31 SAM A
U G O L AVJ JA
izdajanja
GLASIL
DELAVCEV TOSAME
Mama je le ena
Kakšna je moja mati?
Moja prva beseda, je bila »mama«. To pa najbrž zato, ker je bila ona. največ ob meni. Ko sem bil majhen, me je hranila, preoblačila, umivala in pazila, da se mi ni kaj zgodilo. Ce sem bil bolan, je noč in dan stala ob meni in me tolažila. Naučila me je prvih korakov. Veselila se je vsake-gla mojega uspeha. Ko sem začel hoditi v šolo, mi je pomagala premagovati težave prvošolčka. Učila me je brati in pisati. Sedaj, ko sem že malo večji in se že sam učim, pa njej ni zmanjkalo dela. Skrbi, da je vedno vse oprano, zlikano in pospravljeno. Tudi v službo hodi in njen delavnik je res naporen. Kako je biti brez mame, sem spoznal, ko je bila pred kratkim v bolnišnici. Zato ji sedaj veliko pomagam, da ne bi zopet zbolela, saj vem, da je moja mama najboljša in mi jo ne more nihče nadomestiti.
Josipovič Branko
4.	a r.
Moji mamici je ime Vera. Ima kratke rjave lase in rjave oči. Je velika in vitka. Ko je hodila v šolo, je dobila dve srebrni medalji, ker je dobro tekla. Dela na OK SZDL v Domžalah in je zelo pridna. Najraje nosi športne hlače in bluze. Doma kuha. pospravlja, lika, pere in zaliva rože. V prostem času gleda TV, tipka, veze, se igra z Matejem in z menoj in rada gre z očijem v kino. Imam jo zelo rada.
Bojana Vojska
1.	b. r
MOJA MAMICA
Moja mamica rada plete. Uči se, da bo vozila avto. Včasih ji pobrišem posodo in pospravim posteljo. Mamico moram ubogati.
Hafner Katarina, 1. b
Moja mami je psihologinja. Poklic ji je všeč, ker ima rada otroke. Strah jo je, ko zvečer nese zajcem jest.
Ahčin Nana 1. b
Kaj bom pa danes mamici dal?
Zakaj pa ji ne bi rožic nabral?
Seveda, pa še eno lepo čestitko, ki jo vtaknem v čisto, belo vizitko.
Mamica se je trudna vrnila z dela in je v kuhinji malo posedela.
Takoj je vedela, da tu nekaj »diši«, jaz od zadaj dal sem ji rože tri.
Tudi čestitke nisem pozabil.
Rekel sem ji: Mamica, za 8. marec,
dan žena, želim,
da še dolgo srečna bi bila.«
Mojca Kumer
5.	b
Moja mama je le ena, rada me ima in skrbi zame. kot druga ne bi nobena.
Čeprav rada sprejme vsako povabilo, oged razstave cvetja je zanjo najlepše darilo.
Tudi ob 8. marcu jo vedno razveselim, s šopkom cvetja jo obdarim.
Hudo je tistim, ki nimajo mame, če so jih le-te
zapustile in jih pustile same.
Jana Rems
6.	b
Zakaj imam rad svojo mamico?
Zelo rad imam svojo mamico, saj lepo skrbi zame. Ta skrb traja od ranega jutra, ko me pride zbudit, pa do večera, ko mi vošči lahko noč.
Mami ima svetle lase, oči pa rjave in tople. Rada se šali in smeji. Po poklicu je predmetna učiteljica in ima rada otroke. Sedaj ne hodi v službo, ker ima zlomljeno nogo. Ko je po ne-
sreči padla, je morala v bolnišnico. Vsak dan sem jo obiskal. Ko se je vrnila domov, je bila žalostna, ker ni mogla nič delati. Takrat sem ji pomagal. Pomival sem posodo, ji kuhal kosilo in čaj. Vse, kar sem skuhal, je pohvalila, čeprav vem, da ona bolje kuha. Midva z mamico se imava zelo rada.
Jure Gerdih, 4. b
DARILO ZA OSMI MAREC
Kmalu bo osmi marec, dan, ko po vsem svetu žene praznujejo svoj praznik. Lepo je, če vsakdo izmed nas kupi svoji mamici darilo — cvetice, ali kaj drugega. Tudi jaz sem ga preteklo leto podarila mamici na drugačen način kot ponavadi.
Bližal se je 8. marec. Stala sem pred izložbo ter premišljevala, kaj naj podarim mamici za njen praznik. Stečem k očku, ki je gledal za cvetlicami in ga povprašam za nasvet. Pokazal mi je čudovito rožo, ki je bila prav nalašč za našo mami, ljubiteljico cvetic. Cvetličarka nama jo je zavila, potem pa sva šla domov. Sele takral
so se začele težave. Nisva vedela, kam naj jo položiva, da bo ostala skrita, namreč, ko naša mami pospravlja, po briše prah čisto povsod. Našla nisva prav nobenega primernega prostora. V svoji sobi sem našla neko škatlo, ter vanjo položila ciklamo. Mamica je bila v službi. Škatlo s ciklamo sem dala v omaro. V omari sem imela polno oblek, zato sem čeznjo dala kar nekaj puloverjev in bluz. Bil je že večer, zato sem kmalu odšla spat. Toda zaspati nisem mogla zaradi ciklame, ki je dišala v omari. Kmalu je prišla mami in kot ponavadi pregledala mojo obleko, ki sem si jo pripravila za v šolo. Opazila je, da ni nogavic. Odprla je omaro in videla strahoto. »Kakšen nered«. Začela je prelagati obleke. Ko je odložila še zadnje hlače, je zagledala paket. Odprla ga je ter obstala. Ni mogla odmakniti oči od prelepe rože z vijolčastim cvetom in temno zelenimi listi. Oči so se ji napolnile s solzami. Hitela se je zahvaljevati, meni pa je ta pohvala pomenila vse. Ciklamo je občudovala kot nekaj naj-lepšega.
Kanček njene sreče pa sem zavžila tudi jaz. Bila sem še srečnejša od nje, ker sem se s to ciklamo vsaj malo oddolžila za njeno dobroto in skrb. Ciklama je še vedno pri nas na oknu. toda zanjo skrbi samo mamica. Pravi, da je najlepša, ker je bila podarjena i.. ljubezni in zahvale.
Lili Srša, 6. h. razred
Moja mami
Svojo mami imam zelo rada, ker mi je najbližja in najdražja.
Doraščala je v kmečki družini, vseskozi je bila navajena trdega dela. Veliki, rjavi lasje, iskreče se oči, malo močnejša postava, vse to je zunanji izgled moje mame. Seveda je pomemben zunanji videz, toda mislim, da je čovekova notranja plat veliko pomembnejša.
O	svoji mami lahko napišem le najboljše. Svojo ljubezen do mame in brata izraža v delih. Kaj vse žrtvuje, da bi bila najina mladost najlepša. Čeprav se velikokrat jezim, ker ne smem k prijateljici ali v kino, se mi zdi, ko premislim, da ima vendarle prav. Za moje prestopke me ne kaznuje z zaušnico, ampak se z menoj pogovori in mi svetuje. Le kaj bi brez nje, ko se srečujem z raznimi problemi? Ce mi v šoli kaj ne gre, če sem kje neuspešna, me vzpodbuja in verjemite, s tem mi mnogo pomaga.
V veselih trenutkih je vesela in nasmejana. Trudim se, da bi bilo takšnih trenutkov čim več, čeprav jo dostikrat razjezim, potem pa mi je vedno žal. Do nje sem iskrena in tudi ona je z menoj iskrena. Vse ji lahko zaupam.
Mislim, da se mamino dobroto in ljubezen zelo težko opiše z besedami.
Renata Zerovnik, 7. b
Naš razgovor
Poklicna odločitev, študij, zaposlitev. Važni življenjski mejniki, ki vplivajo na vsakega človeka osebno v njegovem izobraževanju in uveljavljanju. Zato nastajajo odločitve za izbiro de la izven svojega poklica. Pogosto so temu vzrok tudi pomankanje delovnih mest za določeno stroko, slabi materialni pogoji, pa tudi bolezen, ki nastopi med opravljanjem poklica.
Odločili smo se, da bomo za 8. marec povprašali nekaj žena, ki imajo poklic, a so si iz različnih vzrokov izbrale proizvodno delo.
Joži Osolin je po poklicu geometer in v svoji stroki ni mogla dobiti zapolitve. Sedaj dela v proizvodnji cigaretnih filtrov. Zadovoljna je, da ima zaposlitev, rada pa prebira oglase za zaposlitve mesta geometra. V tem času. kar je zaposlena, je že dobila ponudbo, a je spoznala, da zaradi velike oddaljenosti in odsotnosti več kot osemurnega delavnika pri majhnem otroku, sedaj ne zmore tega dela. Meni pa, da bi bilo škoda študija, če bi svoj poklic opustila, ker ga kasneje v znanju težje nadomestiš. Delo gleomel-ra bo njena misel tudi v prihodnosti.
Danica Avbelj, galanterijski tehnik je že opravljala vrsto služb za določen čas. Bila je prodajalka, turistični referent, pa saldakontonist pri Alpe Adrija. Meni, da kdor hoče delati, bo delo dobil. Je pa tudi dobro, da različna dela spoznaš in čim več znaš. Je res, da se manj navežeš na delovno okolje, če si zaposlen določen čas. ker kasneje vedno težje menjaš službo Ko je bila nato doma nezaposlena so pričeli z zidavo hiše in nujno se je bilo potrebno zaposliti. Odločila se je pri nas za proizvodno delo v oddelku mikalnice. Sedaj je Danica že kalkulant v ekonomsko planskem sek lorju in meni, da jo je tudi proizvod-
no delo veselilo, kakor ji je v zado voljstvo sedanje delo.
Alenka Stergar je bila vrsto let trgovka. Vse bolj jo je motilo delo ob sobotah, nadomeščanje odsotnosti sodelavk, živčna obremenjenost zaradi odgovornosti pri denarju in materialu, težko je izprosila dopust kadar ga je rabila, zaradi teh problemov pa tudi zaradi majhnega osebnega dohodka se je odločila za delo v proizvodni ter je sedaj v trakotkalnici zelo zadovoljna in ne želi biti več trgovka.
Mira Heine se je izučila za frizerko. Se ko je bila vajenka, ji je zdravnica pri zdravniških pregledih omenila, da bo morala verjetno zaradi bo ezni rok, zamenjati poklic. Ko je kasneje pri delu bolezen napredovala, se je odločila za proizvodno delo, ki ga z veseljem dela.- Z možem sta se tudi lahko menjala pri varstvu otrok, kar je bilo zelo ugodno, pri frizerskem delu pa to ne bi bilo možno.
Stanka Hribar je medicinska sestra oziroma zdravstveni tehnik zaposlena v sanitetni konfekciji. Ena sama ponudba v zdravstvu ji ni ustrezala, drugje ni nikjer dobila službe, pa je prišla v proizvodnjo. Prav rada dela tukaj, v kratkem pa je naredila tudi knjigovodski tečaj. Morda ji bo v prihodnosti uspelo dobiti v tej smeri zaposlitev, v zdravstvo se verjetno ne loo vračala.
Zlatka Jurak je bila varuška otrok v Elmi Črnuče. Imela je veliko veselja z otroki in prijetno ji je bilo opravljati to delo. Se danes, ko je minilo že vrsto let, se z veseljem spominja posameznih otrok, med njimi fantka in punčke TV novinarja Pengova, kako sta izstopala s svojim načinom prisrčnosti iz sredine otrok. Kasneje se je zaradi zidave hiše na Viru, svo j. h majhnih otrok odločila za delo v bližini. Devet let je v sanitetni konfekciji, zadovoljna je, včasih pa ji je žal, d,, ni šla v ekonomsko šolo.
Poslovni rezultati v letu 1985
Nadaljevanje politike in ukrepov stabilizacije naše 'a gospodarstva ter iskanje rešitev za doseganje željenih ciljev, so bili osnovni elementi dogajanj na jugoslovanskem ekonomskem in gospodarskem področju.
Pomembnejši uspehi niso doseženi, bilo pa je veliko sprememb, ki so posredno ali neposredno vplivali na pogoje gospodarjenja. Te spremembe so tudi močno vplivale na pogoje gospodarjenja v TOSAMI, njihov učinek pa je prej negativen kot pozitiven. Ugotavljamo, da naši poslovni rezultati niso dobri, razlogi pa so različni, od zunanjih do naših internih — notra-njih.
Glede na to, da je o poslovanju v letu 1985 napisanih in danih v javno razpravo več informacij, je v tem članku prikazan le grob posnetek teh poročil.
Če naprej ocenjujemo vpliv zunanjih sprememb, ki so vplivale na poslovanje, potem moramo omeniti naslednje:
Z novim predpisom o ugotavljanju in delitvi dohodka je določeno, da je treba vse zaloge tekoče revalorizirati in sicer vedno na zadnjo nabavno ceno, ne glede na to, kdaj in po kakšni ceni je bil material ki je na zalogi, nabavljen. Ta spre-
memba pomeni v TOSAMI za cca 500 milijonov povečane stroške poslovanja.
—	Razmeroma visoke zaloge in poda Ijševanje plačilnih rokov s strani naših kupcev so povzročile visoko vezavo obratnih sredstev v zalogah in terjatvah, kar nas je večkrat prisililo v najemanje kratkoročnih kreditov.
Pri izredno visoki obrestni stopnji so krediti dragi in za našo delovno organizacijo je to v letu 1985 pomenilo strošek v višini cca 200 mio din.
—	V preteklem letu so se bistveno spremenili odnosi z našimi kupci. Poleg že omenjenega podaljševanja plačilnih rokov (v letu 1984 povprečni roki 22 dni, v letu 1985 pa pri nekaterih kupcih 60 ali celo 90 dni), se je močno povečal tudi delež trgovine kot strošek prodaje. Ti stroški so v letu 1984 znašali 465 mio din, v letu 1985 pa 1094 mio din, kar pomeni povečanje za 135
—	V letu 1985 so se močno povečale tudi obveznosti iz dohodka — indeks je preko 250, kar je tudi močno vplivalo na poslovni uspeh.
-- Na področju cen so še vedno prisotna velika nesorazmerja, saj kljub temu, da smo v letu 1985 povečali cene v povprečju za 72 °/o, nismo sledili povečanju cen surovinam in repromaterialu pa tudi drugim stroškom -oslovanja.
To dokazuje podatek, da se je celotni prihodek v TOZD Saniteta povečal za 96 %, porabljena sredstva pa za 106 °/o.
—	Na izvoznem področju nismo dosegli nivoja predhodnega leta. V TOZD Saniteta nas je v preteklem letu obvezoval družbeni dogovor o skrbi domačega trga in smo zato morali najprej pokrivati domače potrebe. V TOZD FILTRI pa je bil pretežni del izvoza opravljen v ob-
l.ki storitev in v tem delu izvoza ne na uvozni in tudi ne na izvozni strani. Razlog za tako preusmeritev pri izvozu filtrov je predvsem v premajhni razpolagalni pravici do deviz, pri izvozu v Irak pa dolgi plačilni roki (18 mesecev).
V analizi vzrokov za uvodoma navedeno ugotovitev, da poslovni rezultati 1985. leta niso dobri, pa moramo predvsem izpostaviti naše interne — notranje napake in pomanjkljivosti. Te so predvsem:
prevelike zaloge surovin in repro-materialov;
Kljub stalnemu opozarjanju na ta pojav, nismo dosegli nikakršnih izboljšav in tu je glavni razlog, da so nastopili visoki stroški na račun revalorizacije zalog in obresti na kredite.
—	- V zadnjem obdobju se pojavlja tu-
di problem zalog nedokončane proizvodnje. Predvsem je pereč problem surovih tkanin. Belilnica je postala ozko grlo in pri nadaljnjih razvojih in investicijskih nalogah bo treba ta problem prioritetno reševati.
—	Občasno se pojavlja tudi problem zalog končnih izdelkov. Na tržišču se pojavljajo precejšnja nihanja v dosegu prodaje in temu se bo treba bolj tekoče prilagajati.
—	Problemi zalog so neposredno povezani s problemom operativnega planiranja. Tu so napake, saj kljub temu, da so pri tem planiranju prisotni predstavniki vseh faz proizvodnega procesa (nabava, proizvodnja, prodaja), zadeve niso dovolj usklajene in prepogosto so odstopanja od dogovorjenih proizvodnih planov. To pa povzroča predvsem kopičenje vseh vrst zalog.
—	Na področju cenovne politike moramo doseči večjo ažurnost tako s strani spremljanja stroškov (predvsem nabavnih cen), kakor tudi s strani spremljanja prodajnih cen na celotnem jugoslovanskem tržišču.
—	- Na splošno lahko ugotavljamo, da
pojma in problema stroškov poslovanja ne razumemo vsi v taki meri, kot bi morali. To ni naloga samo nekaterih ljudi v kolektivu, to je naloga vseh delavcev TOSAME, saj vsi povzročamo stroške večkrat tudi previsoke in tudi nepotrebne.
Varčevanje mora postati naš cilj ne glede na to, kaj in kje delamo.
—	Ob dobri založenosti trga se vedno bolj pojavlja zahteva po kvaliteti. Obdobje pomanjkanja naših izdelkov nas je v skrbi za kvaliteto nekoliko pokvarilo in posledice so lahko negativne. To se nam je na primer primerilo pri otroških hlačkah, pri katerih smo sicer iz objektivnih razlogov (pomanjkanje deviz) prešli iz kovinskih na plastične gumbe-, pri izboljanju devizne situacije pa porabili preveč časa za ponovno spremembo. Konkurenca nas je uspela izriniti iz trga in postopek vrnitve na prvotni nivo bo težak in dolgotrajen. Zato je nujno začete akcije o dvigu kvalitete na vseh ravneh pospešeno nadaljevati.
—	Na razvojno intervencijskem področju se aktivnosti nadaljujejo v skladu z razpoložljivimi finančnimi možnostmi. V letu 1985 pričeta nabava 7 manjših strojev iz uvoza in nove linije za netkano blago v skupni vrednosti 4,5 mio DM bo realizirana v letu 1986. Te investicije nam bodo dale možnosti za pomembno povečanje proizvodnje, ki bo
glede na kvaliteto opreme tudi v tem pogledu pomenila velik napredek za TOSAMO:
Nikakor pa ne moremo biti zadovoljni z realizacijo v preteklosti začetih razvojnih nalog. Se vedno nismo vključili v proizvodni "roces naslednjih strojev: stroj za tkanje elastičnih ovojev, pakirne stroje, CONDUX mlin za mletje odpadkov, doma izdelan stroj za posamično pakiranje kom-pres TEMAFA stroj za čiščenje bombažnih odpadkov, opreme za proizvodnjo fiksiranih mavčevih ovojev, stroj za izdelavo urinskih vrečk pa tudi na
V četrtek, 13. marca bodo v TO-SAMI — pa tudi drugod seveda, volitve v delegacije in samoupravne organe. Volitve bodo organizirane kot ponavadi na petih voliščih:
—	volišče I. — obratna pisarna sanitetne konfekcije
(za sanitetno in otroško konfekcijo)
—	volišče II. — obratna pisarna tkalnice ovojev
(za pripravljalnico, tkalnico širokih tkanin, tkalnico ovojev in vodstvo Tozd)
—	volišče III. — obratna pisarna mikal niče
(za mikalnico, belilnico in vlakno-vinski oddelek)
—	volišče IV. — obratna pisarna proizvodnje filtrov
za Tozd Filtri)
—	volišče V. — sejna soba (za DSSS)
področju uvajanja računalniške obdelave podatkov imamo precejšnje zakasnitve.
Pri vseh navedenih, pa tudi drugih zadevah, je predvsem prisotna premajhna aktivnost nosilcev posameznih nalog.
— Neposredno z razvojem in boljšimi poslovnimi rezultati je povezana tudi inovacijska dejavnost. To področje je treba oživiti in z ustreznimi ukrepi povečtti interes članov kolektiva za to pomembno področje razvojnih aktivnosti.
- Poleg navedenih problemov, ki so imeli na izvajanje delovnih nalog in doseganje poslovnih rezultatov najmočnejši vpliv, so tudi na drugih področjih še vedno prisotne pomanjkljivosti, Tako še nismo dokončno uredili sistema nagrajevanja po delu, nismo rešili kadrovskih problemov pri oblikovanju razvojne službe in ustrezne zasedbe služb v komercialnem sektorju, ponovno se pojavlja vprašanje obsega nadurnega dela ipd.
Ob analizi poslovnih rezultatov f985. leta je bil izdelan redlog ukrepov za izboljšanje poslovnih rezultatov. Predlagani ukrepi so bili v širši javni razpravi v celoti podprti in izvajalci, v prvi vrsti vodilni delavci DO in preko njih neposredno izvrševalci, so jih dolžni ažurno in dosledno izvajati. Sedanje, do skrajnosti zaostrene razmere in povgoji gospodarjenja zahtevajo maksimalno odgovornost pii izvajanju delovnih nalog. To so tudi bile zahteve članov kolektiva, ki so poročila o poslovanju in predloge ukrepov obravnavali in jih sprejeli.
20. 2. 1986
Glavni direktor: Edvard PETERNEL ing.
Na vsakem volišču bodo 3 volilni odbori — po eden za temeljno delegacijo, eden za delegacije v SIS in eden za samoupravne organe. Odločili smo se, za zaprte kandidatne liste, kar pomeni, ia je za vsak organ predlagano točno določeno število kandidatov. Volimo tako, da pred vsakim delegatom, s katerim se strinjamo — in mislim, da o tem po dolgi javni obravnavi in usklajevanju predlogov zdaj ne sme biti dvoma ■—- obkrožimo zaporedno številko. Izvoljeni so delegati, ki dobijo večino glasov.
Vsak samoupravljalec se mora zavedati, kako pomembne so volitve, saj navsezadnje z njimi določimo svoje predstavnike, ki bodo zastopali naše interese tako v delovni organizaciji, kot navzven. Zato se volitev udeležimo z vso resnostjo in v čim večjem šlevilu.
Volili pa bomo naslednje kandidate
PREDLOG EVIDENTIRANIH MOŽNIH KANDIDATOV ZA SAMOUPRAVNE ORGANE NA RAVNI DELOVNE ORGANIZACIJE
SKUPNI DELAVSKI SVET
1.	Kaplja Zofka
2.	Stopar Mija
3.	Ocvirk Tinca
4.	Pichler Maida
5.	Perušek Marija 6 Hafner Vika
7.	Anžlin Danijel
8.	Pirnat Ivanka
9.	Svetlin Vinko
10.	Osolin Franc
11.	Drčar Marta
12.	Kerč Franc
13.	Novak Franc
14.	Osolin Dušan
15.	Jeretina Metka
ODBOR SKUPNE SAM. DELAV. KONTROLE
1.	Berlec Vladka
2.	Jamšek Franc-
3.	Avbelj Danica A Resnik Franc
6.	Us Danica
6.	Hrovat Marija
7.	Florjančič Vasilija
8.	Rode Peregrin 9 Orehek Marjan
DISCIPLINSKA KOMISIJA
1	Kaplja Zofka
2.	Verbič Marinka
3.	Hribar Joži
4.	Limoni Anka
5.	Velkavrh Janko
6.	Cerar Darko
7.	Kveder Poldka
PREDLOG EVIDENTIRANIH MOŽNIH KANDIDATOV ZA SAMOUPRAVNE ORGANE — TOZD FILTRI
DELAVSKI SVET
1.	Budnar Danijel
2	Trlep Majda
3	Grošelj Marjeta
4.	Pavovec Olga
0.	Baloh Zorka
6 Kosmač Francka
7.	Jančar Berta
8.	Smolnikar Jelka
9.	Zupančič Miran
ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
1.	Bizilj Vida
2.	Bernot Rozka
3.	Brodar Dani
4.	Jarc Mojca
5.	Andrejka Miha
Dobimo se na volitvah
PREDLOG EVIDENTIRANIH MOŽNIH KANDIDATOV ZA DELEGACIJO ZZD IN SIS V TOZD FILTRI
Zbor združenega dela
I.	Jarc Mojca '2 Kodba Fani 3 Ver lovec Mojca
4.	Kovač Marta
5.	Stražar Marija ti. Osolin Joži
7. Peterka Metka
Združena delegacija za skupšč. SIS so cial., otroškega in zdrav, varstva
1.	Hribar Ani
2.	Pevec Jana
3.	Urankar Tinca
4.	Črnič Marija
0.	Volčini Jana
6.	Varaždinac Tončka
7.	Urbanija Helena
Združena delegacija za skupšč. SIS izo-braž., kulttra, telesno kulura raziskovalna dejavnost
1.	Hribar Mira
2.	Nemec Aleksander
3.	Ručigaj Olga
4.	Prašnikar Marinka
5.	Trdin Roman
6.	Grandovec Lucija
7.	Lunder Milena
PREDLOG EVIDENTIRANIH MOŽNIH KANDIDATOV ZA SAMOUPRAVNE ORGANE — TOZD SANITETA
DELAVSKI SVET
1.	Limoni Janez
2.	Pavli Ivica
3.	Bonšek Slavko
4.	Drčar Milan
5.	Mohar Helena
6.	Potočnik Mojca
7.	Javornik Martina
8.	Pungerčar Marjeta
9.	Peterka Ani
10.	Zajc Metoda
11.	Peterka Tone
12.	Kovič Janez
13.	Zavbi Marinka
14.	Križman Oton
la. Frankovič Zdenka
ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
1.	Jeretina Mari
2.	Mezek Slavka
3.	Kos Franc
4.	Cerar Franc
5.	Dimič Peter
PREDLOG EVIDENTIRANIH MOŽNIH KANDIDATOV ZA DELEGACIJO ZZD IN SIS V TOZD SANITETA
Zbor združenega dela 1 Drčar Marta
2.	Grum Milena
3.	Bajde Marta
4.	Tomažič Olga
5.	Zordani Stane 0 Kosmač Albina 7. Videmšek Andrej
Združena delegacija za skupšč. SIS social., otroškega in zdrav, varstva
ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
1.	Jere Miro
2.	Arnuš Betka
3.	Pele Marjan
4.	Kerč Helena
5.	Markovič Milena
6.	Stegnar Alenka
7.	Cerar Angelca
Združena delegacija za skupšč. SIS izobraž., kultura, telesno kultura, raziskovalna dejavnost
1.	Rihtar Brane
2.	Jurak Zlatka
3.	Pirc Brane
4.	Prenar Jože
5.	Klopčič Nada
6.	Zebovec Olga
7.	Križman Brigita
8.	Zabret Silva
9.	Kočar Sonja
PREDLOG EVIDENTIRANIH MOŽNIH KANDIDATOV ZA SAMOUPRAVNE ORGANE — DSSS
DELAVSKI SVET
1.	Cerar Breda
2.	Pogačar Nuša
3.	Vehovec Boris
4.	Kokalj Zdenka
5.	Drešar Pavla G. Preskar Marija 7. Sever Janez
9.	Zargi Miloš
9.	Holešek Cilka
1.	Gajšek Tanja
2.	Hribar Tončka
3.	Primožič Vlasta
4.	Kerč Jože
5.	Judež Zvonka
PREDLOG EVIDENTIRANIH MOŽNIH KANDIDATOV ZA DELEGACIJO ZZD IN SIS V DSSS
Zbor združenega dela
1.	Arnuš Franc
2.	Breznik Helena
3.	Kerč Francka
4.	Pižmoht Janez
5.	Videnšek Antonija G. Kerč Franc
7. Merlin Danica
Združena delegacija za skupščine SIS social., otroš., zgrav. varstva
1.	Avbelj Julijana
2.	Bergant Andrej
3.	Juhant Vera
4.	Dolgan Majda
5.	Repac Marjana G. Korošec Nada
7. Štempihar Majda
Združena delegacija za Skup. SIS za izobraž. kult., teles. kult. dejavnost
1.	Velkavrh Janko
2.	Primožič Vlasta
3.	Ocepek Vinko
4.	Rode Sonja
5.	Kerč Joži
6.	Štrukelj Minka 7 Ves Viktor
k/';**
(i n j-..
Izobraževanje ob delu
- pogoj za uspešnejše poslovanje
V številnih člankih naše Tosame smo obravnavali kvaliteto naših izdelkov in našega dela. Razmišljanja in ugotovitve o neustrezni kvaliteti izdelkov in nekvalitetnem obvladanju tehnoloških postopkov in faz dela so sc večkrat končala z mislimi, da nimamo zadostnega znanja. Iz kadrov-sk h vesti, ki jih prinaša Tosama opažamo, da iz naše sredine odhajajo stari »Tosamovci«. V težkih povojnih le-t h so jih šolale življenjske razmere, znanje in izkušnje za delo pa so si mukoma pridobivali z delom. Manjkajoče strokovno znanje za uspešno op ravljanje dela so dobivali od sodelavcev, obiskovali na so tudi strokovne tečaje. Tako pridobljeno znanje in vi soka zavest za odgovorno in kvalitetno delo je ustvarilo ugled Tosame in nas leta dolgo uvrščalo pred konkurenčne proizvajalce na domačem tržišču.
Z menjavo generacij v Tosami, pa med zaposlenimi onažamo vse manj odgovornosti do kvalitetno opravljene ga dela in same kvalitete izdelkov.
Številni mladi, ki zadnja leta končujejo osnovno šolo ter dvo in triletno usmerjeno izobraževanje in se zaposlujejo med nami, te odgovornosti ne sprejemajo za svoje. Deloma je to krivda njih samih, deloma pa tudi Tosame, ker v začetku nismo ničesar ukrenili za dodatno izobraževanje no-vozaposlenih delavcev.
Za petindvajset mladih novozapo-slenih, ki so se v zadnjih letih zaposlili v proizvodnji cigaretnih filtrov, smo v decembru pripravili enodnevni tečaj. V tem kratkem programu smo tečajnikom razložili tehnologijo izdelave proizvodov, delo ob strojih, način kontroliranja izdelkov in seznanitev z osnovami delavske zakonodaje.
Preverjanje znanja je bilo za večino tečajnikov uspešno, skromen obseg podane snovi pa bi lahko razširili in dopolnili na vsa področja dela kjer menimo, da lahko zaposleni svoje znanje posredujemo vsem novozaposle-nim.
Cerar Franc ing
Pripravljalna dela za nove izdelke
V	letu 1986 je bil pripravljen komplet za prvo pomoč za avtomobiliste in sicer v dveh izvedbah. Razlika je bila v pakiranju in sicer: en komple' je izdelan tako, da je vsebina vložena v posebno izdelano PE vrečo, ki se zloži po plasteh (žepih), druga izvedba pa je, da je vsebina v treh PE vrečkah z zadrgo in vse skupaj vloženo v lični etui iz skaja. Priložena je tudi knjižica z navodilom uporabe --- v več jezikih. Vsebina apoteke je sestavljena iz naših regularnih izdelkov, knjižico bi tiskala DU, etui je bil izdelan v TOKO, PE vreča z žepi pa v »KAMNIK« iz Smarce. V slučaju, da bo vsebina in cena odgovarjala bi v bodoče te apoteke lahko izvažali na konvertibilno področje.
V	oddelku sanitetne konsekcije smo s sodelovanjem oddelka izdelali vzorce postrojno izdelanih tuplerjev iz ga-ze.
Gaza v roli zrezana na 20 cm širi ne se je zložila na STENMANNS-u in nato ročno dokončala v obliko tupfer ja. Na ta način lahko izdelamo samo enoslojne tupferje. Tudi lupferji bi lahko postali nov izdelek — če bomo konkurenčni na trgu.
Za izdelavo izdelkov (ovoj za p. p ali pa opeklinski ovoj), ki so izdelani no DIN je potrebno rešiti tudi problem barvanja gaze (blazinica, ovoj), ki pri dotika z odprto rano fiziološko odgovarja zdravstvenim zahtevam. Izdelanih je bilo že nekaj vzorcev, potrebne so še analize, kontaktirali pa smo tu di z zunanjimi proizvajalci barv (B. A. S. F./BAYR) in v kratkem pričakujemo pozitiven odgovor. Izdelki pro izvedeni po DIN bi se lahko izvažali na zahodni trg, kjer veljajo DIN normativi.
Prav tako je bila v oddelku sanitetne konfekcije izdelana cik — cak gaza 1, 2, 5 in 10 m, ki je bila vložena v vrečke iz celofana in nato vstavljena v envelope: v širini 80 cm smo zložili na stroju za podolžno zlaganje in nato splisirali na stroju, ki zloži gazo v plise. Vzorci so bili dostavljeni službi uvoz — izvoz in če bo kupec zadovoljen s kvaliteto in ceno, je možen izvoz na zahodni trg.
Poleg vzorcev izdelkov, ki bi raz širili naš asortiman v sanitetni konfekciji, iščemo tudi dobavitelja novega merilnega stroja, ker pa bodo že v prvi polovici leta prispeli še trije novi stroji (2 za komprese in stroj za podolžno rezanje gaze), delamo v sodelovanju z oddelkom in vodstvom TOZD Saniteta tudi na lokacijski postavitvi strojev in morebitnim odoisu zastarelih in premestitvi nekaterih, ki sedaj zasedajo prostor, predviden za izdelavo kompres
V otroški konsekciji smo na zahtevo komerciale pristopili k spremem-bi hlačk z dvojno folijo in PVC gumbi — imenovanih ANI.
V	sodelovanju z vodjem oddelka, izmene in mehanikom je bilo predelano orodje in izdelan vzorec hlačk, ki
imajo kovinske gumbe in elastiko na sprednji strani. Kroj ostane isti, embalaža se bo spremenila in bo kartonska. Z vodjem oddelka je bila izvršena tudi kontrola označbe teže hlačk in s tem tudi predlog, da se pri hlačkah MAJA izdela večja velikost za številko 5, ostale pa se pomaknejo za eno mesto nazaj. Vse navedeno je bilo izvršeno v skladu z željami komercialne službe in možnosti tehnološke izvedbe.
Za izdelavo novih izdelkov iz tetra blaga, ki so bili pripravljeni v otroški konfekciji, smo poiskali ponudbo za nabavo 2 kom šivalnih strojev »BA-GAT« Zadar, ki nas je presenetil z dodatnim samoupravnim sporazumom za vlaganje sredstev v njihovo podje-Ije.
Pri dovajalni napravi pri mostnem sekalnem nožu smo se dogovorili s konstrukcijsko in elektro službo, ki bosta še izboljšali obstoječo napravo z lažjim dovajanjem do mize mostnega sekalnega noža.
Tudi v TOZD — Filtri je bil izdelan vzorec Bebi pleničnih predlog, ki jc namenjen izvozu na zahodni trg
Življenje teče...
Veliko trpkega spoznanja se ji je nabralo v vseh teh letih. Mladostna leta je preživela v pomanjkanju in bolezni. Iz Prekmurja so bili po vojni preseljeni v Banat. V družini je bilo 13 otrok in enemu izmed njih je bil nekdanji maršal Tito za botra. S šest-nastimi leti, ko je delala na progi Do-boj — Banja Luka je zbolela na pljučih. Iz bolnice Banata so jo poslali na zdravljenje na Golnik in od tam zopet nazaj v bolnico Banal. Po ozdravitvi je prišla leta 1955 v Slovenijo. Kjer koli so jo sprejeli, je delala za hrano in obleko, dokler si ni ustvarila družine. Pri zidavi hiše se je odločila za triletno delo v Nemčiji in od-
Bebi plenične predloge po 30 kom bi se zapirale v PE folijo na stroju FI-LLTEX FA 10 (proizvajalec NAGE-MA). Upamo, da bo kupec zadovoljen in da bomo imeli nov izdelek za iz voz na zahodni trg.
Z »METALNO« iz Maribora se dogovarjamo za izdelavo kaširnega stroja, vendar potrebujemo še mnogo po datkov tako v izdelkih, (količine, namen uporabe, možnosti prodaje na do mači trg in izvoz, kakor tudi o kvaliteti materialov, ki jih bomo kaširali Za vsak uporaben predlog ali informacijo bomo zadovoljni, če bi jo kdo od sodelavcev posredoval, kajti praksa nam kaže, da lahko uspešno delamo in poslujemo samo z sodelovanjem vseh nas.
V tem letu smo prestavili tudi pa-kirni stroj »FILUTEX«. To je zahte valo tudi odstranitev regalov in sodelovanje mehanične in elektro službe, brez viličarja seveda tudi ni šlo. Mo ram pohvaliti vse omenjene in vodstvo TOZD — Filtri, da je bil stroj prestavljen v rekordnem času.
Zaradi lažjega dela in pomanjka nja vozičkov za mavec smo iskali tudi ponudbo proizvajalca in upamo, da bomo to oviro pri delu odstranili vsaj do prve polovice leta.
dala sina v varstvo v Banat. Po vrnitvi se je zaposlila pri nas. Sedaj je sin že poročen, hčerka pa še nadaljuje študije.
Helena je v vseh teh letih spoznala, da bi bilo lahko veliko več lepega v življenju, ko ne bi bilo marsikaj vse breme in krivde življenja samo na ženskih ramah.
Franc Brodar je dočakal Abrahama zadovoljen na delovnem mestu med škrobljenimi niti. Zaradi izkušenj meni, da druge verjetno ne zanima njegov življenjepis, v glavnem je tako, da kar koli se človeku pripeti dobrega ali slabega mora vsak sam prenesti, da gre spet vse naprej.
Obema jubilantoma tudi mi izrekamo iskrene čestitke!
Mavčevi ovoji nekoč in danes
Toliko let kot obstoja tovarna, izdelujemo tudi mavčeve ovoje. Kdor si je že zlomil katerikoli del telesa, ve zakaj se uporabljajo. Naši komercialisti pa so ugotovili, da mavčeve ovoje na trgu vse bolj nadomeščajo z novo izvedbo ovoja, ki se imenuje gipsona fiksirni ovoj. To je tudi mav-tev ovoj, vendar se od klasičnega mav-čevega ovoja razlikuje.
Pri mavčnem ovoju je mavec samo natresen na tkanino. Pri gipsona fiksirnem ovoju pa je mavec fiksiran na tkanino.
Nekaj let nazaj je TOSAMA uvažala gipsona ovoje in jih nato rezala na določeno dolžino ovojev ter jih prodajala na domačem trgu. Potrošniki so bili s temi ovoji zadovoljni. Zato smo se v TOSAMI odločili, da bomo začeli te ovoje v celoti izdelovati doma. V začetku smo želeli razviti in izdelati vso strojno opremo doma, na-našalni stroj in rekuperacijsko napravo. Ko pa smo ugotovili, da bi bilo to prezahtevno, smo se odločili za nakup uvožene opreme. Strojno opremo sestavjajo nanašalni stroj, ki so ga izdelali v IVF Schaffhausen iz Švice in pa rekuperacijska naprava, ki so jo izdelali v IMP MARIBOR.
Kako se delajo gipsona fiksirni ovoji?
Kvaliteten mavec se suspendira v organskem topilu metilen kloridu. Ta koloidna razstopina se s pomočjo stroja nanaša na tkanino, ki je lahko ga-
Na zadnji seji sindikalne konference smo izrekli sklepno besedo na temo »Kongresne aktivnosti«. Iz obravnav po izvršnih odborih smo potegnili izvlečke oz. že kar sklepe oz. predloge, kaj vse naj se skuša urediti, izvesti in dograditi v Tosami. Člani so predlagali naj svoje zaključke posredujemo tudi strokovnemu kolegiju, ki naj posamezne predloge preuči in potem nakaže možnosti za njihovo uresničitev.
2e v prejšnjih številkah smo poročali o temah, ki smo jih vzeli »pod lupo«. Sklepi pa so sledeči:
za ali sukljanka. Metilen klorid izpari v sušilniku stroja. Ventilator pa ga odsesa v rekuperacijsko napravo, kjer se metilen klorid očisti. Nato se vrača nazaj v proces.
Metilen klorid je organsko topilo, ki ima zelo nizko temperaturo vrelišča. Zaradi ostrega vonja in ker je težji od zraka — se zadržuje pri tleh, ga v prostoru hitro zaznamo.
Metilen klorid pri višjih koncentracijah deluje narkotično, draži oči in sluznico ter razmaščuje kožo. Pri zelo visokih koncentracijah povzroča vrtoglavico, bruhanje, omamljenost in nezavest. Pri visoki temperaturi 60°C se razlikuje in nastane fozgen in klo rovodikova kislina. Fozgen pa je strupen plin ostrega vonja.
V prostoru, kjer poteka proces nanašanja mavčeve suspenzije na gazo metilen klorid delno hlapi. Vendar je prostor dobro prezračen z ventilatorjem. Puri celotnem procesu pa je najvišja temperatura 133,55°C, kar pa jc veliko nižja od kritične temperature razkrajanja metilen klorida. Kljub te mu, da so koncentracije metilen klorida nizke, mora imeti delavec, ki dela z njim, zaščitene oči, dihala in ro ke.
Proizvodnja za izdelavo gipsona fiksirnih ovojev bo kmalu začela obratovati. Izdelek pa bo popolnoma nadomestil klasične mavčeve ovoje.
Milica Bučar dipl. ing
• Nagrajevanje
1.	v Tosami naj se stalno objavlja informacija o gibanju osebnih dohodkov v naši DO
2.	začne naj se postopek usklajevanja norm oz. uvajanja vsaj delne vezave režijskih delavcev na preseganje delovnih rezultatov
3.	sindikat naj spremlja postopek sprejemanja novega sistema nagrajevanja
4.	najdejo naj se rešitve, kako bolj stimulirati kvalitetno delo.
•	Storilnost in kvaliteta
1.	vprašanje kvalitete dela in izdelkov naj se rešuje na vseh fazah, ne le na končni (od nabave surovin do izgotovljenega izdelka)
2.	ne samo govoriti — tudi izvajali naj se začne negativna stimulacija za slabo delo
3.	na dvig storilnosti ne vplivajo samo norme, ampak še druga, soodvisna dela (npr. študij dela in faze postopka), ki so pri nas še neurejena
4.	za vsako fazo postopka bi morali vedeti, do katere višine je odstotek presega še rezultat »normalnega« dela
5.	vse zaposlene bi veljalo kvalitetno usposobiti za več del, da ob premestitvah ne bi prihajalo do težav
6.	pri reševanju konfliktnih situacij bi morali večjo vlogo odigrati vodje dela (od pogovorov do disciplinskih prijav)
7.	vodje dela bi morali realno oceniti vse, ki z nedelom ovirajo realizacijo nalog
•	Izvozna prizadevanja
1.	v Tosami se z izvozom ukvarja premalo ljudi
2.	posluževati bi se morali številnih trgovskih predstavništev v tujini in njihovih informacij
3.	nove, izvozno zanimive izdelke bi morali bolj forsirati
4.	večjo skrb moramo posvetiti kvaliteti dela za izvoz — ne le doma. ampak bi morali tudi z ustreznimi pogodbami zahtevati kvaliteto tudi od zunanjih sodelavcev.
•	Delo delegacij
1 sindikat naj stalno spremlja delovanje delegatskega sistema in predlaga ukrepe za izboljšanje
2.	skuša naj se preko strokovnih služb zagotoviti za delo delegacij enake pogoje, kot jih imajo samoupravni organi
3.	strokovne službe naj večkrat sodelujejo pri pripravi in obrazložitvi gradiva
4.	nujno je treba uvesti t. i. povratno informacijo
•	Skrajšanje delovnega časa
1.	preučijo naj se možnosti prehoda na 40-urni delovni teden
2.	izdelajo naj se vsi potrebni podatki za vlogo za pridobitev soglasja pristojnih institucij (Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarske zbornice in Republiškega komiteja za delo).
Strinjali se boste, da bi rešitev naštetih vprašanj mnogo prispevale k izboljšanju medsebojnih odnosov, težav s proizvodnjo, prodajo in k hitreiše-mu razvoju socialističnega samouprav-Ijania.
Vemo, da je realizacija teh predlogov težka, dolgotrajna, marsikdo bo ob njih tudi zmajeval z glavo, vendar vseeno pozivamo pristojne službe, da predloge, da ne rečem celo želje izvršnih odborov, vzamejo resno in skušajo najti rešitev za dobdo nas vseh.
Sindikat posreduje
S sej
Skupni delavski svet
1 Pri predlogu zapisnika zadnje seje je bilo ugotovljeno, da sklepi pod št. 5, ki se nanašajo na pritožbo tov. Jamnika o uživanju dietne prehrane, niso realizirani.
Glede na to se strokovne službe opozorijo, da sklepe realizira do naslednje seje.
2.	Pristopi se k Samoupravnemu sporazumu o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev ter k Aneksu tega SaS z DO Salus Ljubljana.
V poslovni svet se imenuje Janez Babnik in Marjan Mlakar.
Sprejme se Aneks k Samoupravnemu sporazumu o sovlaganju v BP Glina.
3.	Vetpromu Beograd se odobri sovlaganje pri razširitvi skladišča in poslovnih prostorov pod naslednjimi pogoji:
višina kredita: 15.000.000 din rok vračanja: 5 let obrestna mera: 15 % letno pričetek koriščenja: 1986 pričetek vračanja: 1. 1. 1987 Puljanki Pula seo dobri kreditiranje izgradnje dveh veleblagovnic
rok vračanja 5 let — 2 obroka letno
obrestna mera: 35 %
pričetek vračanja: 1. 1. 1987 začetek koriščenja: 1986 Robnim kučam Beograd se odobri kreditiranje obratnih sredstev v višini 1.000.000 din pod naslednjimi pogoji:
rok vračanja: 10 let obrestna stopnja: 12 % letno zamudne obresti: predvidene z zakonom
Mercatorju sozd Kit se odobri kredit za pokrivanje izgub v svojih DO pod naslednjimi pogoji: višina kredita: 10.000.00 din višina letnih obresti: 8 % rok vračanja: 5.000.000 din 1. 3. 1989 5.000.000 din 1. 3. 1991
4.	Sprejme se sprememba Poslovnika o izračunavanju OD 1985/86 in sicer 16. člen, točka 3 — dnevnice in druge povrnitve stroškov:
a)	Dnevnice za službeno potovanje v državi:
—	dnevnica nad 12 ur 2.606 — din
—	dnevnica od 8 do 12 ur 1.357,— din
—	dnevnica od 6 do 8 ur 974,— din
b)	Stroški prenočevanja v državi
v hotelu B kategorije 1.835 — din
c)	Povračila stroškov za uporabo lastnega avtomobila
- 1 prevožen km 34,30 din/km Sprememba velja od 1. 2. 1986 dalje.
Spremeni se višina nadomestila stroškov za prevoz na delo in sicer:
pod naslednjimi pogoji kredit: 2.000.000 din
—	oddaljenost od 4 km 3.241 din/ mesec ali 141 din/dan
—	oddaljenost od 4 do 8km 3.897 din/mesec ali 169 din/dan
—	oddaljenost od 8 do 12 km 4.264 din/mesec ali 185 din/dan
—	oddaljenost nad 12 km 4.852 din/ mesec ali 211 din/dan.
Za delavce, ki se morajo za prihod na delo presedati, se izvede izra-ču v skladu z določbami Poslovnika o izračunavanju OD 1985/86. Sprememba višine nadomestil stroškov za prevoz na delo velja od 1. 2. 1986 dalje.
5.	Sprejme se sklep o nakupu naslednjih osnovnih sredstev:
—	pisalni stroj 01ympia v vrednosti 423.000.— din (doplačilo) za potrebe ekspedita;
—	1 kom omare v vrednosti 50.000 din za mehanično delavnico, 4 kom garderobnih omaric v vrednosti 120.000.— din (1 kom za termoenergetiko);
—	kontejner v vrednosti 1.957.150.— din za potrebe proizvodnje;
—	izdelava projektne dokumentacije za novo proizvodno halo z aneksom v vrednosti 27.130.000.— din;
—	podstavna omarica za fotokopir-nico v vrednosti 63.000.— din;
—	pregledovalna miza v vrednosti 1.692.000.— din za potrebe kontrolno raziskovalnega laboratorija;
—	plani brusilk za potrebe mizarske delavnice v vrednosti 54.000. din;
—	2 kos. električni pisalni stroj in 1 kos namizni kalkulator v skupnem znesku 1.120.000.— din za potrebe ERS;
—	dihalni aparat in električni agregat za potrebe gasilske službe v skupni vrednosti 720.000.— din.
6.	Tov. Gorenc Vojka se dodatno imenuje za člana komisije za odpis med letom in za delegata v Sklad skupnih rezerv občine Domžale, namesto dosedanjega delegata tov. Anzi-ja.
Sprejme se sprememba Poslovnika	čun deleža OD glede na delovno
o izračunavanju OD 1985/86 in si-	učinkovitost komercialnih predstav-
cer TABELA IV: Osnove za izra- nikov:
komercialni predstavnik	mesečni plan	vred. 21. kat. bruto 182 ur na mesec	°/o za izr. del. usp. jan. 1986	% za izr. del. uspe. od 1. 2. 1986
Mushica Bajram	10.984.739,00	101.703,42	0,210	0,197
Dokmanovič S.	28.854.565,70	101.703,74	0,129	0,121
Prstec Darinka	42.143.420,00	101.703,42	0,068	0,064
Kuzmanovski V.	16.894.259,00	101.703,42	0,159	0,149
Kunac Josip	37.381.008,10	101.703,42	0.086	0,081
Lakič Radivoj	42.124.981,35	101.703,42	0,063	0,059
Turčinovič L.	54.349.167,75	101.703,42	0,061	0,057
Pejčič Dragiša	22.371.230,00	101.703,42	0.115	0.134
Djafič Edhem	55.489.395,30	101.703,42	0,067	0,063
Radež Peter	117.656.248,50	101.703,42	0,033	0,031
Prstec Stjepan	79.713.301,00	101.703,42	0,058	0,055
—	sprejeti % služijo za izračun stimulativnega dela OD v razponu + 35 % plana.
—	V primeru dosega po 70 °/o plana iz neupravičenih razlogov (ni zaključnic s področja) pripada komercialnim predstavnikom samo OD v višini 21. kategorije. Vendar pa v tem primeru mora prodajna služba poiskati vzroke za nedoseganje plana in podali obrazložitev.
—	Preseg prodaje 35 °/o nad planom se pri izračunu stimulativnega dela OD komercialnih predstavnikov pri izračunu OD ne upošteva.
—	Področni prodajni referenti so glede na to, da neposredno najbolj vplivajo s posredovanjem izdelkov na tržišče na višino realizacije plana predstavnika, dolžni upoštevati dogovorjeni in sprejeti plan prodaje.
—	V primeru neizpolnjenega plana prodaje po asortimanu, se zgornja meja možnega presega zniža iz 35 na 25 '%. Poročilo o nedoseganju plana prodaje po asortimanu in razloge za nedoseganje izdela prodajna služba in ga posreduje službi za delitev po delu.
V primeru, da ima komercialni predstavnik v mesecu, za katerega se izračunava osebni dohodek dopust, je postopek izračuna stimulativnega dela OD naslednji:
—	Mesečni plan prodaje posameznega komercialnega predstavnika se deli s številom delovnih dni (po GN).
—	Dobljeni dnevi plan prodaje komercialnega predstavnika se množi z delovnimi dnevi komercialnega predstavnika.
Dobljena mesečna realizacija se primerja s plansko mesečno realizacijo. Rezultat je % dosega plana prodaje. V kolikor je rezultat na 70 »/o, se dobljena mesečna realizacija potnika pomnoži z veljavnim promilom. Rezultat je neto višina stimulativnega dela OD komercialnega predstavnika za določen mesec Ustrezne strokovne službe in Komisija za nagrajevanje so dolž ne spremljati gibanje osebnih dohodkov komercialnih predstav nikov in zagotoviti rast njihovih osebnih dohodkov skladno z rastjo osebnih dohodkov ostalih de lavcev v DO Tosama.
Osebne vesti
Rojstni dan praznujejo v mesecu marcu 1986
PRIŠLI V DELOVNO ORGANIZACIJO
Ručigaj Stanko — Vlak. oddelek Kočar Peter — Sanitetna konsekcija Kuhelj Ludvik — KS ekspedit
Zahvale
Ob boleči izgubi dragega očeta IGNACA AVBELJ
se iskreno zahvajujem sodelavkam in sodelavcem iz avtomatske tkalnice za denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoča Ivanka Perc
Lepo se zahvaljujem organizaciji sindikata za denarno pomoč v času moje bolezni.
Se enkrat prisrčna hvala.
Cerar Jerca
Ob odhodu v pokoj se vsem sode-avkam in sodelavcem iz konfekcije sanitete najlepše zahvaljujem za darilo, katero mib o trajni spomin nanje.
Zahvaljujem se tudi kolektivu To-same za knjižno darilo.
Vsem skupaj pa želim mnogo medsebojnega sodelovanja, razumevanja in delovnih uspehov.
Zore Tinca
Nagrade
To pot je prispelo kar 84 rešitev, srečo pri žrebu pa so imeli:
1.	nagrada — 800.— din: SMOLNIKAR
IVANKA — Mikalnica
2.	nagrada — 600.— din: SEVER TATJANA — Mikalnica
3.	nagrada — 400.— din: DEMŠAR REZKA — DSSS
Čestitamo!
TOZD SANITETA
PRIPRAVLJALNICA
Brodar Franc, Kasagič Alojzija,
SANITETNA KONFEKCIJA Blatnik Marija, Cestnik Mira, Hribar Joži, Jančik Antonija, Janežič Erna, Kosar Marija, Kosmatin Nevenka, Lampret Irena, Novak Ivanka, Podmiljšak Jožefa, Sapnik Stoja, Sarič Rada, Planinc Francka,
MIKALNICA
Adamič Alojzija, Burja Marko, Dečman Albin, Korant Helena, Krašovec Fani, Križman Emilija, Lovšin Rozi, Mav Francka, Mujdnica Marija, Planinc Marija, Primožič Marija, Rokavec Albina, Rahne Marija, Ulčakar Danijela, Ivanetič Marija,
OTROŠKA KONFEKCIJA Erjavec Stanislava, Gorjup Ivanka, Kosmač Antonija, Murn Maruša, Mežnar Srečko, Peterka Ljubica, Potočnik Mojca, Peterka Marija,
TKALNICA OVOJEV Breznik Andrej, Burja Urška, Košir Slavica, Kocjančič Vojka, Kremič Joži. Sedeljšak Stanislava, Petrič Igor, BELILNICA
Jarkovič Martin, Kloočič Feliks, Novak Igor, Pretar Jože, Skrbe Andrej,
VLAKNO VINSKI ODDELEK Limoni Janez,
TKALNICA ŠIROKIH TKANIN Modlic Zlato,
TOZD FILTRI
Avbelj Marija, Brodar Frančiška, Lunder Milena, Osolin Joži, Poljak Marija, Stražar Marija, Sršen Jožef, Tič Jože, Vertovec Mojca, Bernot Andreja.
DSSS
Grm Robert, Merčun Ema, Prašnikar Jože, Radež Peter, Slapar Marjan, Tur-činovič Ljubomir, Merkužič Marko, Anžin Franc dipl. iur.. Brodar Jože, Gajšek Tanja oec., Cerar Marjan, Kočar Bojana, Kosirnik Franc, Kozjek Jože, Limoni Ana, Narat Jože, Str-mljan Franc, Svetlin Marija, Stempelj Danica, Vidergar Adrijana,
ODŠLI IZ DELOVNE ORGANIZACI-
Florjančič Bogdan — sporazumno Skok Vanda — sporazumno Mislej Antonija — upokojena Zore Valentina — upokojena
RODILI SO SE
I.amut Emi — sin
Uredniški odbor:
Majda Štempihar — korektor, Merlin Danica, Sonja Rode, Silva Mežnar - blagajnik, Vladka Berlec, Stane Tomažič, Milan Drčar, Vida Vodlan, Tone Stare Križman Brigita — fotograf, Marjana Lubinič, dipl. iur. — — glavni urednik.
Naklada: 1400 izvodov.
Tisk: Papirkonfekcija Krško
Nasveti za vsakdanjo rabo
•	kozarca, ki sta se zataknila drug v drugega boste najlažje ločili, če spodnjega potopite v toplo vodo, čez zgornjega pa spustite curek vode
•	če v pralnem stroju peremo oblačila z zadrgo, moramo to zapreti, sicer nam bo pri centrifugiranju raztrga la drugo perilo
•	temne madeže na dnu kristalnih vaz očistimo, če vanjo zlijemo mlačno vodo, ki ji dodamo dve žlici sode bikarbone, pustimo nekaj časa, potem pa vazo operemo v vodi
•	madeže od potu na volnenih oblačilih očistite, če oblačilo zdrgnete z mešanico amoniaka, čistega alkohola in etra v razmerju 1:2:3
•	zrnca riža se ne bodo sprijela, če v vodo, v kateri kuhate riž, kanete nekaj kapljic limoninega soka
BODICE
•	Nikar se ne sovraži od ranega jutra, spi do popoldneva
•	Zato da bi vse več ljudi manj de-alo, mora vse manj ljudi več delati
•	Nihče ni nekoristen, še vedno se ga da uporabiti za slab zgled
•	Sposojaj si denar od pesimistov, ti ne pričakujejo, da jim ga boš vrnil