato. Pozna! sem neko ženo, ki je razbita večje ogledalo kot je bilo to, pa ni imela »edem let nesrečo.« Ona: »Ne? Pripoveduj.« On: »Zz takoj drugi dan jo jc avto do smrti povozil.«
jAjm. in zimo Vam nudi dobro, poceni in &M	v veliki izbiri razno manufakturo
Oblsiilnica ia Sio«eitiio, Ljubljana
Tyrševa cesta 29 (hiša Gospodarske zveze)
Oglejte »i našo zalogo brezobveznot
Bo preklica nudimo raznovrstno manufakturo tudi na hranilne knjižice Članic Zadružne zveze, Ljubljana
Micka: »Teta, ai: ste bili vi v mladih ictih pevka, ker so oče oni dan pravili, da je bilo o vas včasih lepih reči slišati.«
Vrgdnoit^
Slovenska banka v Ljubljani, Krekov trg 10 Telefon 37-52
K@mSaAi.sb	SSau^i prvovrstno blago
»rlHIli 191 lliifl dobite pri tvrdki FRAN POGAČNIK d. s o. z, LJUBLJANA
Tjrršovs (Dunajska) c. 83. javna skladišča (Balkan)
Doberaik in Štibernik sta šla na pogreb. Pri »Korelnu« sta precej časa pila in se pozno opotekala proti ukinili, grede pa modrovala. Pravi Doberr.ik: »Ne vem, kaj bi dal, če bi vedel, ki« bom umri.*
Stibemik: »Saj bi ti to nič ne koristi!©.* Doberaik: »Kaj d« ne, nikoli ne bi šel tja.«
Blago za zimske moške suknje, površnike, ženske plašče, moSke in ženske obleke, barbente, llanele, pletene jopce, triko uiaje in hlače, zimsko rjuhe in deke, kovtre, vse vrste damske in moške dežnike i. t, d. dobite najceneje edino pri »pioSisso sitasii «Som«$il tvrdfcl
mm Ha ^
Iv. P«tra msia 2$ i si M
Na zalogi tudi velika izbira izgotovljenih damskih in otroških plaščev in bubortusov. — J'ri nakupu nad din 100' dajemo robček, nad din 200-- nogavice zastonj, in sicer le, ako so sklicujete na današnji inserat v Domoljubu I
Pri Bati. »Katero številko pa imate, mitast-Ijiva?«
Ooapa: »Moja številka je 36, n najlažje našim čevlje številke 41.«
AL PlllliSll - urnim*
BmMimmm si. 14 - Telefon 35-10
Izposiuje vse bančne, kreditne posle, nakun in prodaja HRANILNIH VLOG naiugodneje proti takojšnjemu plaiiilu.
Natakar: »To j« ie peti lonček kav«, gospod Gotovo Uavo telo ljubit®
Goat: »Sevsds jo, »ic«r «e Vi popil toliko vtj« de, da pridem v« a j do malo kave«
novo oddaja po ugodni ceni Jelačin, Li«b!jaaa„ Enaonak« cest« 8,
SkopuSen trgovec je zbolel in zdravnik je ugo. iovti, da bo potrebna velika operacija. Poklicali so slavnega kirurga, ki Je tudi točno prišel, »Kakšno mamilo ps naj mu uatno?« je vprašal domafega zdravnik«. — »Mislim, da ne bo potreba nobenega kajti ko sem mu povetlsl, koliko boste računati za operacijo, «c je iaioj onesvestil.«
Vabimo naše cenj. odjemalce in prijatelje, da se pred nakupom zimske obleke oglasite v sta tmnani trgovini
SLIVMIE — KR AŠ0VEC
V ŠT. VIDU PRI STIČNI
ter si ogledate bogato zalogo jesenskega in zimskega blaga. Vse blago dobivamo direktne is tovarn, torai Vam lahko postrežemo z najnižjo ceno. - Po zelo ugodnih cenah nudimo tudi drugo blago.
Sluikinja iziirjevaleu dolgov: »£• vam pa r«. čem, da gaspoda ni doma. In Se to pravi, da it bost« ie nadafj« vztrajali na tem, da hočet« govorit! z njim, vas bo ven vrgel.«
Na zalogi imamo SSmS j1<JiST10lfif5SJ«i prvovrstne ter Bl*le|€ po najnižji ceni.
Se*er A Sesuji., liaMNna.
OlsdaMšks igralk«, ki pa je bila bolj dooiii-!java kot pa igralka, je že cel tfdea mučSs pisatelja nove filmske igre, kdaj bo igra dokončna in kakšne vsebine bo. »Pa mi vsaj povejte,« pravi nekega dne, »aa bo moja vloga takšna, da bo občinstvu ugajala?«
»Seveda bo,« jo je zavrnil ubogi pisatelj, »saj Že v prvem dejan ju umrjete.«
Za f esen In 3sIxmo
Vam nudi trgovina
Ludvik Bolfiit
Dol. fcopeatec;
t»» pGtrftijfiS jotiKRlto m »Itaaso Dlssea od nsioeueJSo fla-nele do cattM>liMga Daihasta, aamsuo m mosso volneno Bl»so ~ Ve,lmt isbei* taoMcega la damikeita volneni'«« notna: «a oovranJSa, fliikuj«, Huberti««, daimk- p!sl«, pl»e TrtltotaSu, volnsB« ventje, vsa vrate volne ' V-liuonils barvali. -- Vsdlrfi tudi motK* mobnlio, damsM beieie in . eplne. Pridite »1 ogledat nsojo vellao sbIojo prepričajte se aanii o dobri kvaUtetl m medno nlsln coni, Po>tre«ba strogo solidna)	Cene konknieiičnBi
kupuje OROSLAV D0LENBC, Ljubljana, Wo!fova ulica tO.
imiliica ie psssfilnloa
regisirovana zadruga i. neomejeno zavezo
v Kamniku
Šutrm štev, 22 (v lastni hiši) __
Hranilne vloge obrestuje po dogovoru do 5%
Jamstvo preseda večkratno vrednost vs«h vIok
» Din ta eelo leto, za Inoieaistvo M Oln. - Dopise ta 9pJM »preje«« uredništvo .Domoljuba«, naročnino. ^	~ ^'.f'."? »nračnnavajo po po^rhiem cenika. - Tefelon orednlštva In uprave.
- izdajatelj? Dr.Gregorij ?e«jak, - Uredniki joie Kotiček. - Zo Jugoslovansko tiskamo! Karel C«&