1952 e dostavljajo uredništvu. Nelrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter lir 30 Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON. POSTALE DELO GLASIL® KOMUSTISTIČNE PARTIJE S. T. O. 1/I/lcMlmctji mo obe bile m alipedi "l llebeca de- mokiallmi igei libila" obnovljena izdaja leto iv. štev. 194 TRST, SOBOTA 2. AVGUSTA 1952. CENA 20 LIR VI: 3 Shi NOV DOKAZ, DA JE BEOGRAJSKA VLADA ODLOČNA NASPROTNICA S.T.O. jani 'izu IržaV o ved^ tem na v Titov imperialistični pohlep >o slovenskih vaseh cone A ri rnfc^ nedelj0 je Tito govoril v 'riške uprave, medtem ko je ;akso lQi na Hrvatskem in se med 19. f’igim dotaknil tržaškega *4šanja. Tudi tokrat ni po-at nič novega, kar ne bi na-Ijudstvo vedelo. Podčrtal je ?se svoje prejšnje napade suverenost našega Ozemlja pev odd! j. 2-12 2 - Z fil ske , ita " ica lOSt BOBftl Dra» thovt obz‘ - 20' 1.30 1 |6„ krat' nsWt trsù pa eno wal jer pijot l oi1 12 4 tov> : čila, ■ hčer ij er. rt cest'1 Tito nima več namena razpravljati o coni B, ki si jo je ilegalno in samovoljno priključil Potrditev londonskih sklepov in beograjskih protiukrepov - Jugofašisti zahtevajo sedaj tudi del cone A - S pomočjo Sovjetske zveze bomo razbili nadaljnje mahinacije na našo škodo Iz.br»1 mirovno pogodbo z .Italijo Ponovno dokazal, da smatra ^narodne dogovore kot krpo :-U Al« ?l§a> na katero- se ne niti P lfa. v tem provokatorskem % je postal vreden učenec erja in Mussolinija in mar-* izvrševalec ameriških di-Niv. ®toz zavijanja je ponovil, se iz cone B ne umakne in ie zanj možna le razprava Usodi cone A. V svoj etn jžad a*ern 'Prepričanju, da uživa z Stransko podporo Amerikan-:ina V’ namerno pozablja, da ob-o-lin* *ia mirovna pogodba, ki ne /nCt1 Vtt^uje enostranskih rešitev anjih te,šenih vprašanj, in se pote-le za sporazum z De Ga-®Ua«e,ijem na podlagi izvršenih 11 "^čttiemb v coni A in B. Dejal #2a zdaj ni niti govora o o da bi lahko govorili o "Uju, ki ga zdaj imamo in Ce se pripravlja plat-zira' M za kake razgovore, te-«m j nima nihče pravice govoriti l$tem onkraj sedanjih meja, tveč se je treba razgovarja-0 Problemih, vprašanjih, o b 20- tolju itd., o ravnanju z našo 1.40 ‘‘ jjdno manjšino onkraj cone » kjer res ne spoštujejo pra-f Barodne manjšine» (citira-«Lji. dinevnikiu» 28. julija , «Primorski dnevnik» pa K Titove besede navaja v smislu: «...poudaril je, da b sestavljanju platforme za Sovore ne m-ore biti govora Remijih, ki so pod upravo °slavije, temveč samo ett'j u|emih, vprašanjih in ravna-, 1 jugoslovanskim življem ■ ran cone B, kjer dejansko spoštujejo njegovih pravic». ^ coni B se Tito noče raz-go-)Jkti, ker jo smatra kot ju-nih d i) Vanskd ozemlje, ne pa kot druge države, t. j. Svobodi-68 tržaškega ozemlja, ki ga časnlo upravlja v imenu k’- Pripravljen je voditi a0vore o «problemih, vpra-Jjh, o ozemlju itd.» cone je tudi del STO. S to svo-l da se ne zadovoljuje od \ , 0tii ‘jo-, da s*v ;0 B, ki tvori dve tretjini r niišldf ila Alasne etnične črte, o- ka-8 2e bilo lani toliko govora .katero se strinjajo njegovi 5](J j. riški in angleški gospoda-^°t pri Kidriču, ki je lit#1 tedni govoril v Titovem no v Ajdovščini, 'in kot pri nisiltif |J'°Vem lastnem govoru v iei'maja t. 1. se ponavlja t''%(,6Va P° slovenskih, vaseh •at 'rt V katere večji del z me--■ ,J*>! Trstom vred bi moral dati De Gasperiju. :li ‘^ia M ■fctfj :ai ib A in ipr; k vojaški konferenci v S marveč hoče j?°Vore tudi za eventuelno ev cone A na podlagi J). \dni, na kateri se je raz-^ .^a o Trstu in o njegovi ji tj-^iji vojaškega oporišča, je 'do nekaterih praktičnih ^kfrrnb v upravah cone A ta,' Vršila se je londonska n»' llth6renca’ sedaj so v teku D^Hv-e rimskih birokratov alvišjih uradih anglo-ame- beagrajska vlada s svoje strani, izvedla v še krajšem času temeljite spremembe v coni B in jo dejansko priključila k Jugoslaviji. Imperialisti, Tito in De Gas-peri so že napravili korak naprej v razdelitvi Tržaškega ozemlja med Italijo in Jugoslavijo. Z ene in druge strani so se že določile «interesne sfere» na STO. Gre sedaj le za to,- -da bi sprijaznili tržaško prebivalstvo -s temi spremembami in tako uradno izvr: šili nesramno barantanje, ki ga zaradi odločnega odpora Sovjetske zveze in tukajšnjega prebivalstva ne morejo uradno izvesti. Ce so imperialisti in De Ga-speri pristali na priključitev cone B k Jugoslaviji in imperialisti ter Tito na upravne spremembe v korist Italije v coni A, kakšen pomen, naj torej imajo Titove besede glede razgovorov z De Gasperijem za «rešitev» našega vprašanja? Tito prav gotovo ni hotel mlatiti prazne slame. Saj je bilo že določeno v Lizboni, v Londonu in Beogradu-, kako naj se «reši» tržaško, vprašanje. Razgovori so se končali in njihovi udeleženci -so se lotili izvršitve njihovih sklepov. To pomeni, da je Tito hotel le opozoriti, da se barantanje izvršuje na podlagi priključitve cone B k Jugoslaviji, prepustitve Trsta Italiji z nadaljevanjem anglo-ameriške okupacije, a da se on sedaj začenja potegovati tudi za nekatere koščke cone A, ki naj bi ga popolnoma zadovoljili in naj bi dokončno odpravili iz diplomatskih aktov «afero» tržaškega vprašanja, ki še vedno ovira trdnlo vojaško po- Jugoslovani Urugvaja so nam poslali 20 dolarjev Dosledna borba jugoslovanskih izseljencev proti titovskim fašistom Iz oddaljenega Urugvaja -smo te -dni prejeli pismo, ki nam je nad vse drago, ker nam dokazuje, kako se vezi med1 Jugoslovani v svetu k-repe prav posebno v tern trenutku, ko je naša matična država težko prizadeta -od titovskega fašističnega režima. «Uredništvu «Dela» Dragi tovariši! V imenu našega društva «Jug. R. Udruženje BRATSTVO» in jugoslovanske napredne kolo. nije v Urugvaju Vam pošiljamo bratske pozdrave, želeč Vam popoln uspeh v skupni borbi za osvoboditev naših narodov izpod titovskega fašističnega jarma. Zvesti in solidarni z vašo borbo smo priredili veselico v korist jugoslovanskega naprednega tiska in Vam zato prilagamo 20 (dvajset) dolarjev za fond Vašega lista. V pričakovanju Vašega odgovora Vam pošiljamo tovariški pozdrav. Za «J. R. U. BRATSTVO» ; Predsednik, podpredsednik, tajnik, podtajnik, blagajnik, pod-blagajnik, 3 odborniki in zapisnikar. Montevideo, 21. julija 1952.» Pismo in darilo, ki so nam ga poslali naši v Urugvaju živeči jugoslovanski bratje, nam je nadvse drago, ker pomeni, da, se povsod med Jugoslovani, ki na kateri koli način morejo izpovedati svojo voljo, najdejo le ljudje, ki gledajo v neizprosni borlbi proti titafašizmu edino rešitev za Jugoslavijo in njene narode. Vemo, kako je borba naših izseljencev po A meriki težavna. Poleg reakcionarnih vlad se nad njimi z vsemi razpoložljivimi legalnimi in ilegalnimi sredstvi znašajo- titofašistična poslaništva, ki podkupujejo ljudi in so- našla v uistaških in četniških banditih najboljšo oporo. Naši tovariši pa stojijo trdno na svojem stališču, se ne bojijo groženj im terorja, ker vedo. da je resnica na njihovi strani, ker vedo, da jugoslovanski narodi spremljajo s simpatijo in občudovanjem njihove napore. Hvaležni smo jugoslovanskim bratom- v Urugvaju, ker so se nas spomnili. Hvaležni smo jim 'ker vedo, da ne bomo odnehali od naše skupne borbe. Zato jim v imenu ogromne večine tržaških Slovencev obljubljamo, da se bomo trdno držali- načel, ki jim tudi oni sledijo. Naj prejmejo naše bratske, tovariške in borbene pozdrave. Umrl je skladatelj Vinko Vodopivec GORICA — V ponedeljek je v Kronbergu pn Gorici umrl duhovnik in slovenski skladatelj Vinko Vodopivec. Rodil se je 16. januarja 1878 v Ročinju pri Kanalu in dovršil bogoslovje v Gorici. Ze v rani mladosti se je posvetil glasbi. Njegove skladbe so že prešle v meso in kri naših ljudi, ki so ga imenovali «vipavskega slavčka». Nekatere njegove pesmi so ponarodele vezavo z Italijo, Grčijo in Turčijo in začetek «konkretnih» akcij proti deželam ljudske de mokracije in Sovjetski zvezi. Da je Tito že popolnoma prepustil Trst De Gasperiju. medtem ko javlja svoje imperialistične pretenzije na slovensko podeželje cone A, nam dokazuje naslednji stavek njegovega govora v Glini: «TRST JIM NE ZADOSTUJE». S tem je podčrtal, da je prepustil naše -mesto italijanskim vodilnimi krogom, da. se strinja z visemi upravnimi spremembami, ki se sedaj izvršujejo, da je pritisnil pečat na odhajanje naših ladij v Italijo, na raz-redčenje tržaškega kapitala v korist italijanskih kapitalistov da je soodgovoren za rušenje naše industrije itd1. Prav gio-tovo, da De Gasperiju Trst ne zadostuje, kot njemu ne zadostuje cona B. Oba si skušata z vnetim klečeplazenjem pred Amerikanoi iztrgati koščke STO, ne da 'bi se piri tem ozirala na voljo in željo našega prebivalstva, kot se ne ozirata na voljo in željo lastnih narodov. Zato pa se Tito čudi ker De Gasperiju ne zadostuje Trst, ki mu ga je ponudil že avgusta lanskega- leta in mu ga je izročil letos po lizbonski konferenci, strinjajoč se s sklepi londonske konference in ne meneč se za to, da je na ta način prepustil De Gasperiju na desettisoče Slovencev, ki živijo v mestu. Titovski igovo-r nam dokazuje, da se imperialistični pohlep beograjske vlade veča z večanjem notranjih protislovij in z nezadovoljstvom in odporom jugoslovanskih narodov. Z zmagami na področju zunanje politike si skuša Tito skovati tisti- politični kapital, ki ga -nima, -in prisiliti k molku jugoslovansko ljudstvo. Tako sta delala Mussolini in Hitler, takio delajo vsi fašistični trinogi. Na račun drugih ljudi se hočejo -rešiti pred ljudsko nejevoljo, a si s tem, le kopljejo grob, Naj Tito le dela račune brez krčmarja. Naj le prepušča Trst De Gasperiju in naj si požira cono B in se oblizuje samo Ob misli, a si 'bo požrl tudi slovenske vasi done A. Na STO živijo lju-dje in je le malo njegovih hlapcev in hlapcev imperialistov. V vedno večjem številu se naši prebivalci opredeljujejo za ustanovitev STO, ki je edina možna -in pravilna rešitev. Večina prebivalstva se zaveda, da ima za seboj 'Sovjetsko zvezo, ki ne bo odnehala od svoje zahteve po spoštovanju mirovne pogodbe in bo znala povzeti vse tiste ukrepe, ki se ji bodo zdeli primerni, da se upropa-stijo načrti Tita, De Gasperija in -imperialistov. Zato bomo okrepili fronto pristašev ustanovitve STO in se strnjeno uprli Titu. De Gasperiju in njihovim imperialističnim gospodarjem. KAREL SISKOVIC PAKT MED K.P. S.T.O. IN P.S.I. je porok enotnosti našega ljudstva Proslava obletnice padca fašizma - Govor sen. Spana pri Magdaleni - Nad vse uspela manifestacija enotnosti v Božičih - Govori Nittija, Špana, Vidalija, Bernetičeve in Teinerja Tržaško ljudstvo je v petek in nedeljo proslavilo dve važni obletnici, od katerih se je prva nanašala na padec fašističnega režima in druga pa na sklenitev Pakta akcijske enotnosti med KP STO in tržaško federacijo PSI. Obe proslavi sta imeli značaj izredne važnosti zaradi trenutka, v katerem sta se vršili, in prisotnosti vodilnih osebnosti bratskega ljudskega pokreta italijanske republike. Ze v petek popoldne je bilo na Magdaleni zelo živo. Ljudje so se shajali v zelo velikem številu, da prisostvujejo proslavi 9. obletnice padca fašizma, da ponovno potrdijo svojo neomajno voljo za nadaljevanje borbe proti fašističnim silam, ki tudi v Trstu dvigajo glavo pod pokroviteljstvom imperialistov in s pomočjo demokristjanov in njihovih hlapcev. Veliki množici ljudi, ki ga je burno in navdušeno pozdravila, je spregovoril sen. Velio Spano, voditelj sardinjskega delovnega ljudstva, preizkušeni antifašisti- čni borec, V svojem zanimivem govoru je analiziral pomen 25. julija 1943, obrazložil, da je ljudstvo povzročilo padec fašizma in da je italijanski vodilni razred skušal spremeniti le oblike režima, ne pa njegove vsebine, kar je odločno preprečilo ljudstvo, ki je zahtevalo svobodo, mir in demokracijo. Dejal je, da se sedaj opazujejo manevri Amerikancev in vatikanskih krogov, ki bi radi sklenili zavezništvo s fašisti in jih ponovno spravili na oblast. DC pa jim s svojo umazano proti-Ijudsko politiko izglaja pot. Italijansko ljudstvo pa ne bo nikoli dopustilo, da bi se zgodovina ponovila, ker ga tokrat vodita dve silni stranki KFI in PSI, ki združujeta najboljše sile Italije. Voščil je obilo uspeha tržaškemu, slovenskemu in italijanskemu ljudstvu v borbi za izpolnitev njegovih teženj. Tov. Siškovič se je na koncu toplo zahvalil govorniku in poudaril, da tudi v Trstu obstaja fašistična nevarnost z italijanske in jugoslovanske strani. Borba proti fašizmu je danes obenem tudi borba proti vojni. Osnovna naloga tržaškega ljudstva v tej borbi pa je mobiliziranje vseh sil za ustanovitev STO. V nedeljo popoldne je na tisoče ljudi šlo z vsakršnimi sredstvi v Božiče, kjer je bila najavljena ljudska veselica ob II. obletnici Pakta akcijske enotnosti med KP STO in PSI. Ljudski dom in prostoren travnik okrog njega sta bila prenapolnjena. Opažalo se je ozračje navdušenja in veselja. Nad veseličnom prostorom so plapolale zastave miru in delu. Ob 19. uri so se začeli govori. Govornike je predstavil miljsk.i župan tov. Pacco, ki je javil, da je dospelo iz bližnje republike na desetine pozdravnih brzojavk. Prvi je spregovoril sekretar tržaške federacije PSI Teiner, ki je v svojem govoru podčrtal pomen veselice, kot veselice enotnosti delavskega razreda preko enotnosti obeh delavskih partij. Dejal je, da je danes najboljša rešitev našega vprašanja ustanovitev V JUGOSLAVIJI NIČ VEČ TOVARN, SAMO ŠE STRATEŠKI OBJEKTI Balkanski vojni stroj čaka na povelja ameriških generalov Tito je napovedal likvidacijo kmečkih obdelovalnih zadrug - Ameriški «junak» iz Koreje imenovan za poveljnika balkanskega sektorja - Najavljena je gradnja strateške železnice Bar-Beograd Poie-g izjav, k-i jih je‘dal Tito -op. ur.)>x Nadalje je najavil lekt-ivizacije izbrišejo zadnjo v svojem nedeljskem -govoru v Glini glede nadaljevanja barantanja za Tržaško ozemlje, sta posebn-o pomembni še dve drugi njegctvi ugotovitvi, k-i, izgovorjeni iz njegiovih ust, pomenj ata direktive in program nadaljnje -itofašict-ične politike. O nadaljnji gospodarski politiki fašistične vlade je ponovno poudaril, 'da ne bo pospeševala razvoja poljedelskih zadrug, in naj-manj še obdelovalnih. «Strinjam se — je dejal Tito — da ni treba ustanavljati zadruge, kjer nimajo iz-gleda. Kjer ni izgleda za zadruge višjega tipa (obdelovalne - op. ur.), tam je treba u-stanoviti zadruge splošnega tipa (nakupne, prodajne itd. - tudi, da njegova vlada pripra- sled socialistične graditve. vlja ukrepe s «spremembo notranjega si-stema v zadrugah». Prav isto velja tudi za industrijo in ostalo narodno gospodarstvo, Ko je govoril o petletnem načrtu — ki bi moral -biti gotov že pred sednimi meseci, a je po njegovih priznanjih še daleč od uresničenja — je poudaatil, da v bodoče ne bodo več forsirali industrijske izgradnje, marveč da bodo zmanjšali dosedanje napore, o katerih je znan-o, da so- bili V zadnjem času že itak zelo -majhni. Skratka, gre za to, kar je naš list že ponovimo poudaril, da dokončno ustavijo načrtno izgradnjo industrije in da obenem z odpravo poljedelske ko- Eglptovslso ljudstvo zahteva sodni postopek proti bivšemu kralja Faruk se nahaja v Italiji - Razkritja o njegovi razuzdanosti in njegovem koristolovstvu - Epuracija med Farukovimi sodelavci - Angleška zaskrbljenost KAIRO — Takoj v začetku, ko je bil izvršen državni udar v Egiptu, je zgledalo, da se bo vse omejilo le na nekaj nebistvenih vladnih sprememb in na omejitev kraljeve oblasti. Toda že v petek so se v Kairu in Aleksandriji začele aretacije visokih kraljevih funkcionarjev, generalov, policijskega poveljnika, senatorjev in najbližjih sodelavcev Faruka. V soboto zjutraj se je novi ministrski predsednik Ali Maher podal k Faruku in mu izročil ultimatum, s katerim je nova vlada zahtevala, da odstopi v prid sedemmesečnega sina Fauda. V ultimatumu je bilo rečeno, da mora Faruk zapustiti Egipt do 18. ure istega dne. Kralj je od- Jutri, v nedeljo 3. avgusta bo v SV. KRIŽU Manifestacija ob položitvi temelj-**ega kamna za Ljudski dom s SPORED,- °d 14. do 15. ure prihod vozov solidar-n°s« z materialom za gradnjo Ljudskega a0hla; °b 15. uri: izpred sedeža ZP STO v ^v- Križu bo odšla povorka s 40 venci, Bevskim zborom in godbo na trg pred Cerkvij0> kjer bo *°v. Masdja Rernetic Br°slavila padle Križane. 0(i tod se bo povorka, ki se ji bodo ^'družni vozovi solidarnosti, podala na krai, kjer bodo zgradili Ljudski dom. Ob položitvi temeljnega kamna bosta govorila tovariša Vittorio Vi dali Ado Slavec Ob tej priliki bo proslavljena obletnica požiga Delavske zbornice v Trstu. Sledila bosta kulturni program in ples. Preskrbljeno bo za dobro domače vino in sveže ribe. stopil in v soboto ob 19 odpotoval na osebnem yachtu iz Aleksandrije. Spremljali so ga žena, sedemmesečni sin Fu ad in hčerke iz prvega zakona. V ponedeljek je bivši kralj Egipta Faruk pristal v Neaplju in zaprosil italijansko vlado, naj mu dovoli, da se nastani v Italiji. V tem času se je nadaljevala epuracija elementov, ki so bili količkaj povezani z osebo bivšega kralja. Gen. Nagib je odredil, da se izpustijo vsi jetniki, ki so bili po padcu Nahas paše aretirani po nalogu Faruka. V ponedeljek sta se vrnila iz pregnanstva tudi bivši ministrski predsednik Nahas paša skupno s Serag el Vinom, predsednikom vajdistične stranke. Oba sta bila sprejeta z velikimi ljudskimi manifestacijami v Aleksandriji In Kairu. Ljudstvo je po odstopu Faruka dalo duška svojemu veselju in povsod priredilo množične manifestacije. Kraljeve slike so bile zažgane in raztrgane, medtem ko se je pojavila zahteva po sodnem postopku proti bivšemu kralju. V četrtek 'je vlada Ali Maherja odredila, da se vprašanje Faruka in njegovih umazanih kupčij na škodo egiptovske vojske v Palestini preda Državnemu svetu, ki bo prav tako razpravljal o vojni špekulaciji vidnih egiptovskih o-sebnosti. Odpravljeni so tudi nazivi «paša» in «bey». Angleška vlada je v velikih skrbeh zaradi prevrata v Egiptu. Boji se, da bi izgubila vse dosedanje privilegije v tej deželi. Amerikanci pa upajo, da bodo lahko sedaj pritegnili Egipt v svojo interesno sfero in v napadalni pakt Srednjega vzhoda. Američani skušajo prekiniti pogajanja za premirje HONG KONG — Agencija «Nova Kitajska» je v sredo sporočila, da so ameriška letala izVhšila od 19. do 24. ju- lija 129 vojnih poletov nad ozemljem severnd-vzhodne Kitajske. Bred' tem- je od- 12, do 1|6. julija 489 ameriških letal -prekoračilo kitajsko mejo. Pred enim tednom je kakih sto ameriških letal poletelo nad kitajskim ozemljem pred Forra ozo v sklopu kombiniranih vojaških manevrov. To vest je ameriško vojno poveljstvo celo razširilo z velikim poudarkom. Zloglasni general Van Fleet, ki se je že v Grčiji izkazal proti partizanom -s svojim geslom «Ujeti m ufoii-ti», je izjavil v sredo, da so se izg ledi za premirje zmanjšali in -da so ameriške vojaške enote -pripravljene na kakršno koli akcijo. V sredio ponoči pa je 66 «letečih trdnjav» -bombardiralo podro- čje na reki Yalu, ki je oddaljeno le 13 'kitil dd' kitajskega mesta Antung. Vse to nam dokazuje, d-a imajo Amerikanci namen prekiniti pogajanja za premirje, začeti večje vojaške operacije in napasti tudi kitajsko ozemlje na odseku Mandžurije in pred For-miozo. Toliko bolj zločinski je ta namen vojnih gangsterjev, ker se je zvedelo, da sta delegaciji v Pan Mu n Zonu podpisali 50 paragrafov premirja in da manjka le sporazum o vojnih ujetnikih, ki jih sedaj Amerikanci hočejo — kot javlja pakistanski lisi «Tmriz» — preseliti na -Marshallovo otočje, da bi lahko preizkusili nad njimi nove tipe orožja. Tito niti več ne prikriva, da je fašistična vlada morala -preusmeriti jugoslovansko gospodarstvo n a ljubo ameriškim mtcmiopolistom in po diktatu vojnih netilcev Z-D.A. Tako je v torek izjavil, da «Jugoslavija ne želi postati avtarkična država, marveč da želi vzdrževati trgovinske zveze z o-stalimi državami», seveda zahodnimi in -pod a-meriškim vodstvom. Prenehanje industrijske izgradnje je pa v -Glini utemeljili s tem, češ da je sedaj najbolj nujna gradnja prometnih z-ve-z, železnic, cest in voznega parka. Pri temi je seveda spretno zamolčal, da so vsa ta prometna sredstva namenjena v prvi vrsti strateškim potrebam Američanov za pripravljani napad' proti Vzhodu. Tako nameravajo v kratkem času pričeti z gradnjo 610 km dolge proge od jadranske luke Bara do Beograda, katere stroški so predvideni na 80 milijard dinarjev in za katero pričakujejo izdatne pomoči od ZDA odn, od atlantske vojne zveze. Takšne pomoči pa ameriški monopolisti nočejo nak-lanjati jugoslovanski industriji, da jim ne bi delala konkurence; zato pa je moral Tito priznati, da se bodo morali v naslednjih letih 'omejiti le na to, da «dokončajo, kar so -začeli». Da- se Titu res mudi z novo «go-spodar-sko» -politiko z vojaškimi cilji, dokazujejo vedno hitrejše -priprave ameriških generalov na -organizacijo -balkanske fronte. Tako je imel vrhovni komandant atlantskih sil «general kuge» Rid'gway v Grčiji važne razgovore s turškimi, -grškimi in- jugoslovanskimi vojaškimi predstavniki, s katerimi je pregledal tudi ameriške letalske in mornariške baze v Grčiji. Skupno- so preučevali — kot poroča agencija «France Press» — vprašanje «obrambe» ‘Trakije, -grške pokrajine ob 'bolgarski meji. Ti- tova, monarhofaši.stična in turška vil a da so baje «že pred časom zaprosile ameriško komando, da 'bi 'pomagala 'braniti’ to deželo». iSedaj ameriški generali preučujejo, če se jim izplača uporabiti v ta namen svojó VI. sredozemsko floto, Na vsak način pa s-o pripravljeni «pomagati» s tem, da se ojačijo jugoslovanska, grška in turška armada, katerim bodo dobavili še več težkega orožja. Na svojem obisku v Grčiji je Ridgway imenoval tudi n-ovega poveljnika za balkanski sektor atlantske fronte in sicer ameriškega generala Willarda Wymana, ki se je kot koman-dat IX. ameriškega korpusa «izkazal» proti korejskemu ljudstvu. STO. Zoperstaviti se tej rešitvi, pomeni postaviti nagrobni kamen nad istrskim prebivalstvom vseh treh narodnosti in ga prepustiti pohlepu beograjskega trinoga. Tov. Berneiičeva se je v svojem govoru predvsem dotaknila vprašanja barantanja z našim Ozemljem, ki ga skušajo izvesti z izvedbo londonskih sklepov in s protiukrepi v coni B. Tito in Kidrič sta zelo jasno povedata, da sta proti ustanovitvi STO in da Beograd noče več razpravljati o usodi cone B, ki jo že smatra za svojo last. Tov. Marina je razgalilo to stališče titovcev, ki so bili vedno proti Tržaškemu ozemlju in se danes v znaku vojne skušajo dokončno pogoditi z De Gasperijem. Tito se ne briga za usodo Slovencev, kot se De Gasperi ne briga za usodo Italijanov. Oba podžigata nacionalizem, ki naj bi služil vojni. On. Fausto Nitti je v svojem govoru pozdravil navzoče v imenu PSI, podčrtal vse krivice, ki jih je fašizem in italijanski imperializem prizadejal slovenskemu življu, z nacionalizmom se ne rešujejo problemi. Z nacionalizmom se le ugonabljdjo narodi in dežele. Zato je internacio-nalizem delavskega pokreta porok miru in bratstva med narodi. Sen. Velio Spano je prinesel osebne pozdrave tov. Togliattija, kar je navzoče občinstvo sprejelo z burnim odobravanjem. Govornik je poudaril važnost Pakta akcijske enotnosti, ki ima izredno važen značaj zaradi prilik, v katerih živijo tržaški komunisti in socialisti. Enotnost in bratstvo med Slovenci in Italijani se ne bo nikoli dosegla, preko Beograda in Rima, marveč le v skupni ljudski borbi. Proti italijanskemu in jugoslovanskemu nacionalizmu, za interese italijanskega in jugoslovanskega ljudstva naj Trst postane mostišče med dvema rasama. Na koncu je spregovoril tudi tov. Videli, ki je poudaril, da le ustanovitev STO lahko reši pred katastrofo naše mesto in da našemu ljudstvu gotovost v boljše življenje. Italija ia vodikova Ion« RIM — Rimski list «Giornale d’Italia» je objavil vest, .da je te -dni eksplodirala v Italiji prva vodikova bomba na svetu, ki jo je izdelal nek italijanski znanstvenik. Vlada je vest demantirala. OD TEDNA PETEK, 25. julija: Zvedelo se je, da se sekretar KP Jordanije Fuad Nasar skupno' s 40 partizan-miru nahaja, v koncentracijskem taborišču «Al Jafr», ki je zgrajeno v puščavi 300 km od Amana Fuad Nasar mora prenašati ne znosne muke, s katerimi ga ho čejo umoriti — V Koreji so ljud ski predstavniki predlagali, naj se sestavi komisija za priprave novega osnutka za premirje — Brez zaključka se je v Parizu zaključila konferenca šestih ministrov za določitev odbora in sedeža jeklarsko-premogovnega poo-la. Načelnik MSA za Evropo Dra-per je pozval italijansko vlado, naj še nadalje reducira zaposleno delovno silo. SOBOTA, 26. julija: Konvencija demokratske stranke v Chicagu je določila za svojega kandidata na predsedniško mesto v ZDA guvernerja države Illinois Adlai: Stevensona — General-kuga Ride way je dovolil zahodno-nemšk vladi vodenje raziskovanj za proizvajanje bakteriološkega oro žja — Francoske sodne oblasti sc morale izpustiti 3 druge vodite lje K-PF, ker niso mogle -najti nobenega dokaza zoper njih — Amerikanci so vsilili prekinitev po-galani za p/rem-irje v Koreji. NEDELJA, 27. julija: V Sovjet- ERRATA-CORRIGE Poleg vseh -bedastoč, ki jih je Tito izustil v Glini na Hrvatskem, . je ena, ki- se im e d vsemi odlikuje: «Zdaj smo gospodarji na lastnih tleh...» Verjetno se Tito v trenutku, ko je spregovoril te besede, ni spomnil na gen, Har-monya, ki poveljuje jugoslovanski vojski, ameriškega poslanika G. Allena, ki ukazuje beograjski vladi in na vse številne ameriške truste, ki so se polastili- vseh donosnih jugoslovanskih rudnikov in tovarn, ter vedrijo in oblačijo po m «li voljli na gospodarskem- polju. Svoje besede bi Tito moral popraviti takole, da bi odgovarjale sedanjemu stanju v Jugoslaviji: «Zdaj so (Amerikanci) gospodarji na naši zemlji». OD MRTVIH VSTAL Smatrati Tita za resnega človeka, pomeni smatrati vsakega osla za zdravnika. Kako pa naj bi ljudje vzeli za resno vse, kar izblebeče v trenutni omotici svojega govorniškega zanosa, ko si sam pritiska na čelo pečat Pavlihe in se ne zaveda, da se mu vsi rogajo in smejejo? V svojem navadnem stilu «velikega» moža je v Glini dejal: «Zato vam lahko rečem, da je najhujše za nami in da končujemo naš petletni plan». Ali ne bi bilo boljše, da pusti, naj neslavno propadli mrtveci počivajo v miru? Kako da mu je prišel zopet na um ta reven «petletni plan», ki ga je začel 1946? Aii se ne spominja, da je po Resoluciji I. U. kričal na vse vetrove, da bo kljub vsemu do-opravičevati, ker je spustil hlače na tla in ga podaljšal za eno leto? Ali se ne spominja, da ga je letos dokončno pokopal? Koliko naj bi torej trajal ta «petletni plan»? Sedaj je že poteklo sedem let, odkar ga je začel. Ali naj mu verjamemo, da ga bo končal v teku drugih sedem let’> 1 BOJAZEN PRED GOSPODARJEM Ko je govoril o novih tovarnah je Tito rekel: «Ne smemo se preveč širiti, da bi morali potem zoževati. Bolje je, da se širimo postopoma. V nasprotnem primeru bi to lahko imelo tudi politične in razne druge neprijetne posledice». Da, mož ima popolnoma prav. Jugoslavija ne sme graditi težke industrije, -ne sme se gospodarsko osamosvojiti, ker bi drugače Amerikanci prekinili dobavo «pomoči». Amerikanci ne morejo trpeti, da jim hlapci delajo konkurenco. Podloženi jim morajo b iti vojaško, politično in I predvsem gospodarsko, da lah-| ko iz njihovih dežel črpajo dokonča! «petletni plan» v štirih letih, in se je moral solzavo nosne -profite. Zato pa Tito opozarja svoje ljudi, da naj ne mislijo na «širjenje», ker bodo drugače imeli «neprijetne posledice» s strani neizprosnega gospodarja. In je rekel, da «smo gospodarji na lastnih tleh». Sa-lobardg! ISTO V PRAKSI Navedimo še zadnjo cvetko iz Titovega govora: «Naše predilnice -in tkalnice delajo s 50 do 60% zmogljivosti, ker nimamo dovolj volne in bombaža». Kam bi Amerikanci d j ali svoje stare, oguljene in gnile magacinske cunje, če bi v Jugoslaviji delale predilnice s 100 odst. zmogljivostjo? Zato pa zmanjšaj zmogljivost tovarn, omejuj število zaposlenih delavcev, vrzi jih na cesto, obsodi jih na bedo in hiranje, prisili jih, da tvorijo rezervno armado dela. Tako bo gospodar zadovoljen in ti boš vseeno imel velike profite. «Socializem» Titovega kova, pač. POLICIJSKI ROMAN BREZ KRIVCA Slovenski «Piccolo» se je specializiral v zamolčanju vseh krivic, ,ki so jih ameriški in angleški imperialisti prizadejali Trstu. Zato so našli «koštruna» v osebi italijanske vlade, ki ni-nič drugega kot zvesta izvrše-vailka ameriških direktiv. 30. julija je slov. «Piccolo» v tem slogu napisal: «Temu stanju (tržaškemu, op. ur.) je kriv italijanski požrešni imperializem. Culdno je le, da je tristranska nota izšla -iz Washingtoina, londonski sklepi so plod Achesona, kršitev mirovne pogodbe so zakrivile zahodne vlade, pravice nam kratijo Angleži -in Amerikanci, ki dajejo potuho «italijanskemu požrešnemu imperializmu». OD KDAJ TE ZASLUGE Javljajo, da so titofašisti proglasili za «narodne heroje» Borisa Kidriča, Leskoška, Dušana Kvedra. Kako to, da so njihove medvojne zasluge prišle na dan le sedem let po vojni? Čudno naključje. Morda so se spomnili njihovih gestapovskih, provokatorskih, likvidatorskih in vohunskih zaslug, zato so jih nagradili. Pravzaprav so torej nagradili Gestapo, provokacijo, lijevi-dators-tvo, izdajstvo, špijonažo. Saj -ni -nič čudnega. Kmalu bodo poglasil iz a «narodnega heroja» tudi Rainerja, Paveliča, Nediča, Mihajloviča itd. ški zvezi so svečano otvorili kanal Vol-ga-Don «Lenin» — V Berlinu se je zaključil proces proti nemškim državljanom, ki so se bavi-li z vohunstvom v korist čDA; izrečeni sta bili dve obsod-ni na dosmrtno ječo — V italijanskem mestu Aquila se vrši kongres fašistov, ki so se izrekli ra sodelovanje z Amerikanci «v poju proti komunizmu» — Umrla 'e Eva Peronova žena argentinskega fašističnega diktatorja. PONEDELJEK, .28. julija: Zve-lelo se je, da so se v Koreji ze-linili za polovico paragrafov, ki se tičejo premirja; Amerikanci so >’ Nonsanu ubili korejskega ujetnika; korejska letala so sestrelila r angleški letali. — Tuniški bey 'e odločno zavrnil francoske predloge o nadaljevanju okupacije pod drugo obliko — v London je prispel nov sovjetski poslanik Andrej Gromi-ko — General-kuga je imenoval gen. Wymana za poveljnika grško-turške vojske —- Poljska je protestirala Proti francoski vladi, k-i je samovoljno aretirala in internirala poljske državljane, ki so zahtevali vrnitev v domovino. TOREK 29. julija: V Italiji sta stavkala dva milijona dninarjev, ki zahtevajo povišanje družinske doklade — Canterburyski dekan M. Johnson je objavil brošuro, v kateri dokazuje, da Amerikanci uporabljajo bakteriološko orožie proti Koreji in Kitajski — Piada ‘DA je sporočila francoski vladi da ji ne bo izplačala posojila 625 milijonov dolarjev, ki so ga Francozi zaprosili — Zvedelo se je, da so italijanska atomska raziskovanja- pod nadzorstvom Amerikancev. SREDA, 30. julija: Velika Britanija se -nahaja v gospodarski krizi; to je javil Churchill, ko je govoril v Spodnji zbornici; izjavil je tudii, da se bo program za oborožitev zakasnil za eno leto — Portugalsko vojaštvo kolonije Ma-kao- na Kitajskem je s topovi obstreljevalo kitajsko ozemlje; kitajska vlada je -protestirala zaradi te težke provokacije — Bolgarija je poslala OZN protestno noto zaradi grških obmejnih provokacij — Italijanski gangster Casa-roili, ki se je -specializiral v napadih na banke -in je umorlil 4 ljudi, je bil v Bologni obsojen na dosmrtno ječo. ČETRTEK, 31. julija: Na mednarodni konferenci Rdečega križa v Torontu :so delegati sprejeli s 45 glasovi proti 8 poljski predlog o pozivu vsem vladam, naj rat. ficirajo ženevsko -konvencijo o prepovedi bakteriološkega orožja — Amerikanci so ponovno bombardirali področja ob reki Yalu tik ob kitajski m-eii — Ker So Amerikanci zavrnili francosko prošnjo o posojilu 625 milijonov dolarjev, se francoska vlada nahaja v velikih škripcih, ki la-hkc p-iivedejo do njenega padca — Mossadek je dobil o-polnomočeno oblast za dobo šestih mesecev. STRAN 2 Il K I. O 2. AVGUSTA 1952 ANGELO BUTTIGNON O GROZOTAH V TITOVSKIH TABORIŠČIH Tov. Posselt je izgubil 40 kg. teže in življenje Julija-avgusta 1951 se je pojavila težka bolezen - Nad 1000 bolnikov Mnoge so morali odpeljati na kopno - Zločinsko in namerno zanemarjanje vsake higiene - Na otoku ni bilo vode - Stalni pretepi in zasliševanja Takoj drugi dan po našem prihodu v taborišče, čeprav smo bili docela izmučeni od zverinskega pretepanja, so nas ob 5 zjutraj poslali na delo. Prevažati smo morali kamenje, medtem ko so nas biriči psovali, nam dodelili najtežja dela in ob vsakem koraku kričali: «Hitreje, hitreje, banda!» Življenje na Grgur otoku je bilo slabše 'kot v Stari Gradiški. Na otoku ni bilo vode. Vsak dan je morala skupina dvajsetih jetnikov hoditi kaka dva kilometra, da je lahko preskrbela vodo za potrebe taborišča. Posluževali smo se le vode, ki se je po dežju nabirala po malih potokih, v peč ih in naravnih votlinah. Večkrat je morala skupina jetnikov, ki je imela to nalogo, zajemati vodo v peč ih, v katerih je bilo vse polno žab. Titovske oblasti se niso brigale za razkuževanje vode, ki je bila večkrat umazana in smrdljiva. Ob 5 zjutraj so nas budili in nam razdelili nekaj črne vode, ki je od kave imela le ime. Po «kavi» so nas prekontro-lirali. Ob sedmih so nas po-strojene gnali na delovišče Ob 12 so nam iz taborišča prinesli kosilo v lesenih vrčih, Le dvakrat na teden smo za kosilo imeli mineštro s fižolom ali grahom in z nevidnimi koščki mesa, Vsak jetnik je dobival 400 gr kruha ali polente na dan. Po kosilu je vodnik, ki je načeloval skupini, odredil nadaljevanje dela. Po kosilu nas niso pustili niti minute več v «brezdelju». Ob 16 se je delo 'končalo in so nas gnali zopet v taborišče, kamor smo morali nesti tudi orodje. Jasno je bilo, da smo morali nesti tudi orodje tistih, ki so jih titovci smatrali za «prevzgojene». Po prihodu v taborišče so se jetniki morali razmestiti po baraki in poslušati «politično uro», ki se je odlikovala po tem, da je bila vsa posvečena najoga-bnejšim lažem in klevetam proti Sovjetski zvezi. Sledila je »politična konferenca» v teku katere so morali jetniki podajati izjave o svoji «zmoti». Ob 19 so nas ponovno poimensko kontrolirali, nam dali večerjo, ki je bila enaka kosilu. Po večerji so nas zopet pitali s političnim «študijem», s komentarji o dnevnih dogodkih in nam vsiljevali revizije. Ob 21.30 se je razlegel ukaz «Banda, stroj», kar je pomenilo, da se je začelo nočno, mučenje vseh listili, ki se niso «spokorili» ali so trdovratno vztrajali na svojem stališču. V tistem trenutku so se začele krvave 'batine, katerim ni ušel skoraj noben jetnik razen nekaterih provokatorjev ali pa ljudi, ki so klonili pred zverinskim početjem titovskih zlikovcev. Teh pa je bilo. malo. Na Grgur otoku je bilo mnogo več jetnikov kot v Stari Gradiški. Tudi barake so bile večje. V njih je ibilo 180-190 jetnikov, ki so se stiskali kot sardele. Tu ni bilo «jazbincev» kot v Stari Gradiški, marveč so bili sami «ibanditje», kot so imenovali tiste, ki niso hoteli kloniti. Razumeli smo, da revizije, ki so bile spisane v Stari Gradiški, niso več veljale za To naj bi bil «svobodni svet» Evo vam dva značilna napisa, ki -se bleščita v New Orleansu (Združene države Amerike). Prvi pravi: «Pere in lika se samo perilo belokožcev». Drugi pa: «Parkiranje dovoljeno samo za avtomobile belokožcev.» New Orleans seevda ni edino mesto, ki ima slične napise. Kaj bi rekli k temu gospodje okrog «Demokracije» in titofašisti, ki so naravnost strastni oboževalci tega «svobodnega sveta»? Grgur otok,. Zato so jetniki bili prisiljeni napisati druge «revizije», ki po večini niso zadovoljevale biričev. Jetnik je moral spisati «revizijo», jo izročiti «komisiji» in potem pred vsemi ponoviti vse, kar je napisal. Nekaj biričev je -bilo odrejeno samo zato, da so pazili na protislovja jetnika na njegove eventuelne pomote itd. Ce so jetnika zasačili v protislovju, tedaj se je z njim začelo kruto telesno obraču na vanj e. Opazili smo-, da so biriči db teh revizijah skušali iztisniti iz jetnika vse tisto, kar ni povedal ah so mislili, da ni povedal na procesu in v zaporu. Tudi jaz sem mor.,' napraviti drugo «revizijo». Takoj, ko -sem začel govoriti, so me začeli pretepati in mi kričali, da ne govorim resnice. V teku «izpovedi» so me štirikrat pretepli do krv.i. Ko sem končal svojo «revizijo», so me poslali v «kot» bojkotiranih, oz. «banditov», t, j. tistih, ki se niso hoteli vdati. Tam sem preživel kakih šest mesecev popolnoma osamljen, ker mi tovariši niso smeli pomagati, ako niso hoteli biti zverinsko pretepeni. - Julija-avgusta 1951 se je z veliko naglico razširila po vsem taborišču nalezljiva bolezen, za katero je obolelo veliko jetnikov. Imenovali so jo «prolif». Njeni znaki so bili strašni želodčni krči, po katerih je moral bolnik 20 ali celo večkrat na dan v stranišče. Jetnik, ki je obolel, se je v par dneh strašno izčrpal. Nek zdravnik, ki je ibil zaprt v taborišču, je dejal, da je to posledica nerazikužene pitne vodne in slabe hrane. Nekateri jetniki so začeli imeti krvave odpadke. Zato so titovci morali podvizeti ukrepe. Najtežje, in teh je bilo na desetine, so peljali v Jugoslavijo, druge pa so morali sprejeti v bolnico taborišča, ki se pravzaprav v ničemer ni razlikovala -od ostalih barak. R s zlika je bila le v tem, da je 'bila hrana nekaj boljša in da so se za bolnike brigali zdravniki. Računam, da je v tej dolbi obolelo več kot tisoč jetnikov. Jaz sem ostal v bolnici 45 dini. Predno so začeli premešačti težje bolnike na 'kopno, je umrl tovariš Peter Posselt. Dva dni pred njegovo smrtjo sem ga obiskal. Bil je zelo bolan. Niso ga premestili niti v bolnico, marveč -so ga le osamili v kot barake. Hoditi ni mogel več. Jaz, ki sem ga poznal od prej, sem se zgrozil nad njegovim telesom. Predno je prišel v zapor je imel 80 kg. Ko sem ga zadnjič videl, ne vem, če je tehtal več kot 40 kg. Bile so ga same 'kosti, /pokrite z rumeno kožo.. Ob tisti priliki, mi je dejal, da ne more več prenašati tistega življenja, da ne more več uživati hrane. Na koncu mi je dejal, da čuti, da bo pustil svoje kosti na tistem otoku. Dva dni pozneje je umrl, ne da bi mu titovske zverine sk-ušae pomagati, one da bi ga zdravile, ne da bi mu na kakršen koli način olajšale muke. Tudi v tem so titovci pokazali, da so vredni dediči Himmlerjevih biričev in da jim je človek deveta briga. Zaradi smrti' tega našega dobrega tovariša so titovci le morali povzeti določene ukrepe. Končno so začeli razkuževati vodo in sprejemati v bolnico najtežje bolnike. A za našega to variša je bilo prepozno ! (Nadaljevanje sledi) A. BUTTIGNON ŽIVLJENJE IN DELO v deželah socializma SKRBSTVO ZA OTROKE V L. R. BOLGARIJI V Bolgariji so letos o tvorili nad 500 poletnih kolonij za o- velo svoje počitnice na obali Črnega morja in v gorah slikovite Makedonije. Vlada bo letos potrosila Vzpon sovjetskih planincev na vrh enega izmed gorskih velikanov Kavkaza trake ter več desetin posebnih počitniških domov. Nad 100.000 otrok bolgarskih delavcev in kmetov bo preži- TURKMENSKI KANAL BO PREOBRAZIL PUSTINJO V1 letu je ob prekopu zraslo mesto graditeljev Tahia-Taš «Prestolnica» ima trgovine, klube, kinematografe in restavracije - Z letali sejejo prve tisoče hektarjev pustinje 4. Domači prebivalci skupno z ruskimi brati so se lotili dela z boljševiškim elanom, da bi pokorili pustinjo. Rusi, Turkmeni, zastopniki drugih narodnosti z navdušenjem delajo na objektih. V brigadi slavnega Idrisa Se-valijeva delajo zastopniki sedmih narodnosti. Deset delavcev iz sedmih narodnosti sestavljajo prijateljski in složni kolektiv. Tu se na očividen način opaž-veliko stalinsko prijateljstvo med narodi, Rusi se trudijo skupno z Belorusi, Ukrajinci, Turkmeni Moldavci, Kazaki, Tatari. Skupaj s starimi strokovnjaki — poznavalci pustinje — z uspehom dela mladina. Brigada žena pod vodstvom mojstra Tatjane Dobrinine, ki se je proslavila še v času raziskovanja na Volgi, tu v Kara-Kumah izpolnjuje načrt povprečno s MO do 150 odstotkov. Kaj pomeni izpolnjevanje načrta na tem mestu, se lahko posebno nazorno vidi, ko letiš z letalom k rtu, a sedaj že k mestu Tahia-Taš, kjer se začenja prekop. V enem letu je tu zraslo Preučujejo se zemeljske plasti, da se ugotovijo vse možnosti za izboljšanje narave. Na sliki: sizmična skupina na delu v puščavi Kara-Kum. Eksplozija služi preučevanju. mesto — «prestolnica» graditeljev s trgovinami, klubi, kinematografi in restavracijami. Ob ulicah mesta je še malo zelenja, ali se že z letali sejejo prvi tisoči hektarjev pustinje nizkega grmovja, da bi se zadržali peščeni zasipi. Za sajenje drevja in grmovja se že urejajo vrtovi mladik. Samo v enem državnem Leninskem vrtu so od-gojili pet milijonov in pol sadik karagača, akacije, topolov in drugih dreves Zeleni■ gozdni pas in zaščitni nasadi se kot stena dvigajo vzdolž kanalov in magistral, ki vodijo preko pustinje. Oni branijo nova mesta sadovnjake in poseve, od suhih vetrov. Namakana polja bodo postala pravi vrt. Vroče sonce in voda bosta pomagala naglemu dozorevanju bombaža, tega «belega zlata» republike. Samo površina, ki jo bo namakal glavni Turkmenski prekop, bo dala deželi toliko bombaža, kolikor ga pridelajo vse dežele Osrednje in Južne Amerike. Da bi spremenili pustinjo v bogato deželo, je z vseh strani prišlo sem na tisoče naprednih sovjetskih ljudi; mladi tesar Vasilij Bikov iz Stalingrada, ključavničar Tamara Makarona iz Moskovskega zavoda za izdelavo instrumentov, zidar Rizi Taga-nov iz Krasnovodska, strojevodja Viktor Toksumbajev iz Taškenta, mizar Petro Kolodjažnij iz Ukrajine in mnogi drugi iz raznih krajev Sovjetske dežele. Uni bodo odšli od tu samo tedaj, ko bo prekop dovršen, ko bo mrtva pustinja popolnoma premagana. KONEC skupno 750 milijonov lejev za počitniške kolonije bolgarskih otrok, to je 76 milijonov več kot lansko leto.. Počitniški domovi za otroke in otroške jasli so v stalnem porastku. Lansko leto jih je bilo 3200. Država nakazuje vsako leto večje vsote za šolstvo, in socialno skrbstvo detinstva. V sedmih letih ljudske oblasti je bilo zgrajenih nad 1.000 novih šol. VSO PODPORO MLADINI V D. R. NEMČIJI Vlada Demokratične republike Nemčije posveča največje skrb in pažnjo fizičnemu in kulturnemu razvoju mladine. Gradnje novih šolskih poslopij ter obnovitvena dela starih, so omogočila, da se je število učencev zvišalo za 85.850 enot. V teku petletnega gospodarskega plana se bo število učencev zvišalo za nadaljnjih 250 tisoč enot. V letu 1961. se je | potrosilo za šolsko opremo 28 milijonov mark. Otroci demokratične republike se vzgajajo v duhu domovinske ljubezni in- spoštovanja do vseh narodov sveta. V republiki je sedaj 7'6 domov kul .ure, 4 parki in 7.400 lokalov za pionirje. Kraljeva palača v Dre-sdenu je bila popravljena in bo služila za pionirje. Pionirjem sc pripravili palače v Halle, Erfurtu,, -Scihwerin'u, Ba-utzon-u, Leipz-gu, Potsdamu in Berlinu. Otroci imajo na razpolago številna gledališča, 48 knjižnic in 13.000. šolskih knjižnic. Leta 1951. so poslali v poletne kolonije in taborjenje 1.847.000 otrok. POGOZDOVANJE V L. R. KOREJI Vlada ljudske republike Koreje je povzela važne ukrepe za pogledovanje in razširitev gozdov, ki so jih težko poškodovali japonski in sedaj ameriški n:padalci. V severnem predelu Pyonga-na so p sadili 5,670.000 mladih drevesc. Pogozdovanje naglo napreduje tudi v ostalih predelih. Drevesa sadijo ne samo v zaledju, marveč -tudi tik ob fronti. V pokrajini Wonsana, so n. pr. nasadili dva milijona drevesc in to s pomočjo kitajskih 'prostovoljcev. Na ozemlju province Hwang-heja so nasadili skupno 80 milijonov drevesc,. ' .............. ) V Tudi naša mala vasica ima svoje napajališče in pokrito pralnico. Gradbena dela so namreč končali prav te dni. Razen tega je naša demokratična občinska uprava poskrbela, da imamo novo električno napeljavo, ker stara ni že dolgo več odgovarjala potrebam naše vasi. Sedaj bomo dobivali tok direktno iz Milj, kar nam bo v večje jamstvo, da bomo imeli vedno elektriko in da ne bo prekinitev ter šibkega toka. Za ta dela, ki so nam v veliko korist, se moramo zahvaliti demokratični občinski upravi v Miljah, ki je o-stala, kot vedno tudi tokrat zvesta svojim obljubam. Zlobni jeziki -bodo morda rekli, da smo morali itak čakati več let, predno se je izpolnila naša želja. Res je, čakali smo, toda ne po krivdi občinskih upraviteljev, ki smo si jih izvolili. Ce so prišla ta dela šele sedaj na vrsto, ni kriva -miljska občina. marveč tisti, ki začasno U pravljajo cono A in so obi čajno zelo trdi, ko je trebi nakazati denar za potrebi ljudstva. Saj dobro vemo to ko je z občinskimi proraču ni. To so nam že večkrat p» o vedali naši svetovalci na se Si Stankih. Ce ne bi naši o'b činski upravitelji stalno dre re< s zali pri merodajnih oblasteh bi naša in še marsikatera druga vas čakala ne sam1 na pralnice in napajališča i « marveč na marsikaj drugega. To naj bi si prav posebn*-zapisal za uho titovski sve :aj, tovalec Vatta, ki je na /prv občinski seji žlobudral o po treiblah naših vasi. Ne, taki! «raztrganih dohtarjev» re' j ne potrebujemo. Ce so Val ti res pri -srcu koristi kme tov. naj bi se raje pobriga za nesrečneže v coni B, h j, nimajo denarja niti za kruh Nas in naše probleme, o to terih se povrh vsega niti ni -re razume, pa naj pusti v mirt T«, 'eli «D( ■eli bij Un P st i let k' 'ki Resolucija CK KP ia «Mesce tiska » d1 k n if-r-fvi Bolgarske pionirke se učijo klasičnih plesov Centralni komite Komunistične partije, ki se je sestal, da sliši med drugim tudi poročilo o položaju tiska ter o «Mesecu demokratičnega tiska», smatra potrebno, da obrne pozornost vse Partije do tega stanja in nalog v teku «meseca tiska». Razvoj dogodkov na mednarodnem političnem polju pod pritiskom napadalne politike zapadnih imperialistov stalno poslabšuje položaj ter v vedno večji meri ograža svetovni mir. Posledice take politike in stanja vedno bolj komplicirajo problem Trsta, ki ga imperialisti smatrajo kot svojo bazo za provokacije. Ce se združeno prebivalstvo ne bo uprlo, bo do te posledice oddaljile možnost ustanovitve Svobodnega tržaškega ozemlja, ki je sedaj edina sprejemljiva rešitev za večino prebivalstva, ki si želi proevita svojega gospodarstva, eia lahko živi v miru in režimu svobode. Tem načrtom se moramo upreti z vsem silami. Zaradi tega je letos «Mesec tiska» še posebne važnosti, kar pomeni, da mu moramo posvetiti vse svoje energije. C. K. opozar a člane Partije in demokrate, da vzamejo še posebno v poštev potrebo po znatnem povečanju širjenja «Unità», «Dela» in «La- voratore», kot treh časopisov, ki se uspešno borijo za interes? vseh prebivalcev. Partijske organizacije mora. jo posvetiti posebno pozornost organizacijskim problemom ši-r enja, to je mobilizaciji vseh svojih članov v tej kampanji ter ustanovitvi močnih skupin raznašalcev, ki bodo zagotovili trajno in visoko število razprodaje demokratičnega tiska. Uspeh «Meseca tiska» je predvsem odvisen od resne m globoke analize stanja na polju širjenja, ki jo marajo napraviti sekcije in celice za določitev ciljev, ki so si jih postavili v svoj-h delovnih načrtih. «Mesec t ska» pomeni tesnejšo in neposredno povezavo Partije s širokimi ijudstimi množicami. To se bo iahko doseglo samo, če bodo tovariš: razumeli, da je širjenje odraz kapilarnega dela, ki ga je treba vršiti od hiše do hiše, od družine do družine. Važen del te kampanje je tudi finančna podpora demokratičnemu tisku, ki je v kolonialnem režimu, kot se nahajamo mi, podvržen vsakovrstnemu preganjanju. V takih pogojih se demokrat čen tisk lahko vzdržuje samo z gospodarsko pomočjo delavcev in vsega demokratičnega prebivalstva. Z organiziranjem praznikov, veselic, razstav, konferenc itd., na katerih naj prisostvujem tisoči meščanov, bomo napravili iz «Meseca tiska» široko ljudsko manifestacijo sondarli or ti z demokrat čnim tiskom. «Mesec tiska» mora biti k; mpan a, ki je tesno povezana z vsemi borbami prebivalstva na političnem polju, za mir, demokratične svoboščine, pravico do tlela in gospodarske zahteve itd. «Povečati širjenje in gospodarsko utrditi demokratičen Psic v borbi za mir, svobodo :n delo» — pod tem geslom se moramo vsi mobilizirati. Ameriški rasizem Kar oddahnili smo se, smo čitaii v zadnji -števili1 sl/ «Dela», da je problem kal® °bj nolo-ma, ki ga. ima v naj etn* Bis SAlLElC vendar le rešen. S® Naj je bil menda že skrajni ca?z dia -se je -podjetje odločilo 2’ are podpis pogodbe z dolinsk ■ občino. ^ Upamo, da nam sedaj °žai, bo treba vedno držati zal® 6e!i tih c ke,n in trepetati ob vs» r rašča brezposelnost, ki jo povečuje veliko število 'beguncev, katerih ni mogoče zaposliti. Dela na krminsko-gradiščanske-m polju bi v znatni meri .olajšala težko -stanje in zajezila krizo, ki se vedno bolj širi ter ohrabrila nezadovoljno in obupano prebivalstvo. V obširno diskusijo pred odobritvijo so pobegli naši svetovalci in dali svoj doprinos k sestavi resolucije, ki -daje jasno sliko o obupnem stanju gori-ške pokrajine. V nadaljevanju seje je tov. Toroš Franc v zvezi z interpelacijo demokratične manjšine o borbi proti toči objasnil, da je letos v Dolenjah uničila toča 80 odst. pridelka ter zahteval naj se poizkusi, ki so porodili toliko uspeha v Koprivi razširijo na vso pokrajino. Pokrajinski svet je sklenil, da zahteva od vlade nakazilo potrebnih fondov za nadaljevanje in GORICA — V tovarni SA-FOG se je te dni resno .ponesrečil 42; letni delavec Ermes Scotto, ki -se je pri prelivanju litega -železa polil po nogah. Pridržali -so ga v bolnici, kjer so ugotovili opekline 2. 3. in 4. stopnje, ki jih bo moral zdraviti najmanj 39 dni. To je že tretja nesreča, ki se je v zadnjih čia'sih pripetila v podjetju SAFOG, kjer vodstvo vsiljuje delavcem takšno brzino dela,, da jim je nemogoče varovati se pred nesrečami. Pred par dnevi so sindikalni predstavniki predlagali vodstvu, naj z ozirom na povečano produkcijo odobri vsem delavcem posebno nagrado. Tod;a vodstvo je to zahtevo odbilo, da ne bi oškodovalo svojih debelih -listnic pa čeprav bi vsi delavci končali v bolnici. razširitev borbe proti toči tudi v ostale kraje. Važna je bila tudi intervencija tov. Bergamasa Fulvija, ki je s slikami in dokumenti dokazal v ka-kšnih nečloveških pogojih živijo koloni in- polo-vinarji pokrajine. Zahteval je, naj pokrajinski sv-et posreduje pri veleposestnikih, da preuredijo stanovanja prizadetih, kot določajo zakonski in higijenszi predpisi. Pokrajinski svet Je obljubil -svoje posredovanje pri županih raznih občin, ki bodo morali .s svoje strani prisiliti veleposestnike, da izboljšajo stanovanjske pogoje svojih kolonov in polovinarjev. Zatirajmo koloradskega hrošča SOVOD-NJE — Na občini razdeljujejo te dni arzenal za uničevanje koloradskega hrošča. Priporočljivo je, da si vsi poljedelci, v sv-ojem in v interesu skupnosti, nabavijo arzenal in poškropijo svoja polja. Vedeti moramo, da se ta nevarni škodljivec ob svojem času zarije v zemljo in -se drugo leto ponovno pojavi v veliko večjem številu. f*ovIšali s« cene Strilliti Ponovno opozarjamo vse prizadete, da rok za vlaganje prošenj za pokojnino zapade nepreklicno 31. avgusta t. 1. Za podrobnejše informacije obrnite se na Zvezo partizanov ANPI, ki ima svoj sedež na goriškem Travniku. Tovarišu Italu Chiarionu, pokrajinskemu tajniku ZKMI, se je te dni rodil krepak sinček. Vrlemu tovarišu in njegovi tovarišici izreka iskrene čestitke Z KMI ter uredništvo goriške izdaje «Dela». GORICA — Pokrajinski odbor za cene je na svoji seji dn< 2-5. julija določi-l povišanje cen kruhu, ki je stopilo v veljav že drugi dan, t-o je 26. j-ulija. Nove cene so naslednje: a) kruh iz moke tipa «1» v komadih od 150 do 250 g po 110 lir; b) krulh iz moke tipo «0» v komadih od 80 -do 130 g po 124 lir za kilogram. Brez -dvoma je tudi to posledica pditike vojne in oborožitve De Gasperijeve protiljud-ske vlade, ki je v svojem slepem hlapčevstvu do tujih vojnih -hujskačev -privedla ves narod že na rob propada. Praznik "Unità,, T.R2IC — V torek zvečer je V hiši tovariša Silvina Poletta, sekretarja goriške federacije KP1 je 21. t. m. stekla zibelka krepkemu sinčku. Srečni mamici tovarišici Nelly in tovarišu Silvinu iskreno čestitajo vsi tovariši. Čestitkam se pridružuje uredniški kolektiv «Dela». celica delavnice v tovarni Sol-vsy priredila iprvi praznik «l’Unità» v dvorani gostilne «A-lla Nella». Zabavni večer je nadvse dobro uspel. Udeležili so se ga tovariši in številni delavci ter v vedrem prijateljskem duhu proslavili časopis, ki -se neutrudno bori za delavske pravice, za mir, proti vsem sovražnikom človeštva in delovnega ljudstva.. Samo ta celica se je ob tej priliki obvezala, da zbere 14.000 lir za demokratični tisk. Vrli tovariši so prvi uresničili -obvezo, ki so j.o- prevzeli vsi tovariši tržiš-kih tovarn, to je, da bodo organizirali po en kapilarni praznik tiska za vsako celico delavnice. Skupina ameriških visokošol cev iz univerze v -New Yorku se je zabavala z metanjem puščic na 'Sliko črnke, ki je bila narisana na veliki lepenki. Črnec Enus Cristiani, ki obiskuje isto univerzo, je skušal protestirati proti taki podli zabavi. Ko je '-slišal njegove piote'te, je neki rasistični paznik iz univerze oddal proti njemu par strelov iz samokresa in ga ubil. e; kar. eS a Medtem, ko je ves napredni svet obsojal ločeno m-irovno pogodbo, 'ki so- jo sklenile ZDA z Japonsko, in katere cilj je obnovitev japonskega militarizma, je -titofašistična banda vzpostavila diplomatske odnose z reakcionarno Jošidovo vlado.. (Po listu «Pod zastavo internacionalizma») 'X-; g ' T-1 : ( ^ mm A ANJ ~ gim pritožuje zaradi š-k»# \ f ki jo povzročajo vojaška *!' žila po naših zemljišč1'1 "iets ^ Resnici na ljubo poveda®1 čttet, se «pisec» ne pritožuje t# 4 ko radi škode, kot glede f . stopka za ugotovitev 'P°\ %jo z-ročene -škode. Res huda $ %a prede, da so se titovci ^ ^ dar le oglasili in sprego# "• Gr, rili o tem problemu, ki ta’ l0i težko prizadene vse ki»# pa naj -bodo katerega političnega mišljenja. To P' ( 'i/r0 meni, da tudi tisti -roa-lo#'Ver vilni ljudje, ki berejo tfPjlV morski» tal lo b h, ÙC niso preveč zaUSi 5S( voljni z ameriškim nači»15 /°2a trav-niU**"51 «oranja» njiv in - j «Cj Saj so tanki in druga v o# g, hujši -od kobilic. Zato se tfi sbren zn o misleči šaleški ikmetoVfJSjy ci nikakor ne moremo str^ s,oti, jati z «mnenjem», iznese»^ ^croj «Primorskem», ki se ji® i« , ’la vidno noče zameriti tis# ie,c| 9. ki ga «futrajo». Za kmeta , ie glavni problem, kako m» t J „8| do ugotavljali povzročava 0(. škodo in koliko mu bo d» \ j.1 a plačali. Poglavitno vpraša® e. ^ je, da se vendar -enkrat f ^ neha z vojaškimi vajai»1 ..P1 %, pl t, «Primorski» seveda ne .8°S40l nikoli napisal. da se tuje čete poberejo 'No od koder so prišle. ^ Jki Tito je pred kratkim izjavil, da izvaja svojo zunatU0 tiko na podlagi enakopravnosti AVGUSTA 1952. » E L O STRAN 3 DIGA-DON 10 D obi trebi trebi 3 k» nedeljo 27. julija je sovjet-raču ljudstvo proslavilo veliko t P*0 na polju ustvarjalnega a se slovesno je bil izročen proda kanal Volga-Don «Lenin», dre teist avl ja prvoizvršeno gra-isteh komunizma. a*er8 stotisoče ljudi je na obeh sam® teli kanala pozdravilo veliko llščs » «j. Stalin», ki je svečano drU' Sena prepiovila kanal od Stadia na Volgi do Kalača na lebn* •. prekoračila 13 zatvornic, sve laterih najvišja se dviga 83 iprV od nad Volgo in 44 metrov 3 P® bonom in se dotaknila veli-takil na novo nastalega Cimljan- doV' ntorja. Nctnja kanala Volga-Don ni ’eHke važnosti za sovjetsko »o, ki si s takimi ogromni- Val kme 'riga K; ? ieit gradi komunistično dru-kru ' "larveč je izredne važnosti 1 ka za ves svet Milijoni ljudi « nllre o tem velikem dogodku, m*rl1 zanimajo in navdušujejo. l4nja kanala Volga-Don je 1 prispevek sovjetskih naro-stvari miru. Ves svet se s delom prepričuje o stalinski s, !lh miru, ki ji sovjetsko Ijud-ivitt sledi z izgradnjo miroljub-kaifl objektov, medtem ko se im jem1 Glisti penijo od jeze in za-Sa ’liaj0 na stotine milijard dote* [° za izgradnjo pogubonosne-lo 2’ orožja In za nerentabilna instf L e,‘ 'IOi km), mogočno hidroelek-ajeii> Ao centralo, številne hidro->o i* 'Ne naprave in prvi del ve-pravj 'skega namakalnega sistema. 3 vej es tega je nastalo veliko mo-v3’: Rimljansko morje, ki je dol-ISo i. fS lVeNe od največjega itali-’p0i, esa jezera, Gardskega je-ti-m" P® '“Ni je Združii v enotno mrenek ^Ni plovbeni sistem Belega, ŽIVLJENJE KMETA NA MADŽARSKEM POTEK TEKEM NA XV. OLIMPIADI V HELSINKIH PRVE REPREZENTANCE SO ZAČELE ODHAJATI 5-6 forintov za hrano 800-1000 fori n lov plače Obiskati Madžarsko pomeni spoznati nov, kompleksen svet. ki gradi socializem na vseh najrazličnejših področjih človeškega delovanja od tovarn do kmetij, od univerz do kulturnih domov, od (počitniških domov za delavce do pionirskih naselbin itd. Vse to se razvija v skladnem im mogočnem 'kompleksu, ki povzroča začudenje obiskovalca iz kapitalistične dežele, ki jo mori težko vzdušje vsakodnevne borbe za najosnovnejše potrebe delavskega razreda na eni in razkošje ter izobilje buržo-sizije na drugi strani. Obiskovalec iz kapitalistične dežele, ki še ima v očeh sliko brezupne bede velikega števila družin, katere me zahtevajo drugega 'kot delo za olajšanje svojega težkega stanja in za dosego 'boljših življenjskih pogojev, se ne more načuditi madžarski stvarnosti. Beda, pomanjkanje dela, brezupni življenjski pogoji so se kot slabe sanje razbliniti iz življenja madžarskega delovnega človeka bodisi po tovarnah ko't na vasi. Z izgradnjo socializma se je vse madžarsko delovno ljudstvo osvobodilo od potrebe in strahu. Ko se potuje po senčnatih poljih, se povsod opažajo nove hiše za krnet e, tki so jih zgradili v modernem slogu. V «sc-vhozu», ki smo ga obiskali, smo se zanimali za nove zgradbe. Za časa starega reakcionarnega režima so morali dninarji, -ki so prihajali v ti-ste kraje za sezonska dela, živeti v hlevih skupno z živino. Za neznatno dnino so morali težko delati od 15 d'o- Il6 ur na dan. Danes pa se po neskončnih poljih bivših veleposestnikov nahajajo «sovhozi», ki združujejo kmetijsko delovno ljudstvo. Dninarji ne spijo več po hlevih, marveč imajo, spodobno stanovanje z modernim udobjem: lepe sobice s prho, vodo, lučjo, straniščem, lepe čiste menze, v katerih se lahko izdatno in dobro hranijo za zmerno ceno (od pet do šest «fronte» -o 'N, ega, Kaspijskega, Azovske- end3 'r< Črnega morja in tako zve-«pr' ,3-000 km rek, ki so priprav-je Plovbo. Dela za izgradnjo argl' N, hidroelektrične centrale iški* ^"takalnih kanalov so bila jn ]l Sartia mehanizirana, tako L50 delavci lahko z velikan-. ' stroji kopali, betonirali, 1 Nati itd. 26 velikih strojev, bili prvič preizkušeni na Področju, je dvignilo jez - . K a iškega morja. Ta jez je •im°l eoa[a 28 milijonov kubičnih zemlje. Ena ekipa gigant- stroja za kopanje zemlje iop;j: Področju kanala v poiaru-- % LIet« izkopala 3 milijone ku-;k°v, ^ metrov, kar bi zahtevalo '(• e« več tisočev delavcev. jis iNsfc; ijndje so napravili pra- :dtoUCUieže! le f Volga-Don je le del e eSa stalinskega načrt komunizma. Na Volgi se 3 et i,, ;ta največji hidrocentrali na stalinskega načrta za iz- j A r Ln*- Kujbiševska in Stalingraj-t$l l (iGra/' s-krat večja od površine, a%(! Nmaka reka Nil, in trikrat 0 jf C od površine, ki je nama- ps....................... d° .lih,.'* u Združenih državah Ame-, flrChi- N površina je enaka po-1 fih>-d pii Anglije, Belgije, Nizo- / m-i bodisi v poljedelstvu kot v živinoreji, 'kar daje nad vse zadovoljive rezultate na področju izboljšanja semen, proizvodnje po hektarju, kakovosti živinskih pasem in njihovega donosa. Stari neracionalni in nehigienski- hlevi se zamenjujejo z novimi, ki jih gradijo z najmodernejšim kriterijem. Novi hlevi so leipe betonske zgradbe, v katerih sta luč in voda napeljani za vsako glavo živine.. Zivin-a ima isvojo ambulanto in celo svojo bolnico, kar je pri nas -celo za človeška bitja le neizpolnjena želja. Prav tak ustvarjalni zanos smo našli tudi po «kolhozih» Država jim nudi večja posojila. ki jih kolhozn-i kolektiv izplačuje že v teku enega samega leta. «Kolhozi» se razvijajo s svojimi lastnimi sredstvi. Vstop v kolektivna kmetijska gospodarstva je popol-narno prostovoljen. Nobeden ne- sili ali prisili kmete, da se Vključijo v «kolhoze». Kmetje ;ami vidijo, kako se v «kolhozu» izboljšujejo življenjski pogoji in -proizvodnja. Zato pa se v tem zednjem času opaža, kako se stalno povečuje število kmetov, ki prosijo za vstop v «kolhoze». Kakšna velikanska razlika je med vsem tem, kar sem napisal, in življenjem kmetov v Jugoslaviji! Takozvane jugoslovanske «zadruge» ne služijo kot še večjemu izkoriščanju malih kmetov, ki jim nihče ne nudi nobene -po-moči: obdelati morajo svojo-zemljo z ne-odgovarjajočim orodjem, ni majo gnojil, žvepla, modre -ga lice, kmetijskega orodja. «Zadruga» služi le kot sredstvo za rekviriranje kmetijskega pridelka in obogatenje kulakov. Kmetu so vzeli krompir in mu ga plačali po 2 dinarja, vino po 9 dinarjev in, če je potreboval -par čevljev, ga je moral plačati, ko ga je našel, 10.000 din, sladkor je moral plačevati po 800 dinarjev itd. I Agenti UDB in takozvane I «fronte dbbival kakršno koli plačilo. Pomisliti je treba, kako vse to škoduje njegovemu domačemu gospodarstvu. Med tem ko smo na Madžarskem videli, da je kmet gotov svoje 'bodočnosti, in da zaupa v življenje, 'ker skupno z industrijskim delavcem gradi socialistično družbo, opazujemo v Jugoslaviji večanje de-moralizaicije med kmeti žara-di vedno slabših življenjskih ’ pogojev, v katerih se nahajajo, in zaradi fizičnega in moralnega zatiranja. Madžarska je dosegla lepo, urejeno življenje z bratsko -pomočjo Sovjetske zveze na vseh področjih: industrijskem, kmetijskem, tehničnem, kulturnem Ni polja na Madžarskem, kjer ne bi delali mogočni kmetijski stroji, ki so neutrudni sodela-v^ ci (kmeta v izgradnji socializma. Jugoslavija živi v bedi in pomanjkanju, ker jo vodi Ti-1 tova klika, ki je predala deželo imperialistom, ponižujoč jugoslovansko ljudstvo na raven zatiranega in izkoriščanega kolonialnega naroda in napravila iz nje -mostišče ameriških napadalcev proti deželam ljudske demokracije. To je razlika med dvema deželama, med dvema svetovoma. B. ZSSR še vedno vodi lestvico držav - Tretja zmaga nenadkri-Ijivega Zatopka - Reprezentanca Madžarske si pridobiva same zlate kolajne - Dospeli so športniki LR Kitojske Tudi v košarki se je na olimpijskih igrah vnel srdit boj med ekipami vseh dežel. Na sliki nastopajo madžarske košarkašinje, ki so pred tedni na evropskem prvenstvu v Moskvi predstavljale eno izmed najboljših ekip. XV. olimpijske igre se bližajo izaključkui. Veliko športnikov je zapustilo Helsinki in se vrnilo v dbmovino. V tem tednu se končujejo turnirja v košarki in nogometu, prvenstva v pla-vanju in kolesanstvui. V petek prejšnjega tedna so bili doseženi naslednji rezultati: hhka atletika: 400 m George GHOiDEiN (Jamajka) 45”9; 3000 m ovire AiSHENFELTER (ZDA) 8’45’'4; mod. peteroboj Madžarska 166, za posameznike pa HADL (Švedska) 32, Dviganje uteži: petelinja kategorija UDOROV (ZSSR) 315 kg: streljanje s -samokresom (svobodno) BENNER (-ZDA). KOŠARKA: Brazilija - Kanada 57:55; Francija - Egipt 92: 64; ZDA-Madžanska 66:48; Argentina - Filipini 85:59; ZSS-R-Bolgarija 74:46; Mehika - Finska 66:48; Urugvaj - CSR 53: 51. NOGOMET: Jugoslavija -Danska 5:3. Sobotni rezultati! sabljanje (ekipe) Italija: 200 m (ženske) Marjorje JACKSON (Avstralija) 23”7; 1500 m Joseph BAR-TEL (Luksemburg) 3’45”2 ; met uteži (ženske) VYBINA (Z-SSR) 16.58 (nov -svetovni rekord) ; dviganje uteži: srednja Tommy KONG (ZDA) 362.5 kg; peresna CIMISI-RIJAN (ZSSR). Košarka: ZDA-CSR 72:47; U-rugvaj - Madžarska 70:56; Bolgarija - Mehika 52:44; Cile -Egipt 74:43: ZSSR - Finska 47:33. Nedeljski rezultati: lahka atletika: maratona Emil ZA-TOPEK (CSR) 2,23’3”2; štafeta 4x100 (moška) 1. Združene države 40”1; 2. ZSSR 40”3; štafeta 4x400 (moška) 1. Jamaj- DA BI PRIKRILI TITOVO PRODAJANJE SLOVENCEV ITALIJI TITOVSKA PAPIRNATA OFENZIVA VENEC NA 6R0B SLOVENSTVA V TRSTU Wintertonova klofuta «zastopnikoma» Slovencev: «s prihodom italijanskih funkcionarjev se ne bo nič spremenilo» - Titovci zahtevajo iste privilegije, kot jih ima EN AL, da bi mogli monopolizirati slovensko prosveto na STO držijo kmete pod forintov na d-an). Na mesec dobivajo plačo, ki /gre od 800 do 1000 forintov na -me-sec in lahko doseže celo 2000 forintov, če je delavec opravil več delai. Poljedelski delavci nimajo več skrbi, da 'bodo po. zaključeni sezoni ostali fore-z dela. Ljudskode-m-okratična Madžarska nudi dela vsem, na vseh najrazličnejših področjih, za vsako usposobljenost. Na najširši način se -uveljavljajo moderni sovjetski -siste- staln-im terorjem. Obiskujejo kmeta, mu vzamejo sod vina ali kaj drugega, ne plačajo in nesej-o- vse, kar so m-u pobrali, domov, da še lahko -na njegov račun napijejo ali nažrejo. A tudi to ne zadostuje. Za dobo dveh ali treh mesecev na leto pridejo ponj, ga s -silo odtrgajo od družine in kmetije in psšljejo na tako-zvano «prostovoljno delo», ali pa ga vpokličejo v vojsko in dodelijo civilnim gradnjam, -ne da bi Kadar koli pričnejo titofa-ši-sti v Trstu s 'kakšno akcijo «v obrambo» Slovencev, lahko z matematično gotovostjo pričakujemo, da se pripravlja nov udarec proti našim narodnim pravicam in koristim. Zato me je obšla tesnoba in temne slutnje 'so me spreletele, ko so prejšnji teden- javili v -svojem listu o novi ofenzivi «narodnih» akcij. Te -slutnje so se le najavil v svojem govoru, da izpraznitve doma s -strani PD ce-v» svojo veliko «'skrb» je pripravljen nadaljevati in «Škamperle» šele spomnila, da dokončati barantanje z De je treba «protestirati», seveda Gasperijem za naše Ozemlje ne -proti krivičnemu izgonu de-na podlagi znanih svojih pred- mokratičnega -ljudstva, marveč logov glede «ureditve» cone j le zato, ker ga ZVU ni izroči-A dočim o coni B — in -s tem ; la v roke titofašistom. o ustanovitvi STO — sploh V svbjo špekulantsko ofen- slišati noče. S tem je najavil novo obdobje v prodajanju tržaških Slovencev. In temu mora odgovarjati tudi široko-po-teznost titovske «narodno- ■«! A IX A. Svice in Danske skupno. i \TVati velikanske površine k °N é k, !ef( načrtih se začenjajo iz- X a°vanih zemljišč, ki bodo V>e £q >0; 120 milijonov hektarjev zgrajeno 44.000 1 h ^ 4 «S V IILUL Vi? katerih bo jezer in vodnih bazenov, hačin se bodo spremenile '^bitne pokrajine velike pu-'io ^ In stepne površine, ki me-\k°t Francija, Italija, Nizo-|| ^ a in Belgija skupno. %(■ '° nam dokazuje nadmoč ,'l N ljZrna nad kapitalizmom. Te-i *l|.2S!edu sledijo tudi Kitajska \Mske demokracije, ki prav % fjniijo velikanske gospodar- \lekte- nasprotno se dogaja v ka-!” DUinlh deželah, ki zgublja-At, Je energije v noroglavi in 'i tekmi v oboroževanju \ Bravah na novo vojno. Ce-\uJe v ZDA 40% pustih in ^niških predelov, so v _ * Jen!°'Iet3U bonificirali le 1,5V« \° s°cialističnem sistemu se st>r rešiti taki problemi, kot S^mba narave. O tem se nje vedno večje število \Zato gleda ogromna večina alceu sveta na velike oo-^e^bniunizma, kot na dokaz Nnf' s°cializma nad kapita- o $ \D’ miru nad vojno, blago- nad bedo. Nekoč zasužnjen^ sedaj svobodni madžarski kmetje se postavljajo s svojimi stroji, ki jim orjejo, sejejo- in žanjejo polja. prekmalu -pokazale za upra- ofenzivo na Trza- vičene. Tako je Tito v nedeljo «Bobneči ogenj» je začela Pahor - Budalova «prosveta» z dolgoveznim ipismom na generala Wintertona, v katerem fašistični «kulturniki» moledujejo, naj jim prizna iste pravice, kot jih ima E-NAlL. Spričo popolnega poloma njihove «ljudske» prosvete jim radi verjamemo, da jim -diši, da bi bila njihova -skra-hirana «prosveta» kar naenkrat spremenjena v nekakšno državno u-stanovo z Vsemi privilegiji, to je po znanem fašističnem receptu monopolizacije prosvetnega življenja, kot je to -delal pokojni duce z «dopolavori» in 'kot dela Tito s -svojim' SKUD-i in sindikati. Prav tako ne dvomimo, da- bi zelo radi prišli d-o ljudskega doma «Škamperle» pri Sv. Ivanu, za katerega niso protestirali niti enkrat, dokler so mislili, da pridejo vanj ameriški vojaki. Za Pahorjevo «presveto» je prišla na vr-sto njena sv-eto-ivanska podružnica, ki se je po več kot treh letih od začetka pravde im po -pol leta od živo pa okušajo pritegniti ti-tofašisti tudi druge slovenske nacionalistične -skupine, da bi -s tem dobil Tito močnejše a-d-u-te v -najavljenem nadaljevanju -barantanja za naše Ozemlje. Tako so vpregli vanjo Odbor za osrednji -slovenski kulturni dom, na katerega so se spomnili le ob prilikah, kadar bo ga rabili za kakšno svojo politično špekulacijo, sicer pa so njegovo delovanje dosledno -sabotirali. In končno — dul-cis in fun-d-o — so potegnili v to špekulantsko ofenzivo še Babičevega spremljevalca na londonsko mešetarjenje dr. Agneletta, k-i je to pot spremil titofašista Deklevo do gen Wintertona. «Zastopnika Sloven cev», kot ju zelo zabavno na-zivlje «Primorski», sta prišla «protestirat» proti londonskim sklepom (zvtonenje po toči, katero sta tudi sama pripravlja la!) ter ponižno prosit «zaščite» pred novimi 'italijanskimi birokrati. Angleški general ju je «dobrohotno» potolažil, «da se s prihodom italijanskih funkcionarjev ne bo nič 'spremenilo in da rie bodo -okrnjene pra-vice Slovencev». Te -besede citirane dobesedno po «Primorskem», so pač višek ironije, s katero je tuji general zagotovil «zastopnikoma Sloven- sloveriske narodne pravice. Verjetno pa se ta dva človeka nista niti zavedla te zveneče klofute, češ nikar ne pričakujte, da se -bo kaj zboljšalo, dokler borno mi tu gospodovali, pa naj bodo podrejen: b rokrati od- koder koli. Poslabšati pa se že itak dosti ne more. Dekleva in' njegov spremljevalec Agneletto pa sta se -mu verjetno še prav lepo zahvalila za njegovo veliko «nak-lonjen-dst». Ta nova titofašistična ofenziva je, 'kot rečeno, le znanilka novih udarcev. Z njo bi radi odvrnili pozornost od novega obdobja barantanja, ki g-a je najavil v nedeljo Tito in ki -naj dokončno likvidira ne !e tržaško vprašanje, marveč tudi problem tržaških Slovencev. Obenem -pa skušajo titovci oprati glavne krivce zatiranja Slovencev, to je vojaško okupacijsko oblast, ter prevaliti vso krivdo na izvrševalce njenih ukazov, da bi s tem še bolj podžigali narodnostno mržnjo. Glavni namen te nenadne ofenzive pa je -brez dvoma ti lovska pobožna želja, da bi se že vnaprej oprali pred tržaškimi Slovenci za vse posledice, ki bi jih imelo nadaljnje Titovo barantanje na naš živelj. Oni sami le predobro- vedo, da -bo t-udi ta «akcija» šla v titovski arhiv 'kot vse dosedanje, ko bo dosegla ta «svoj namen». Svoje bobneče reso-bi*. (Nadaljevanle'na IV. strani) Na olimpijskih igrah se je v ženskem metu diska proslavila sovjet tka športnica Nina RO-MASKOVA z 51,42 m. V dvo boju je z lahkoto prekosila slavno Nino DUMBADZE, ki je pred štirimi leti zmagala v Londonu. ka 3’3”9 (nov svetovni rekord) ; 2. ZDA 3’4”; hitra hoja 10 kilometrov MIKAELSSON (Švedska) 45’2”8 (nov olimpijski rekord); štafeta 4x100 (ženska,) L ZDA 45”9; 2. Nemčija; skok v višino (ženske) Esther BRA-N-D (Južna Afrika) 1,67. Rokoborba (grško-rimljan-ska): muišna kategorija GURE-VIC (ZSSR); petelinja HODOŠ (Madžarska); -peresna PUNK IN (ZSSR); lahka SA-FiIN (ZSSR); srednje-lahka SZILVASI (Hong-Kong); srednja B R O N B ERG (Švedska); srednje - težka GRQNDAHL (Finska); težka KOTKAS (Z-SSR). V osmih kategorijah grško-rimljanske rokoborbe so sovjetski športniki odnesli kar polovico zlatih kolajn. Pla-vanje: 100 m prosto (moški) Richard'SCHOLES (ZDA) 57”4; 100 m prosto (ženske) Lkatalin SZOKE (Madžarska). Dviganje uteži: srednja GEORGE (ZDA) 400 kg; tež ka LOMAKIN (ZSSR) 417; sred-nje-težka SHAMANSKY (ZDA). K ano a: dvojnik HIETANEN (Finska) 44’21”3; kanadski čoln (dvoj’nik) Francija 54’8”3; kanadski čoln (posamezniki) HA-VEN-S (ZDA) 57’41’T. Nogomet: Madžarska-Sved- ska 6:0-. Ponedeljski rezultati: sab- ljanje (posamezniki) MANGI ARONI (Italija); ženski floret CAM,BER (Italija); jadranje: kategorija «zvezde» Ita-, lija; «finn» Danska: «zmaji» Argentina; kategorija 5.50 m Z-DA: kat. 6 m ZDA; kanoa kajak (moški posamezniki) FREDRIKSlSON (Švedska); kajak (ženske posameznice) BAINO (Finska); kanadski dvojnik Dan--ka ; skoki z deske B'ROWI'NlG (ZDA). Kolesarstvo: zasledovanje (e-kipe) Italija: 'streljanje: TA-KA03 (.Madžarska); KARSEN (Norveška). Košarka: Argentina - Bolgarija 100:56; ZDA - ZSSR 86: 58; Francija - Urugvaj 68:66; Brazilija - Cile 75:44. Torkovi rezultati: pla-vanje' moška štafeta 4x200 ZDA 8’. 31”1 (novi olimpijski rekord): 200 m -prsno Eva SZ EK EL Y (Madžarska) 2’51”4: vaterpolo: Južna Afrika - Brazilija 9:2; Jugoslavija - Švedska 9:1. Košarka: ZSSR - Brazilija 54:49; Argentina-Francija 61:52. Nogomet: Jugoslavija - Zah. Nemici j a 3:1. V torek je prispela v Helsinki ekipa kitajskih športnikov, ki se uradno ne bodo mogli u-deležiti olimpijskih Iger. ker so dospeli prepozno in vse panoge gredo že proti koncu. Udeležili se bodo le prijateljskih tekem z raznimi reprezentancami. Do torka je bila Sovjetska zveza še vedno na čelu lestvice med državami. Ostale rezultate objavljamo na IV. strani. NASVETI BRALCEM K. L. IZ MALEGA REPNA — Pred dnevi sem sosedu pravil, da je zelena krma boljša od sena, medtem ko je on trdil nasprotno. Rad bi vedel, kdo je imel prav. ODGOVOR — Najboljše j-e, da vam sosed plača četrt dobrega vina, ker ni imel prav. Trava izgubi pri sušenju nekoliko redilnih snovi, kar zmanjšuje njeno učinkovitost. Prav tako je seno slabše od zelene krme, ker ga mora žival boljše prežvečiti in pri tem izgubi sile, ki -pri zauži-vanju sveže krme ostanejo ohranjene Najbrže boste že vedeli, da iz 4 i-n pol kg. sveže krme dobimo 1 kg suhe. J. M. IZ DOMI A — Kdaj je bila proglašena Ljudska republika Kitajska? ODGOVOR — 2. oktobra 1949. I. R. IZ BARKOVELJ — Ne morem razumeti, zakaj so z otvoritvijo kanala Volga-Don nadeli Moskvi ime «luka petih morij». Petega morja ne morem najti. ODGOVOR — Z otvoritvijo kanala Volga-Don je Moskva sedaj povezana z Baltskim, Beli-m, Kaspijskim, Azovskim in Črnim morjem. Zadovolj-en? Kadar ob praznikih in nedelj-ah stoje fan tje v gostih gručah nekoliko korakov pred velikimi cerkvenimi vrati in mimo njih hite s povešenimi- očmi dekleta iz vse fare, pade marsikaka ostra, dovtipna beseda-, ki se pa skoro nikdar ne tiče lepote tega -ali onega lica, izvzemši da to sam-o ob sebi terja zlobno oceno; saj je vendar osebna lepota popolnoma relativna z ozirom na okus opazovalčev. Dvoje zrcal ne kaže istega lica in dvoje očes ne vidi enako. Kadar je šla Jerica mimo, ni- ibilo čuti opazk, ki bi kaj posebnega nameravale. Vedeli so -v-si, da je «ka-jlžarjeva», pa četudi Omahneta niso imeli v posebnih čislih, vendar o hčeri ni zinil nihče zlobne besede. Dekle je bilo lepo. «Kako gre!» šepnil j-e zdaj eden iz tolpe. «To je še otrok!» zavrnil je osorno Piškurjev Janika, ki je bil že tedaj glavni vodja vseh fantov iz Grabna, katerega -besedi in pesti se je klanjal -sleherni. Bilo je jeseni, ko so v Grabnu praznovali cerkveno žegnanje. Gori pri TopoLščaku se je gnetlo vse polno pivcev pod košatima lipoma, itak so bili zasedeni vsi spodnji prostori v h-i-ši. Na bližnjem podu pa j-e plesala mladež po čud-nih glasovih, k-atere sta dajala dva štajerska godca od svojih skromnih inštrumentov. Eden je -tolkel z lesenimi kladivci po strunah, napetih preko široke deske — i-gral je na -pente-k, kakor so to imenovali — drugi pa je piskal na kratk-o piščal, kateri ni bilo moči izvabiti več zvenkov, nego jih šteje ena oktava. A zato je tembolj brlizgal in mladi in stari svet je -bil zadovoljen, če je bilo moči- prav rezko udariti s peto oib gladki, zvočeči pod. 'Letos je celo stari, resni Ožbolt gled-al svoje goste malo prijazneje, nego je bila sicer njegova navada, in vsak je vedel zakaj: pred malo dnevi se je bil sin Miklavž vrnil z gornjega Stajerja, kamor ga je 'bil stari pred leti .poslal služit samo zato, da se priuči nemščini. Vrnil se je zdrav in krepak in štajersko nemščino je tudi znal, več pa -stari Topolščak ni zahteval; in ker mu je bil sin tako pogodil, zato -se tudi ni zmeni-l, da Miklavžu danes — izpolnil je komaj štiriindvajset let — ni bilo mnogo do tega, da bi pomagal v hiši in v kleti ter da se je mudil več na podu med plesalci; tam se je ponašal plešoč po štejers-ko, ali pa med fanti pod lipo, kjer je dajal za vino. «Dobrega sina imaš, Ožbolt,» klicali so kmetje staremu, če se je prikazal ob kateri mizi, «vesel si ga lahko!» «Piti zna, piti in pete brusiti,» godrnjal je stari, a videlo se je, da mu je hvala pc volji. Miklavž je hotel ravno iz goste družbe pod lipo stopiti tja na plesišče, ko zadene od Omahnetovega Tomaža. «Hoj, Tomaž — glej ga no! Kod pa hodiš, da te še nisem ujel?» «Povsod, povsod! Pa, da me še poznaš?» «I, kaj bi te ne! Prt pojdi semkaj! Kaj pa ta — kaj, si li ti, Jerica? Kako si. —!» Končal ni vzklika, nego čudeč in z veseljem ozirajoč se v deklico, obstal pred njo. «Pa ti, ti! Spoznala sem te komaj,» zavrnila je ona, vsa rdeča v lice. «Tri leta se nisva videla!» «Dg, tri leta,» ponavljal je oni, držeč in tresoč njeno rjavo desnico. Natočil je polno kupo belega Štajerca in nazdravil Tomažu in hčerki njegovi. «Plesala boš pa vendar?» vprašal je takoj. «Saj ne znam!» «O, le pojdi!» «Ko -pa ne znam, res ne znam!» «Naučim, te že jaz!» Prijel jo je (brez drugih ovinkov za obe roki in vlekel — kajti na pol se je -branila in ustavljala — proti podu. «Halo — eno štajersko!» zavpil je in vrgel dve svetli dvajsetič! godcu na pentek. Deklica je v njegovih spretnih rokah plesala bolje, nego je sama mislila, in v- gosti tolpi, ki ju je obdajala, žarilo se je marsikatero oko od zavisti in -slabo prikrite jeze. Ko sta se vrnila pod lipo, natakal ji je Miklavž vnovič in Omahnetovemu Tomažu se je širilo lice, ko je oni tudi njemu venomer -pomikal polni kozarec pod roko. Miklavž se je vse popoldne bavil največ z Jerico. To tudi manj bistrim očem, kakor jih imajo naši ljudje v enakih stvareh, ni moglo prikrito ostati i-n zlasti med fanti, ki so bili že dokaj vinjeni, cula se je marsikaka pikra -beseda, ki je postajala vedno glasnejša. «Cuj, Tomaž,» dejal je zdajci Cehtanov Jurca ter se razkoračil pred mizo, «zakaj pa otrok doma ne zapiraš?» Omahneta so po stari navadi vsi tikali. «Ka-aj?» ječal je ta; bil je že vinjen. «Otroke doma zapiraj, če jih imaš več! C e imaš pa samo tole rjavo punco, pa še sam doma ostajaj in jo straži — pravim ti!» Tomaž se je zleknil počasi čez ogel mize. prijel s koščenimi pestmi onega ob ramah za hodno srajco, da -se je debela tkanina vdajala pod prsti. Pijanost ga je minila. «Ka-aj — ti kurji meh gorjanski — ti boš zabavljal? — Čakaj, jaz te 'bom 'Stražil!» Stresel, je Jurco, da so mu zobje šklepetali. Oni je skušal Tomaža ujeti za vrat ali lase, pa zaman. Ta mož je imel daljše roke. Naposled privzdigne nogo, da bi ga pahnil od sebe. V tem trenutku prihitita Jerica in za njo Miklavž s pada v gručo, ki se je bila na mah zagozdila okoli onih dveh. Deklica je klicala na pomoč ter se oklenila očeta, Jurco pa je Miklavž prijel okoli pasa. Kričalo je vse križem. Vtem poseže zdajci orjaška pest Piškurjevega Janike med bojevnike in na mah so bili narazen. «-Mirujte!» vpil je s silnim glasom. «Tukaj se ne -bo nihče pretepal, dokler sem jaz tu! Nihče se ne bo — pravim!» Fantje so se umaknili, le Tomaž je kričal: «Kaj zabavlja ta meh gorjanski!» «Molči!» ukazal je Janika. «Ti si začel Jurca!» o-brnil se je k temu katerega je držal krepko za debelo svileno ruto pod ovratnikom. «Čakaj, ti' -pritlikavec, mi te že naučimo prepirati in tepsti se ob belem dnevu!» Zasukal ga je z levico kakor svedre, z desnico pa segel mu zadaj na hrbtišču pod rob irhastih hlač in ga dvignil kvišku. a bodo razumeli nas Slovence in se za nas zavzeli. Titofašistom smo tržaški Slovenci in naše narodne pravice le še tržno blago, katerega- je Tito že davno prodal za topove. Kakor znano, je zavzela borba brezposelnih v našem mestu vidnejše oblike. Po protestnih manifestacijah .pred Uradom za delo in VU, ki so -bile prejšnji teden ter raznih intervencijah pri oblasteh, so sestavili svoj odbor, v svrho boljše koordinacije bodočih akcij. Značilno pa je, da je Urad za delo sedaj -našel zaposlitev prav za nekatere člane tega od-bora. Seveda so jih v odboru takoj nadomestili z drugimi. Na novo reorganizirani odbor se je podal v tem tednu na Urad za delo, kjer je nameraval urgirat-i odgovor na predloženo spomenico. V odsotnosti inž. De Petrisa jih je sprejel njegov namestnik, ki je bil iprecej širokogruden, toda na žalost samo v obljubah. Sli so nato na VU, kjer so vprašali razgovor z dr. Vit-ellijem. Odgovorili so jim, naj predložijo svoje zahteve pismeno. *** V torek je začela poslovati v konopljarni komisija, ki so si jo delavke priborile s svojo vztrajno in enotno borbo. Kakor znano, ima komisija nalogo, da kontrolira pravilno razporeditev dela pri strojih v oddelku za tka-nje. **t Na sedežu Zveze industrij-cev je bil v torek podpisan sporazum med sindikalnimi predstavniki in delodajalci glede razširitve na naše Ozemlje izboljšanja mezdnih pogojev za delavce tiskarske stroke, ki so zaposleni v trgovskih tiskarnah. *.** V -ponedeljek je bilo v stranski dvorani gledališča Rossetti zborovanje, ki ga je organiziralo Združenje za pravico do stanovanja. Številnim brezdomcem je obrazložila .problem stanovanj in izgonov predsednica Združenja Pina Cattaruzzi. Govornica je orisala obenem vso borbo, ki jo je vodila ta organizacija v obrambo prizadete kategorije prebivalstva. Obrazložila je nadalje ukaz 145, kakor tudi načrt Udruženja za gradnjo 4000 stanovanj v roku 4 let. V zaključku je še posebno podčrtala važnost ustanovitve široke in enotne fronte -prizadetih. letni Stanislav Zidarič iz Prečnika 1 in 20-letni Marij Caharija iz Nabrežine. -Pri trčenju -si je Zidarič zlomil lo-patico, doči-m je ostal Caharija nepaškodovan. *** v petek prejšnjega tedna se je ponesrečil -na delu 38-1 etn i Vid Svara iz Ricmanj 12. V industrijskem pristanišču, kjer je zaposlen, se je nenadoma odtrgala skala, ki je priletela vanj in ga ranila na levem kolku, zatil niku in roki. **» v ponedeljek je zasebni avto ipovozil na Viale Miramare 61-letno Bartoni Pavlo iz ul. Udine 20 in 55-letno Bertelli Carlo. V bo in i-co jih je .prepeljal sam vozač avtomobila, neki Umberto Pon-ch-ielli. Do nesreče je baje prišlo zaradi spolzke ceste. Bartonijeva ima zlomljeno stegnenico, dočim je njena prijateljica odnesla lažje poškodbe. *** Zaradi zastrupitve s tetanusom je umrla v torek v tržaški bolnici Maria Palese por. Peratti. Pri čiščenju stanovanja se je nekaj dni prej po nesreči zbodla z iglo v peto desne noge. Verjetno se začetkoma sploh n-i zmenila za neznatni vbodljaj, -ki pa ji je povzročil usodno zastrupitev. *** V sredo se je na delu v Tovarni strojev težko ponesrečil 47-letni Guglielmo Barelli iz Milj. Med delom mu je priletel na glavo kos železa, ki mu je zlomil prsni koš in težko poškodoval trebušno votlino. Pri sprejemu -v bolmi-co je bilo njegovo stanje zelo resno. zvišali prodajo «Unità» za 500 izvodov, «Dela» za 25 izvodov m «Lavoratora» za 150 izvodov. Za 15 odst. pa bodo izboljšali razprodajo ostalega demokratičnega tiska. Na gospodarskem polju so si tovariši zadali nalogo, da naberejo 150.000 lir. V sekcijskem merilu bodo organizirali praznik in konference o demokratičnem tisku. Veliko važnost — kot je tudi pravilno — bodo ti tovariši posvetili organizaciji raznašalcev tiska. Posebna razprodaja se bo začela že z jutrišnjim dnem. Dober načrt dela, ki med ostalim predvideva razprodajo 70 izvodov «Unità», 80 «Dela», 50 «Lavoratora» več, praznik tiska, nabiralno akcijo za 50.000 lir itd., je sestavila tudi sekcija v BAR-KOVLJAH. Istotako sekcije na GRETI, pri MAGDALENI, RT. MITNICE itd. Važen je tudi načrt Zveze komunistične mladine, ki predvideva predvsem stroko razprodajo «Gioventù» ter posebne dneve za razprodajo demokratičnega tiska s strani mladine. Mladina bo istočasno priskočila na pomoč tovarišem v tistih krajih, kjer je razprodaja šibka. V teku «Meseca» bomo imeli tudi praznik mladinskega tiska. Prepričani smo, da bodo vse naše organizacije posnemale te konkretne načrte, za katere smo najprej zvedeli, in na podlagi danih navodil pristopile k delu. Izkušnje teh dni v organiziranju kampanje nam potrjujejo, da so bila orientacija in navodila objektivna in da je uspeh, ki ga hočemo doseči, odvisen predvsem od dobre volje in poguma vseh tovarišev in bralcev. Uspeh naše borbe proti barantanju, za demokratične, narodne in pravice do dela je odvisen predvsem od široke udeležbe ljudskih množic, zainteresiranih v tej borbi. «Delo» in ves demokratičen tisk nam je pri tej mobilizaciji nenadomestljivo sredstvo. Zato ga moramo ponesti v vsako hišo in vsako družino, da postane čtivo vseh poštenih ljudi, Slovencev in Italijanov na našem Ozem- iju- A. BLAZINA Kritike pa gredo tudi na račun novo izvoljenega titovskega župana Obada in njemu podrejenega odbora, ki dopuščata, da visi na šolskem poslopju samo italijanski napis. Edini, ki je do danes protestiral in to pri vodstvu kolonije, je prav bivši župan tov Pirc. Odgovorili pa so mu, da oni niso merodajni. Mislimo pa, da bi tudi vodstvo kolonije, ki ga sestavlja slovenski učni kader, lahko protestiralo na merodajnem mestu. Pred dvema tednoma je »Primorski» objavil precej dolg dopis iz Saleža, v katerem je celo omenil tudi kolonijo, vendar ni glede dvojezičnosti zinil niti besedice, dočim se je svojčas zelo širokoustil, ko je šlo za napis na poštnem uradu, kljub temu da je bil dvojezičen. Seveda, prej je bil župan tov. Pirc in takrat je bilo treba udrihati, čeprav v prazno. Celo na Devin so se spomnili, češ da je slovenski napis premajhen. Samo o Saležu molčijo. Kaj se hoče, sedaj je v zgori iški občini titovec za župana. «Demokracija» očita, da je" izjavil glede moje osebe. JOSIP MARIZZA Nabrežina, 29. julija 1952. Polemika med titofašisti in SOZ se je v teh dneh poostrila z raznimi očitki, izjavami in protiizja-vami, ki se lahko celo sprevržejo v sodne postopke. Naravno le, da so titofašisti besni na svoje dosedanje zaveznike, ki jim niso dopustili, da bi jih izigrali, kot so imeli v načrtu. Titofašisti očitajo SDZ, da se je povezala z nami in tako izključila iz nabrežinske občine njihovega miljenčka, ki se je z njihovo pomočjo tako vneto in navdušeno potegoval za županski stolček. SDZ pa, ne bodi lena, je hotela na nepreveč inteligenten način uporabiti v tej polemiki prečudno izmislico nekega titovskega prenapeteža, da je naš svetovalec Josip Marizza glasoval za dr. Škrka. Ne vemo, kaj so uredniki «Demokracije», ki so še pred kratkim poveličevali svoje za. vezništvo s titovci in so sedaj nenadoma razumeli vse, kar smo jim za časa volilne kampanje pravili in dokazovali, hoteli doseči z lažjo o tov. Marizzi. Vemo le to, da niso pravočasno pogledali v svojo lastno domačijo, kjer so se prav ob borbi za izvolitev nabrežinskega župana dogajale dokaj čudne zadevice. Ljudje, ki imajo obilno porcijo masla na glavi, ne bi smeli lagati na račun svojih političnih nasprotnikov, še prav posebno, ko gre za človeka, kot je tov. Marizza, ki je v petdesetih in več letih svojega revolucionarnega življenja vedno dokazal svojo premočrtnost, poštenost in načelnost, za katero je bil za časa Avstrije celo obsojen na smrt. Naj bi rajši pogledali, kaj se dogaja v Devinu, kjer zgleda, da je v teku strahovit in po našem mnenju upravičen bojkot proti vidnemu članu in občinskemu svetovalcu SDZ, ki se je ob borbi za izvolitev župana izkazal s tem, da je pod pritiskom nekega svojega titovskega sorodnika oddal glas za g. Škrka in se premislil šele potem, ko je naša skupina izjavila da bo glasovala za g. Terčona. Informirali smo se in zvedeli, da tega občinskega svetovalen smatrajo devinski člani SDZ za izdajalca in mu zato nočejo niti prodajati mleka. Zgleda, da iz ogorčenja nočejo iti k njemu niti za to, da bi zahtevali plačilo celomesečne dobave mleka. Torej kdo je glasoval za Škrka, kdo je bil zaveznik titovcev tudi v trenutku, ko je šlo za predzadnje glasovanje? Občinski svetovalec SDZ ali pa tov. Marizza? Dobro bi bilo, da bi se gg. okrog «Demokracije» malce pozanimali za svoje domače zadeve in da si vtisnejo lepo v spomin, da komunisti ne morejo in ne bodo mogli nikoli pristopiti v zavezništvo s'fašisti, naj bodo italijanske ali jugoslovanske narodnosti. Do sedaj se je izkazalo, da je SDZ prišla na naše, ne pa mi na njeno. Ali ni morda res? s. n. Podpora tatovom Razstava o ZSSR na Proseku Danes 2. t. m. ob 19. uri bo na Proseku (na sedežu «Primorja») otvorlitev razstave sli-k o ZSSR. Razstava bo odprta v soboto, ne-dejo, ponedeljek, torek od 19. do 22. ure; v nedeljo pa od 10. do 12. «Primorski dnevnik» od včeraj javlja, da je apelacijsko sodišče odbilo zahtevo naše Partije, naj se ji vrne imovi-na, ki so jo titofašisti ukradli ljudstvu. Titofašistični list sprevrača vso zadevo, čeu da je naša Partija zahtevala imovino ZTT in Cirilmetodove družbe. Titofašisti prav dobro vedo, da je to le sprevračanje dejstev, ker naša Partija je zahtevala imovina, ki je last našega delovnega ljudstvač ki si jo je zgradilo s težkimi napori in kako hotelo pomagati naši Partiji, t.j. Partiji delovnih ljudi. Razsodba pa je nov dokaz, Kako se družijo sovražniki naše Partije. Najbrže so krogi italijanskih šovinistov kar hvaležni Titu in njegovim besedam «Italijani lahko dobe Trst» in zato gredo njegovim tržaškim cpri-čnikom na roko. A na to se bomo še obširneje povrnili, ker nam danes prostor ne dopušča in ker je list že v tisku. V VILI PREDSEDNIKA ZVEZE INDUSTRIJCEV Policija je zaplenilo večjo količino orožja Za tedei dni ~ Sobota 2. - Alfonz Nedelja 3. - Lidija Ponedeljek 4. - Dominik Torek 5. - Marija (mlaj) Sreda 6. - Sikst Četrtek 7. - Gaetan Petek 8. Marino Izhaj lir 2! trum nads se di ne v POS ZGODOVINSKI DNEVI: 5. 1895 je umrl Friedrich E« eden i-zmed ustanoviti znanstvenega komunizma, dii se je 28. 11. 1820. 2. 1919 je bilo odločeno, dl Prekmurje priključi k J slavij i, kar je bilo -potrl tudi z mirovno pogodbo, pisano v Trianonu 4. ju 1920. bnovi M TRST II. Val. dol. 306,1 SOBOTA: 13. Šramel kvinte Uje bi 6diba, k to sod tke in šiina z; «lo tu ®ki ba pripra koli !m ko "tekoč io izd; pevski duet - 18.15 Koncert skih balalajk - 21. Malo za š’ i malo zares - 22.15 Ameriški i j; - 22.45 Večerni ples. drž NEDELJA: 9. Kmetijska od ttinovn - 11.30 Oddaja za najmlaj- 12.15 Od melodije do melodi - 13. Glasba po željah - 17. 1 Predst; za šalo - malo zares - 19. Iz f Hetniče skega sveta - 21.30 Izbrana ti »vin-h - 21.40 Wagner: TRISTA,N “ IZOLDA - 1. dejanje. .alov- PONEDELJEK: 18.15 Ko« ‘»t reči sopranistke Downing - 19. Ma« Pešenit pripoveduje - 21. Književno» it umetnost - 21.45 Dvorakovi _ yrH vanski plesi - 22. Wagner: * čato STAN IN IZOLDA - 2. dejani hi ki TOREK: 13. Glasba po želj- v|r-0 v 19. Kraji in ljudje - 20. Slo' ,,e> r ski zbori - 21. Dramatizirana «godn vest - 22. Wagner: TRISTA^ Bričak IZOLDA - 3. dejanje. ga tl] SREDA: 13.30 Kulturni oB h, nik - 18.40 Berliozove skladi, ra s 19. Zdravniški vedež - 20.30 5 -, mi hodi po morju - 21. E Ig ar: »H. S tf cert za violino - 22. Pestra oPč ‘(L,- = §12Sb 2 ^ “ ČETRTEK: 13. Domači moti' "Hiške 19. Slovenščina za Slovence 'P-vičem Ra-dijiski oder - John GalswB !oinn, T JOY - nato Večerne melodij* m 1 PETEK" • 11 nn *pl Ì3 Našli so 3 brzostrelke, 3 puške, 2 samokresa, naboje in strelivo - Ena aretacija V četrtek zjutraj so člani kriminalnega oddelka civilne policije izvršili preiskavo v vili v Viale III Armata 26, ki je last dr. Dariota Dorije, predsednika Z-veze industrij-cev. Zaplenili so 3 brzostrelke «Beretta», 3 puške, 2 samokresa naboje za brzostrelko, večjo količino streliva ter 2 sablji. V stanovanju so našli nekega Wurbranda, pastorka dr. Dorije, kii so ga takoj aretirali. Dr. Doria in njegova žena pa sta /bila lakirat odsotna, baje v M-ilanu. Zgleda, da je našla policija del orožja v isobi Wurbranda, ostalo pana podstrešju. Vse orožje je bilo doibro ohranjeno in skrbno namazano, da ne bi zarjavelo. Vest, ki jo je prva objavila včeraj zjutraj tržaška izdaja «Unità», je razburila vse javno mnenje. (Nedvomno je ta vest, kakor tudi aretacija Wurbran- V CONI B KONKURENCA DELOVNE SILE Med gašenjem požara, ki je nastal v četrtek prejšnjega tedna na pobočju Grmade, ise je ponesrečil 23-1-etni .gasile-c Re-nato Baruffa, stanujoč v ul. Udine. V ognju je nenadoma eksplodiral naboj in drobci so ranili gasilca na no-gi in roki. Ranjenca so odpeljali na policijsko postajo v Devinu ter nato z avtom RK v tržaško bolnico. Okreval bo v 15 dneh. f** Istega dne se je ponesrečil s kolesom 35-letni Attilio C Tinello iz Nabrežine-kamnoloma 62, ki je na trbiški cesiti trčil v tovorni avto. Zadobil je rane na glavi, poškodbe po telesu ter si zlomil stopalo desne noge. V bolnici so ga sprejeli s prognozo 30 dni. *** V petek prejšnjega tedna sta trčila s svojima lahkima motorjema na trgu v Nabrežini 39- Sedaj pa molčijo V dneh od 24. do 30. julija se je v tržaški občini rodilo 49 otrok in 4 mrtvorojeni, umrlo je 41 oseb, porok je bilo 33. V novem šolskem poslopju v Saležu imajo letos tržaški otroci slovenskih osnovnih šol svojo počitniško kolonijo, ki jo je, kakor izhaja iz napisa nad vrati, organiziralo consko predsedstvo. Tudi ob tej priliki je hotela dati «prefettura» še en dokaz diskriminacije napram slovenskemu jeziku. Čeprav je vas stoodstotno slovenska in gre v danem primeru za slovensko kolonijo, je napis na tabli samo v italijanščini. O kakem slovenskem napisu ni ne duha ne sluha. Zaradi tega so vaščani upravičeno ogorčeni in ostre kritike padajo na račun šovinistično razpoloženega conskega predsedstva. Ukinitev del in priseljevanje povzroča vedno večjo brezposelnost Ukinitev gradbenih del, odpusti delavcev, uradnikov in funkcionarjev iz raznih javnih uprav, krajevnih industrijskih in trgovskih podjetij, ki so jih nadomestili z elementi iz notranjosti Jugoslavije, vse to je ustvarilo globoko rano kronične brezposelnosti. ’ Množico brezposelnih so .skušali razposlati v razne rudnike, na delo po cestah in gozdovih v Jugoslaviji, toda le mali de! prizadetih je nasedel obljubam titovskih agentov o bajnih zaslužkih, ki so se potem pokazale lažne, ker so prihajale vesti o nečloveških pogojih, katerim- so -podvrženi delavci. Del brezposelnih se je zaiekel v cono A, ostali so se povrnili v svoje -rojstne vasi, da obdelujejo polja. Toda zaradi situacije, ki je nastala z ustanovitvijo kmečkih kolektivov, v katered so/ vstopale, razen družin, ki so jih -z grožnjami prisilili, tudi one, ki niso imele na razpolago mladih -moči z a delo, ker so slednje pritegnili v industrijo, posebno gradbeno, v razne uprave in titovsko policijo, niso povratniki hoteli vstopati v kolektive temveč so se rajši zaposlili kot dninarji pri bogatih in srednjih kmetih. Po otvoritvi meje med Jugoslavijo in cono 'B so se ti dninarji našli -pred' nepričakovanim, problemom: konkuren- ca kmečkih delavcev iz priključenega ozemlja. Kmetovalci- iz Jugoslaviji priključenih istrskih predelovi ki so živeli v mnogo težjih po: gojih, so začeli prihajati v cono B, -predvsem v Koprščino in se ponujali za mnogo nižjo plačo ter sprejemali celo del plačila v naravi: olju, slanini itd., stvari, ki jih preko meje nimajo ali so zelo drage. F Kot je- znan-o, je agrarna reforma, ki so jo morali uvesti pod- pritiskom ljudskih množic, med drugim predvidevala tudi odpravo sistema polovi-.narjev toda -sedaj se je spet pojavil. Kot kaže, se je ta sistem tako razširil, da so se morah titovci z njim baviti na zadnjem plenumu njihove partije v bujskem okraju Oni nočejo priznati, da so se številni kmetje ugonobili v kolektivih, katerim so morali prepustiti ves svoj imete-k, in da so mnoge od njih zapeljali v razna administrativna dela in so jih potem nesramno spodili, da bi dali mesta titovskim zaupnim elementom i-z notranjosti Jugoslavije. Vsi ti ljudje so /bili prisiljeni sprejeti težke pogoje pol-ovin-ar-stva rajši kot da se povrnejo, v kolektive, ki so jih titovci sam; obsodili na propast. S svojo protidelavsko politiko so titovci ustvarili množico brezposelnih, ki v -svoji težnji, da se preživijo, povzročajo znižanje mezd redkih, zaposlenih na vso korist kulakov. Istočasno so ustvarili sovražnost in nasprotstvo med delavci, tudi iste narodnosti, da bi tako uresničili -svojo politi ko «divide et impera». To je Titov «socializem». VITTORIO POCCECA1 Bodoče naloge odborov miro Pogled na del množice, ki se Je zbrala preteklo nedeljo v Božičih, kjer sta KP STO in PSI svečano proslavili obletnico sklenitve Pakta akcijske enotnosti. Vsoboto se je sestal odfooi Tržaškega gibanja miru, ki je razpravljal o sklepih zadnjega sestanka Svetovnega sveta miru v Berlinu ter dal smernice za njihovo izvedbo na STO. Na sestanku so bili vsi sklepi, zavzeti v Berlinu, s ogla sno odobreni. Razen tega jc bila podčrtana nevarnost, k-i grozi Trstu- v zvezi s sklepi londonske konference in^ v-zpo rednimi ukrepi beograjske vlade v coni B. -Na ta način se cona B definitivno odtrga od cune A, -dočim sta obe coni zasedeni po vojaških četah, kar predstavlja resno nevarnost za vse prebivalstvo in ve 1-iko škodo za gospodarstvo Ozemlja. Kar se tiče bodočega delovanja Tržaškega odbora miru tudi v vidiku svetovnega kor, g-resa -m-iru, ki bo 5. decembra na Dunaju, je Izvršni odbor sklenil, naj vsak odbor miru, sestavi svoj «zvezek miru». Iz tega dokumenta morajo izhajati vsa škoda, ki je bila povzročena v teku zadnje vojne, kakor tudi še obstoječe posledice. Zbrani podatk-i iz vseh okrajev bodo služili kot dokaz žrtve in škode, k-i jo- je utrpelo naše mesto zaradi druge sveto-vne vojne. To delo naj se nadaljuje vzporedno z organiziranjem sestankov in kon-ferenc, na, katerih se bodo volili delegati za Zborovanje, ki bo novembra meseca v Trst-u in na katerem bo izvoljena delegacija za kongres na, Dunaju, da povzročila, v gotovih krogih nemalo stri ha in .trepeta. Ne smemo namreč "pozabiti, da gre za najdbo nomale količine uporabnega orožja in streliva v stanov-anju ene izmed glavnih osebnosti tržaških gospodarskih krogov. Merodajne oblasti morajo iti vsej zadevi do dna. Ugotoviti je treba, kakšne namene je imel predsednik Zveze industrijcev s tem orožjem, ki ga je tako skrbno hranil. Iz tega se namreč lahko marsikaj domneva. V našem mestu so bili še pred leti izvršeni razni atentati proti delavskim krožkom in padale so tudh žrtve-. Toda glavni organizatorji, k-i so stali vedno v ozadju, slo do sedaj ušli pravični sodbi. Ne 'bomo danes razglabljali ali imajo dogodki prejšnjih let morda kakšno zvezo z zadnjo zaplemlbo orožja na stanovanju dr. Dorije. Zaloga najdenega orožja je na v-sak način najboljši dbkd-z, v katere kroge naj policija v bodoče usmeri- svoje preiskave, če hoče v resnici očistiti naše mesto skritih zalog orožja. Javno mnenje pričakuje, da bo šla policija tej zadevi do dna ter da bodo prejeli krivci zasluženo kazen, pa naj le pripadajo še takta visokim -gospodarskim ali političnim krogom. PETEK: 13. Glasba po želj’ ,J.‘n 'P1 18.15 Schuman: Koncert za 1# lev, r in orkester - 20. Slovenske P^h n;ji - 20.30 Tržaški kulturni razil-, ’ 21, Iz londonskih kon-ceti, Pml dvoran - 23. Lisztove skladbc l,zem 'l- Podi 'trsno Nžaj Rezultati XV. Olimpiade 1drušč inasti '«rimi Jlajo. ^Ijuib No, tiega HELSINKI — V sredo ^Tr~.v. Anr\ ^ ^ — "Tri! ^ j6 K ter len j e Plavanje: 400 m prosto S j, -THUX (Francija) 4'30”7 vi olimpijski rekord). iSkiO^j ° n‘ deske (ženske) Patricia CGRiMIiCK (ZDA) Nek 147.30 lj Vaterpolo: Madžarska - K ( Cn‘ zemska 4:4; ZSSR vija 3:3; Italija - Španija ’h4~tu ZDA-Belgija 4:2. IL ‘ Košarka: Urugvaj - Arg% " na 66:5-6; ZDA - Brazilija ^‘skc 53; Bolgarija - Francija 6'* ŽSSSR - Cile 78:60. « !<> Op Četrtkovi rezultati so n»5 . nji: kolesarstvo: 1000 m ('ti L na) SACCHI (Italija); 100® kronometer MOCKRIDGE strali-ja); tandem, Avstrali? ZDZ in ZKM organizirata "morsko rajanje,, Danes 2. -t. m. ibo «morsko rajanje», ki ,ga organizirata Zveza demokratičnih žena in mladinska komisija. Na parniku miljskega občinskega prevozniškega podjetja bo sv-iral orkester, nastopili bodo tudi pevski zbori: Odhod’ ob 20.30 s pcmola pred trgom Unità. Listki se lahko nabavijo v vseh prosvetnih društvih in na sedežu ZiD-Z, trg Ponterosso 6, Za drugo soboto 9. t. m. pa priredi slično «morsko rajanje» Zveza komunistične -mladine. Odhod iz Milj ob 20.10, iz Trsta ob 20.30. Pristanek na pomolu pred trgom Unità ob 23.30, v Miljah ob 24. Listki se lahko nabavijo na sedežu ZKM (Dom pristaniških delavcev, IV. nadstr.) in pr« vseh sekcij skih komitejih. Plavanje: 100 m hrbtn-o $ ^ ni ske) H ARRISO N (Južna t ‘Cl frika). . oičg Vaterpolo: Madžarška-Jj Ifw Nizozemska-Zti" iw slavija 2-2; 4-3; Italijar-Belgija 5:1. Košarka:. ZiSSR-Uru-gvaj K N ZDA-Ar.gentina 85:76. Na ta čin bosta v finalni tekmi, Ijj, u s prvo mesto igrali ekipi Z® ' bo danes- ^ ® š % BALINCANJE J %, ZDA. Tekma Krajevni šport Jutri se začne «delavski tufJ, N115' Sp prSK« v balincanju, ki se bo nadaljjj 31ji-in zaključil prihodnjo neati ’! Vpisanih je 48 čet, ki so zaključil prihodnjo 3 čet -turnirju KOLESARSTVO druga kolesar— m a, ki jo organizira UISP- 11 igrale STO. \ Jutri bo druga kolesarska l,l %-j6D ma, ki jo organizira Ul»r, - j,-ljavna kot zadnja preizkušnJh k «Tekmo miru». Jutrišnja Nfde; ÌP VP-lipVnCJ ičfrveocnn Lrrvt 0‘,«l %>>\ je veljavna istočasno kot N1 ^ preizkušnja za «pokal Toman,«' «, ■ Kakor znano, je do sedaj nhji v » v vem mestu o-penski dirkač E" Verni. J Uh. Zbirališče od 7. pred kro^jik d-Tomažič. Odhod ob 7.50 izP°y V1 1 lezne-ga mosta na ^»rsr*. r-n Ujen «Ni bo 1 'Vine 'to V Sor >a .uupi« i,«. mi.ramafy 3stv, drevoredu. Prihod v ul. RoS5 ° >- Jutri 3. t. m. bo v Pečar v Kolon ji tradiciofl3 ji »lvain tišagra peric». Začetek AjWU uri. -Svira krajevna ,mLadi|1,,|V ž-godiba na pihala. Dobro f skrbljen bar. 'tk,6 ____________________________________ BLIŽAMO SE ZAKLJUČKU VELIKE POBUDE Izkustva iz ,,Nabora“ za ZK^ As Ai: -H ■Si •to V k Bližamo se zaključku «Antifašističnega' nabora», ki ga je organizirala Zveza komunistične mladine. Kot vse druge pobude Z-KM, je imel tudi «nabor» širok odmev v vsej naši organizaciji -in- je mobiliziral veliko število mladincev in mladink. V tem tednu -smo imeli priliko videti plodovito delo mladincev iz Boljunca, Sv. Križa, Zgonika, Samatorce in sekcije Rinaldi -pri Sv. Jakobu. Ob priliki proslav 25. julija so se slednji organizirali v skupine ter na podlagi sestavljenega načrta obiskali vse naše simpatizerje, da jih pritegnejo v ZKM. Ta pobu-da je obrodila dobre uspehe in dala zadoščenje mladim tovarišem. Dejstvo je, da smo že v par urah lahko videli velike možnosti za pritegnitev več sto mladincev in mladink v Z-KM. Iz obiskov pri mladih simpatizerjih, iz razgovorov o splošnih problemih mladine in- borbi, ki jo vodi Z-KM že 30 le.t v obrambo mladine, smo lahko spoznali neresničnost trditev nekaterih to- varišev, ki pravijo, da je nemogoče pridobiti novih pristašev za našo organizacijo in da je zaman vsak nadaljnji razgovor iz drugimi mladinci,. Doibra in uspešna pobuda pa je pokazala istočasno nujno potrebo, da se o-tresemo sektaštva, ki nas ovira pri delu in nam kvari uspehe. 34 novih članov, ki smo jih -pridobili samo s to pobudo, je najboljši dokaz velikih možnosti, ki jih ima-mo. Povezava z mladinskimi množicami potom- prijateljstva, kulturnega in športnega udejstvovanja je danes naloga slehernega člana ZKM. Naša prisotnost z besedo in akcijo, povsod kjer živi, dela, se uči in zabava mladina, je neobhodno potreben predpogoj za razširitev in utrditev Z-K-M. Upoznati smo hoteli vso komunistično mladino s to pobudo, ker smo gotovi, da jo lahko izvedejo vse -naše celice in da bo obrodila dobre uspehe. Zaradi tega naj vsak celični komite sestavi seznam vseh mladincev, ki so naši simpatizerji. Vas naj se razdeli v skupine hiš in vsak poedini to- doi<^h variš naj si prevzame -no število mladincev, ki ). (■■: ^e-j obiskal in prepričal za Pr' v naše vrste. Obenem P^e se določi da,n splošne akc'j f t*i N Sleherni mladi komuni5*, mora zavedati važnosti i ti/ L Olj. jcmja uunurt.iauuiiC5«* .j. / l ‘*0 razkrinkavanja kriminal^1; J Črtov titofašistov in vz8a) f bivanja novih članov za širjenja demokratičnega mladine v antdfašističneiP jj hu. Lucijan R0,lč , ____________ ^ Odgovorni urednik ,, RUDOLF BLAŽIČ (Biag1' Založništvo «DELA» j» Tiska tip. Adriatica, Ris«i°n Dovoljenje AIS DRUŠTVENA GOSTIL^ v GABROVCU slavi v nedeljo 10. aV^ sta t. L svojo SO-Ietnico ustanovitve .H N, & V'» Ss ? S I *tl v A V ,d0’ Na dan obletnice bo stovala godba iz Sv. K ■ in pevski zbor iz Sa*6^, Zgonika - Malega y v H V. R V* A >i “st