itefee, cclloc in m.mm. Majhne kapljice dolbejo mogočne skale in odnašajo največja gorovja, trohne~ rastlinstvo se sklada v silovita premogovna polja, ikomaj vidno majline koralne živali gradijo velike otoke. To večno spreminjanje zemeljske površine nam postane še bolj očitno, ako p-omisliino, da so v zemeljski zgodovini izginila že cela ozemlja v morje kakor pravljična Atlantida, nekdanji most med starim in novim svetom. V današnji srednji in zapadni Evropi so postale nekoč velike dežele morja, akjer se dvigajo danes velemesta, središča evropske kulture, so šumeli nekoč morski valovi. Odnašanje ikopnine pod vplivom vode in vetra dviga morsko površino neprestano. Izračunali so, da se bodo vsi suhi deli sveta v teku 20.000 znižali p-ovpre.no za 1 meter. Ker je pa površina morij neprimerno večja, bode trajalo okroglo 80.000 let, da se bo morska gladina dvignila za isti iznos. Reke odnašajo zemljo polagoma v morje. Istočasno razdira tudi morje bregove in se zajeda v kopnine. To mo- ra s.asoma popolnoma spremeniti današnji obraz zemlje. Stevenson je izračunal, da znaša priti&k valov na skalno obalo 30.000 kg na kvadartni meter. A kar se tiče odna_anja zemlje po rekah v morje, je Heine izračunal naslednje čase, v katerih bo dolo.ena reka odnesla ozemlje, iki ga namaka, za povprečno višino 1 m: za reko Pad v Zgornji Italiji 3600 let, za Gango v Indiji 7900 Iet, za Mississippi v Ameriki 18.000 let, za Ren v Nemčiji do Bonna 30.000 let. Springs ceni množino trdne snovi, ki jo odnaša Moza skozi Liittich v Belgiji v dobi enega leta na 362 milijonov kg. Donava prenaša v istem času skozi Dunaj 14.300 milijonov ikg trdnih' snovi in bo v 18.000 letih znižala vse svoje ozemlje nad Dunajem za 1 meter. Izliv Mississippija meri 25.000 fcm ter. napreduje vsako leto za 90 m v Mehiški izliv. Obe najve.ji kitajsld rcki bosta napolnili v 100.000 letih. vse Rumeno morje, v katero se izlivata. Niagarski slapovi nazadujejo vsako leto za povprečno 82 cra in v 45.000 letih bodo dosegli jezero Erie. Takrat jih bo pa — konec.