srečno
in uspehov polno novo leto 1985
želijo vsem članom kolektiva, upokojencem in poslovnim partnerjem
družbeno politične organizacije samoupravni organi vodstvo DO
uredništvo glasila EMAJLIREC
SREČNO!
Iztekajo se zadnji dnevi leta 1984, leta, ki je bilo za nas EMOVCE težko in neprizanesljivo, leto velikih preizkušenj za celotno gospodarstvo, kakor tudi za ves naš delovni kolektiv. Zazrli smo se vase, v svoje delo in v svoje naloge. Splačalo se je. 90-letnico naše delovne organizacije, 90 let uspešnega razvoja in dela, smo svečano proslavili s številnimi delovnimi zmagami, med katerimi je zagotovo najpomembnejša tehnološka posodobitev naše največje temeljne organizacije, to je TOZD POSODA.
Doseženi rezultati so plod našega skupnega dela in prizadevanj in kažejo, da korakamo ne glede na težave po poti vsestranskega napredka. To pa je dovolj trden temelj, ki nam daje moč, da bomo tudi prihodnje leto šli po poti, ki vodi k novim uspehom ne glede na to, da nas čakajo hujši problemi kot letos.
Za prizadevno delo, za ves dosedanji prispevek pri razvoju EMO, se zahvaljujem vsem članom kolektiva, vsem strokovnim sodelavcem, organom samoupravljanja, kakor tudi vsem družbeno političnim organizacijam.
Želim mnogo uspeha, obilo zadovoljstva in osebne sreče vsem zaposlenim in njihovim družinskim članom, upokojencem in poslovnim partnerjem.
GLAVNI DIREKTOR DO Franci GAZVODA
Ob 90-letnici
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Peta kolona
Celjski Nemci so kot peto-kolonaši pripravljali pot okupatorju. Tudi Westne najdemo med njimi.
Maks Adolf je prevzel tako imenovano varnostno službo (Sicherheitsdients). Sti-ger pa tako imenovano obrambo (Abwehr). May je v zvezi z drugimi (Dr. Skoberne, Paidasch) sestavljal spisek tistih, ki naj bi jih izselili, ter predloge za politične in upravne ukrepe. Ko se je Stiger umaknil v Avstrijo, je prevzel »obrambo« Maks Adolf Westen, ki je »varnostno službo« prepustil personalnemu referentu Erichu Greinerju. Po Jugoslaviji so razpredli široko mrežo in si pridobili mnogo pomočnikov - izdajalcev. Glavni med njimi je bil Boško Lazič, šofer generala Štefa-noviča, ki je odobavljal zaupne podatke.
Tik pred prihodom okupatorja se je Maks Adolf umaknil v Avstrijo, odkoder se je vrnil z nemško vojsko.
Okupacija
Med okupacijo je podjetje izdelovalo razne predmete za vojaške namene, in sicer stabilizatorje za bombe, ok-lopne plošče, morske mine, čutarice, porcije iz aluminija, popravljajo je tudi avionske dele, in sicer krila in trupe.
Tudi civilna proizvodnja ni penehala. Celotna proizvodnja je prvi dve leti zaradi silnega pritiska naraščala, potem pa je zelo padla. Leta 1940 je znašala 5.629 ton, leta 1942 se je povzpela na 5.937 ton, leta 1944 je pa znašala samo 1.784 ton. Več ko polovico se je zmanjšalo število zaposlenih: leta 1940 jih je bilo 2.370, leta 1945 pa samo 1.079.
Nad delom v tovarni je bdela oboroževalna komanda v Gradcu. Obratovodja v
podjetju je bil diplomiran inženir kemije Maks Adolf Westen. Neposredno je vodil oddelek za vojno proizvodnjo. Pomočnik mu je bil Erik Greine. Dodeljen je bil tudi Ivo Erhartič.
Sicer so pa vodili-oddelek za surove izdelke: Grohman, ing. Rihard Pompe; emajlir-nico (546 oseb), mojster Alojzij Koren-pocinkarno (19), Franc Samec; pokosit-rarno (12), Martin Hunsky; klučavničarstvo (170), Franc Žohar; skladišče (161), Anton Kušar; Električne naprave, Anton Wies-ler; mizarski oddelek (11), Karel Jan. S konstrukcijo posode sta bili zaposleni dve osebi.
Erhartič, ing. Pompe, Koren, Hunsky, Žohar, Kušar, Jan so bili zavedni Slovenci. Bili pa so pod strogo kontrolo ne samo nemških sovodij, ampak tudi policije, zlasti gestapa.
Zaposleni v komerciali so bili: dr. Albert Riha, prokurist, tajnik, namestnik direktorja; Srečko Tomič, prokurist, vodja izvoznega oddelka; Kurt Gröger, prokurist, vodja tuzemske prodaje; Friderik Pichl, prokurist; Anton Pichl, knjigovodja, fakturist; Pavel Scherl, šef nabavnega oddelka; Janko Pongradc, trgovski potnik; Maks Gorišek, šef mezdnega oddelka. Slovenca sta bila samo zadnja dva. Med Nemci je bilo mnogo nevarnih, celo zelo nevarnih.
Maks Adolf Westen je bil neposredni poveljnik obratne straže. Obdolžili so ga, da je v začetku zakrivil smrt nekaterih delavcev, druge pa spravil v taborišče. Ob priliki neke sabotaže je pozval zbrane delavce, naj se javijo tisti, ki so dejanje zakrivili, zagotovil je, da se jim ne bo ni zgodilo. Javili so se. Kljub zagotovilu jih je gestapo prijel.
Erik Greiner je sodeloval pri tovarniški zaščiti, nazadnje je bil tudi vodja protia-vionske obrambe. Z revolverjem v roki je strahoval delavce. V predzadnjem letu vojne Štajerski Heimatbund z njim ni bil več zadovoljen, češ da premalo skrbi za pouk nemškega jezika. Marca 1944 je zahteval, da ga premestijo v notranjost raj-ha.
Izredno nevaren je bil Karel Korber. Hodil je k streljanju. Zapornike je vodil po ulicah in pretepal.
Bilo jih je še več, ki so se nad slovenskimi ljudmi težko pregrešili: Albert Heilig-stein, oba Pichla, Srečko (Feliks) Tomič, v Gradcu rojeni renegat, Franc Urh. Vsi ti so proti koncu izginili. Med zločinskimi izdajalci je bilo tudi nekaj Slovencev: najhujša sta bila Anton Stožir in njegov sin z Dobrne. Izsledila in prijavila sta 15 zavednih slovenskih mladeničev, ki so bili ustreljeni. Anton Stožir je hodil tudi v zapore in ljudi pretepal.
Ko je postala stiska že velika, so v tovarni uvedli šest-deseturni delovni teden. Delavce so tudi prisilili, da so hodili gradit utrdbe. Leta 1944 in 1945 je partizanska aktivnost povzročala med vodji tovarne veliko skrb., zlasti jih je vznemirjalo razstreljevanje železnic, prav vseh. Tako je bila v noči iz 12. na 13. janij 1944 železnica Maribor-Dravograd prekinjena na 25 mestih, v noči iz 24. na 25. junij je bila proga Celje-Maribor razstreljena na 38 mestih, ponovno je bil razstreljen viadukt pred Poljčanami itd. Westnu so v zaščito obljubili lahko baterijo, a je ni dobil.
Že med okupacijo, ko je še nekoliko računal na nemško zmago, je Westna skrbelo, kako bo z njegovim podjetjem po vojni. Pri državnem patentnem uradu v Munche-nu si je zaščitil splošno za-
ščitno znamko dveh levov, zaščitno znamko posode Ideal in Eterna-special ter patent na izdelavo kotlov za segrevanje vode za centralno kurjavo in členovite radiatorje s podaljšanim nastavkom za priključitev. Pri teh poslih se je posluževal patentne pisarne skupine odvetnikov v Frankfurtu, navadno enega izmed njenih članov, dr. Lotterhosa. V Beogradu pa je bila uprava za industrijsko svojino, pri kateri je bil zaščitni znak registriran že v mirni dobi. Ker ni vplačal predpisane takse za podaljšanje, je naročil svojemu zastopniku dr. Janku Olipu, da stori vse, kar je potrebno, da se registracija obnovi, češ da je nujno potrebna zaradi povojnih držav, ki bodo prevzele jugoslovansko dediščino.
Okrog 100 delavcev in delavk se je priključilo borcem za svobodo, mnogi so kot člani OF delali na terenu, Šestinštirideset tovarišev in tovarišic je dalo svoje življenje za svobodo, med njimi je bilo največ talcev, nekateri so padli v borbi. 17 družin je bilo poslanih v taborišča, kjer je več njihovih članov umrlo.
Nemški mogotci so se zbirali pri Westnovih, se opijali in navduševali, dokler so si obetali zmago. Westni, dobri delavci-računarji, so sorazmerno kmalu spregledali, da grozi Nemcem poraz, streznil se je tudi Maks Adolf. Leta 1944 je poiskal zvezo s partizani. V Tremarju se je sestal z Ernestom Žgankom, ki je vodil partizansko materialno skladišče pod Šmohorjem. Obljubil je, da mu bo pošiljal razne potrebščine. To je res storil. Izročil je motorno kolo in avto, s katerim se je k soborcem pripeljal partizan Očko. Westen je hotel poslati partizanom tudi tiskarski stroj, razstavili so ga, vendar je bil prevoz pre-težak.
Osvoboditev
Na pobudo okrožne partijske organizacije in OF se je v tovarni osnoval Odbor delavske enotnosti in organizirala se je Narodna zaščita, ki je štela okrog 60 članov delavcev in je imela nalogo, da ob koncu vojne čuva tovarno in prepreči, da bi jo uničili. Zadnji dnevi pred osvoboditvijo so bili zelo napeti. Tolpe ustašev so se umikale skozi Celje. Med Štorami in Teharjem so spustile v zrak 2 vlaka municije. Celjski Narodni zaščiti se je posrečilo, da je še ob pravem času pripeljala v tovarno 30 vagonov živil in industrijskih izdelkov.
Ko je že šlo proti koncu, je sekretar KPS Nande Klanči-šar s tovariši, ki so sestavljali OF odbor za Celje mesto na partizanskem teritoriju, poiskal Maksa Adolfa v njegovi vili na Golovcu. V skupini je bila tudi partizanka Štefka Čater-Slava, ki jo je Westen kot nekdanjo delavko prepoznal. Delegacija je zahtevala od Westna, naj sporoči poveljniku nemške enote v Celju njihove zahte-
Dr. RIHA - prokurist, višji uradnik Westnovega podjetja. Bil je med Nemci vzgojen Čeh, ki ni kazal znakov šovinizma.
ve: da odda orožje, da ostanejo industrijska podjetja nepoškodovana in arhiv policije in gestapa nedotaknjena. Naslednji dan je sporočil Westen Klančišarju, da poveljstvo nemške enote zahteve ni odklonilo, samo pismene izjave ni hotelo dati.
Dne 8. maja se je 7 slovenskih predstavnikov odpravilo k štabu nemške divi zije. Peljali so se z avtom, ki ga je Westen sam šofiral. Nemci so sprejeli vse zahteve. Izgovorili so si samo prost odhod. Tega so dobili. Dne 9. maja je bilo Celje že svobodno.
Westni, njih značaj in kon-cec
Westni so bili izraziti pridobitniki, kot taki so uravnavali svoj odnos ne samo od sredstev, ki so služila za proizvodnjo, ampak tudi do svojih zaposlenih. Ti so si o njih napravili mnenje, ki se je od starejših prenašalo na manjše in se stalno oživljalo.
Vsekakor se od občega mnenja razlikuje drugo, za Westna ugodnejše. Ce so odkriti, da je uslužbenec izredno spodoben in vdan svojemu dalu, so mu, čeprav z rezervo, šli na roko in mu nudili nekoliko boljši zaslužek, toda v prikriti obliki, da ne bi vzbujali zavisti, navadno so zmanjšali sicer sorazmerno visoko stanarino.
Čutili so se Nemce, vendar je v odločilnih trenutkih pri njih prevladalo pridobit-niško čustvo izrazitih kapitalistov.
Morda ni napačna trditev, da so v tovarni imeli več nadarjenih in pridnih ljudi med Slovenci kakor med im-portiranimi Nemci. Lastnik s hvalo niti ni skoparil, čeprav je bil materialno na splošno bolj skop kakor darežljiv. Sposobne sodelavce je skušal obdržati v službi. Med njimi se je kot dolgoletni odličen tehnični sodelavec oblikoval Franc Žohar.
Čeprav so bili popolni tujci, so posegli v politično življenje okoliške občine, zlasti ob volitvah, z namenom, da bi delali slovenskemu domorodnemu prebivalstvu težave. Iz istega vzroka so od okoliške občine hoteli odtrgati njen najpomembnejši del, Gaberje.
V začetku okupacije je vodja nemške obveščevalne službe na Jesenicah vložil proti Avgustu Westnu obsežno ovadbo. Ko je obrato-vodja Sauer to zaslutil, se je z Oeklenburgom, predsednikom trgovske zbornice v Koblenzu in Westnovim zaupnikom, odpeljal v Berlin in
dosegla sta, da so postopek ustavili. Potlej Avgust Wes-ten ni mogel več dobiti potnega dovoljenja za Nemčijo. Z ženo Olgo sta živela v Celju, v veliki vili na Mariborski cesti, on je bolehal na srcu, ona na živcih.
Pred koncem je z ženo odšel v Glaud ob Ženevskem jezeru, da bi se tam zdravila.
Ljudska oblast: prevzem tovarne
Prvi dan po osvoboditvi, dne 10. maja 1945, sta prevzela tovarno zastopnika ljudske oblasti in slovenskega ljudstva. Od njuju jo je prevzela komisija za upravo narodne imovine v Celju ob navzočnosti člana OLO (Okrajnega ljudskega odbora) mesta Celja ing. Janka Štruklja, člana okrožnega ljudskega odbora OF (Osvobodilne fronte) dr. Štefana Šobe, dotedanjega vodje podjetja ing. Maksa Adolfa Westna ter ing. Riharda Po-mpeta.
Z odlokom ministrstva za industrijo in rudarstvo LRS (Ljudske republike Slovenije) je bil dne 25. maja 1945, št. 145/45 kot delegat ministrstva imenovan za voditelja in upravitelja tovarne ing. Rihard Pompe.
Po predaji tovarne je ing. Maks Adolf Westen zapustil državo in odšel v inozemstvo. Nastanil se je v Argentini, kjer se je sestajal z našimi izseljenci. Tam je umrl.
Tovarna je začela zopet redno poslovati dne 14. maja 1945.
Delegat ing. Rihard Pompe je imel pri svojem delu podporo odbora Delavske enotnosti, ki so mu bili člani: Bogoljub Hmelina, Alojzij Čater, Ivan Kolarič, Mirko Polutnik, Maks Vovk in Viktor Kodre.
Posamezne obrate so prevzeli - gospodarski oddelek: dipl. inž. Julij Kubias; skladišče za pločevino: Maks Vovk; centralno skladišče: Martin Pečnik; odp-ravni oddelek: Mirko Polutnik; kalkulacijski oddelek: Franc Novak; knjigovodstvo: dr. Albert Riha; zunanjo upravo in stavbni oddelek: Franc Velikanja; izdelavo posode: Franc Germadnik. Vsi obratovodje in mojstri so ostali na svojih mestih. Vodilni nemški uslužbenci razen Rihe so vsi odšli.
Z odlokom ministrstva za industrijo in rudarstvo LRS v Ljubljani z dne 9. julija 1945, št. 729/T, je bil imenovan za delegata ministrstva Lojze Vidmarjer, diplomirani strojni tehnik, roj. 20. junija 1905 v Trstu, ki je prevzel upravno
vodstvo tovarne 10. julija 1945.
Ing. Rihard Pompe je kot tehnični direktor obdržal tehnično vodstvo.
Dne 19. julija 1945 je kot glavni računovodja nastopil službo Milan Zupanek, roj.
28.	septembra 1913 v Celju.
Dne 1. junija 1946 sta nastopila službo: Hubert An-kerst, absolvent kemičnega oddelka tehniške visoke šole v Ljubljani, in Zvonimir Božič, šef nabave in prodaje. V prvih naslednjih letih so iz-
popolnili vodstveni kader in število delavcev v posameznih obratih.
Dne 30. junija 1945 so v prevzeti tovarni napravili prvo bilanco, in sicer še v nemških markah po kurzu: 100 mark = 60 dinarjev.
Osnovno glavnico so cenili na 1,250.000 nemških mark (RM) = 750.000 din.
Konec leta so pa ugotovili, da znaša:
temeljna glavnica 25,000.000,— din,
rezervni sklad 87,915.381,10 din,
dobiček 16,504.609,77 din,
prijavljena vojna škoda
62,834.615,00	din.
S tovarno je bila prevzeta tudi posest. Največjo vrednost je predstavljala graščina Žovnek pri Braslovčah.
Dolgov podjetje ni imelo. Ves prevzem se je izvršil brez motenj in brez prekinitve dela.
Zanimivosti od tu in tam
EMAJLIRANA POSODA IZ VZHODNE NEMČIJE
Emajlirnica LANTER iz DDR je dala na trg novo serijo večnamenske kuhinjske posode. Zaradi posebno izdelanega dna je posoda primerna za kuhanje na vseh vrstah štedilnikov ter je tudi energetsko varčna. Na robovih so nerjavni široki obroči, pokrov pa leži na treh izbočenih točkah, kar omogoča uhajanje pare brez klopotanja pokrova.
Dekorirana kuhinjska posoda iz emajlirnica Geithain, na kateri še vedno prevladujejo cvetlični motivi.
Popularne lončke za mleko z vtisnjenim izliv-kom izdeluje emajlirnica Thale. Dekorirani so večinoma z originalnimi, šaljivimi motivi.
Prispevek k zdravemu kuhanju predstavlja posoda za kuhanje krompirja in zelenjave v lastni sopari, pri čemer ostanejo v jedi vsi vitamini. Posodo izdeluje emajlirnica THALE, DDR.
Tudi gornjo serijo nam dobro poznanih lončkov z vtisnjenim izlivom izdeluje emajlirnica Thale, DDR in sicer v 3 velikostih: 10, 12 in 14 cm ter v številnih različnih dekorjih.
J. V.
Praznovanje naših zvestih delavcev
Pomembne trenutke, ki tkejo naše življenje, si zapomnimo. Če pa so ti trenutki svečani in prijetni še toliko bolj. Delovni jubilej, ki označuje zaokroženo številko našega dela v kolektivu, je trenutek, ko se v mislih nevede ozremo na prehojeno pot.
Petek, 23. novembra 1984 ob 12. uri. Praznik naših zvestih sodelavcev. Tradicija se nadaljuje. Kot že vrsto let doslej so se tudi letos v predprazničnih dneh zbrali v jedilnici obrata družbene prehrane vsi tisti delavci, ki so dopolnili v naši delovni
organizaciji deset, dvajset, trideset in več let nepretrgane delovne dobe, dela v naši sredini, vsakodnevnega prizadevanja za boljše delovne oziroma poslovne rezultate.
Pred vhodom v jedilnico, na dvorišču, je igrala godba na pihala. V slavnostno ok-
Nagrajencem so čestitali predsednik DS DO tov. Cirman Branko, namestnik predsednika Konference osnovnih organizacij zveze sindikata tov. Adamič Slavko, glavni direktor DO tov. Gazvoda Franci ter direktorji vseh TOZD.
Zvestoba in pripadnost kolektivu v današnjih zaostrenih gospodarskih razmerah izredno veliko pomeni.
Pred vhodom v jedilnico, na dvorišču, je v čast jubilantom igrala godba na pihala naše DO.
rašeni jedilnici ob vzdolžno postavljenih mizah, se je zbralo okrog 320 letošnjih slavljencev. Napis 90 let EMO nad odrom je simbolično oznanjal naših 90 let razvoja in dela, obdobje, v katerem je tovarna prestala veliko preizkušenj in doživljala različna obdobja večjih vzponov, uspehov, pa tudi težkih obdobij. Vse to smo prestali zahvaljujoč delavcem -jubilantom, ki so ostali zvesti kolektivu v vsem dobrem in hudem in ki so s svojim delom krepili moč naše delovne organizacije in družbe kot celote.
V kulturnem programu, ki je sledil, so se zvrstili moški pevski zbor Svoboda in recitatorska skupina naših sodelavcev. Predsednik DS DO Cirman Branko je v uvodu pozdravil jubilante, nakar je spregovoril o naporih naših sodelavcev, katere so vedno znali uspešno premagati in o njihovih bogatih izkušnjah, ki so jih vseskozi prenašali na mlajše sodelavce in jim vlivali samozavest. Poudaril je, da so ljudje, kakršni so naši sodelavci - jubilanti, najpomembnejši pogoj za uspešen razvoj vsake delovne organizacije in da gre prav njim zahvala, da je ime EMO postalo znano širom po svetu kot sinonim za kvaliteto, visoko pro-duktivnot in razvitost samoupravnih odnosov.
Ob koncu govora je poudaril, da je naš skupen cilj še nadaljnja krepitev EMO, ki slavi v teh dneh visok in pomemben jubilej - devetdesetletnico uspešnega dela in razvoja, da si moramo še nadalje prizadevati za krepitev njenega in našega družbenoekonomskega položaja ter vsekakor za večji z visoko produktivnostjo in kvaliteto proizvodov ustvarjen dohodek ter s tem tudi večji kos kruha za vsakega EMOVCA.
Nato je sledila slovesna podelitev nagrad oziroma priznanj našim sodelavcem, ki so 10,20,30 in tudi več let gradili EMO in mu ostali tudi zvesti vse do danes. Ob podelitvi jubilejnih nagrad so slavljencem čestitali predsednik delavskega sveta DO Cirman Branko, namestnik predsednika konference
OOZS EMO Adamič Slavko, glavni direktor DO Franci Gazvoda ter direktorji vseh naših TOZD. Po končanem podeljevanju je sledila še skromna zakuska oziroma tovariško srečanje.
Zvestoba in pripadnost kolektivu je v današnjih zaostrenih gospodarskih razmerah velikega pomena. Zavedamo se, da smo težavne situacije prebrodili in rezultate dosegli le s skupnimi močmi in skupnim delom, ki ga plemeniti požrtvovalnost, samoodrekanje in tovarištvo posameznikov.
Med nami ste sodelavci, ki ste in boste še naprej vse svoje znanje in moči vložili v razvoj EMO. Kar daje vedno novih moči, je delo in misel pripadnosti našemu kolekti-
Podelitev priznanj je spremljal tudi kratek kulturni program, v katerem so sodelovali moški pevski zbor Svoboda pod vodstvom tovarišice Milice HROVATIČ, recitatorska skupina naših sodelavcev ter godba na pihala.
vu. Tovarna je marsikomu med vami postala vaš drugi dom, nekaterim pa celo osnovni smisel življenja. Svojemu kolektivu ste ostali zvesti tudi v obdobjih, ko je
Predsednik delavskega sveta DO je v svojem govoru med drugim poudaril, da so ljudje, kakršni so naši sodelavci - jubilanti, najpomembnejši pogoj za uspešen razvoj vsake delovne organizacije in da gre prav njim zahvala, da je ime EMO postalo znano širom po svetu kot sinonim za kvaliteto, visoko produktivnost in razvitost samoupravnih odnosov.
bilo potrebno premagovati velike težave in se za razvoj tovarne marisčemu odrekati. Zato naj se številnim čestitkam priključimo tudi mi in se vam v imenu vseh delavcev v EMO še enkrat zahvalimo za vaš delovni in ustvarjalni prispevek k razvoju DO, za vaše ustvarjalno in požrtvovalno delo, ter da bi še naprej gradili odkrite, poštene, dobre medsebojne odnose, ki bodo še utrjevali naš kolektiv in nam olajšali izbojevanje bitk, ki so pred nami.
Vsem tistim sodelavkam in sodelavcem, ki pa ste zaključili z aktivnim delom in odšli v zasluženi pokoj, pa želimo še mnogo srečnih in zadovoljnih dni v krogu svoje družine, svojcev in prijateljev.
Po končanem podeljevanju jubilejnih nagrad je sledilo tovariško srečanje.
PRED REFERENDUMOM
O čem in kako bomo odločali
Glede na to, da se v republiškem in zveznem merilu sprejemajo nenehno novi zakoni in drugi predpisi, je nujno, da z nekaterimi določili iz teh aktov dopolnimo tudi naše interne samoupravne splošne akte, od katerih so nekateri že dokaj zastareli ali pa vsaj zaradi tekočih sprememb precej nepregledni. Med temi sta prav gotovo Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji in Statut temeljne organizacije, ki sta bila sprejeta v letu 1978 In natisnjena v obliki malih ličnih knjižic.
Ob oblikovanju sprememb in dopolnitev teh aktov je pravno samoupravna služba prišla do ugotovitve, da je najsmoterneje izdelati oba akta v čistopisu, ki v osnutku vsebujeta poleg že sprejetih sprememb tudi vse novosti in da se vse kar je novega razloži v posebej priloženi obrazložitvi.
Tak pristop ima prednost v dveh smereh, saj dajeta akta boljšo preglednost določil na eni strani in prihranek pri tisku in drugih stroških, ki so povezani s čistopisom pozneje na drugi strani.
S ciljem, da se neposredno seznanijo vsi zaposleni z vsemi novostmi v aktih, objavljamo obrazložitev v celoti, dočim smo po en izvod vsakega akta v osnutku natisnili v takem številu, da razpolaga vsaka samoupravna delovna skupina z enim kompletom.
Obrazložitev Samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji:
SaS o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji, ki je še v veljavi je zastarel, saj ga z občasnimi spremembami in dopolnitvami ni bilo mogoče uskladiti z novostmi na področju zvezne in republiške zakonodaje. Pri tem velja zlasti opozoriti na spremembe zakona o združenem delu, zakona o delovnih razmerjih, zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu ter zakona o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja.
Podrobneje ureja vsebino SaS o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji 49. člen zakona o delovnih razmerjih SR Slovenije, ki določa, da mora SaS obvezno vsebovati naslednja določila:
-temeljna načela o sklepanju in prenehanju delovnega razmerja,
-	temeljne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovnem razmerju,
-	pogoje za razporejanje delavcev na dela in naloge v TOZD ter primerne in pogoje za razporejanje delavcev iz ene v drugo TOZD v odviru DO v skladu SaS o združitvi TOZD v DO,
-	podlago za pridobivanje dohodka,
-	osnove za razporejanje čistega dohodka na sredstva za OD in skupno porabo ter za
sredstva za razširitev materialne osnove združenega dela in za rezerve,
-	osnove za delitev sredstev za OD in skupno porabo, ki zagotavljajo, da OD delavca ustreza rezultatom njegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku, ki ga je dal s svojim živim delom in z opravljanjem ter gospodarjenjem z družbenimi sredstvi k povečanju produktivnosti dela in delavčevega prispevka k povečanju dohodka z inovacijami, racionalizacijami in drugimi oblikami ustvarjalnosti,
-	načela po katerih delavci v TOZD vzpodbujajo inovacije, racionalizacije in druge oblike ustvarjalnosti,
-	osnove in način zagotavljanja socialne in materialne varnosti delavcev po načelih vzajemnosti in solidarnosti ter osnove za določanje, zagotavljanje in prizadevanje zajamčenega OD,
-razloge za združevanje dela in sredstev v DO,
-	način obveščanja delavcev, ki mora biti takšen, da so delavci seznanjeni in da imajo vpogled v uspešnost gospodarjenja in poslovanja, izpolnjevanja planskih nalog in ciljev ter ostalih vprašanj pomembnih za uresničevanje družbenoekonomskega položaja delavca.
Predlog SaS vsebuje vsa določila, ki so našteta zgoraj in ki jih zahteva zakon predvsem pa velja opozoriti na naslednje novosti:
V	letu 1981 je bil sprejet zakon o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja (Ur. list SFRJ, št. 34/81) na podlagi katerega se na novo ureja področje inovacij. Temeljne določebe s tega področja se vključujejo v predlog SaS, podrobneje pa ureja to področje pravilnik o množični inventivni dejavnosti.
Predlog SaS konkretizira tudi določilo 91. člena zakona o združenem delu, ki omogoča da se za razširitev materialne osnove združenega dela temeljne organizacije zbirajo denarna sredstva občanov. Tako je podrobneje opredeljen namen, pogoji in način zbiranja in vračanja denarnih sredstev občanov. Omenjene določbe so usklajene z družbenim dogovorom o zbiranju in vračanju denarnih sredstev občanov zaradi ustvarjanja novih zaposlitvenih možnosti (Ur. list SRS, št. 6/83).
Novela zakona o delovnih razmerjih SRS (Ur. list SRS, št. 24/83) je prinesla določene novosti na področju razporejanja delavcev in odgovornosti za izpolnjevanje delovne obveznosti, ki jih dosedanja pravna ureditev ni poznala.
V	letu 1982 je bil sprejet zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu (Ur. list SFRJ, št. 21/82), ki je uredil temeljne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v združenem delu pri upravljanju In gospo-
darjenju s sredstvi za izboljševanje in razširjanje materialne osnove dela ter pri pridobivanju dela OD delavca na podlagi upravljanja in gospodarjanja z družbenimi sredstvi kot minulim delom.
Ker je prišlo v pozitivno pravni zakonodaji do sprememb in ker gre za spremembe in dopolnitve v vseh poglavjih je le-to zahtevalo izdelavo čistopisa samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji združenega dela.
OBRAZLOŽITEV STATUTA TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA
Podobni razlogi kot za spremembo SaS o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji so narekovali tudi spremembo in dopolnitve statuta temeljne organizacije združenega dela. Sedaj veljavni statuti so bili sprejeti v letu 1977, od takrat pa je prišlo do sprememb na vseh področjih, ki jih ureja statut temeljne organizacije združenega dela.
Načelno opredeljuje vsebino statuta TOZD 337. člen zakona o združenem delu, ki določa da vsebuje statut zlasti naslednje določbe:
-	o imenu, sedežu in dejavnosti TOZD,
-	o sestavi, volitvah oz. imenovanju, odpoklicu oz. razrešitvi in delovnem področju delavskega sveta, njegovem izvršilnem organu in poslovodnem organu ter o njihovi odgovornosti,
-	o vprašanjih o katerih odločajo delavci z osebnim izjavljanjem o načinu osebnega izjavljanja,
-	o obveznostih samoupravnih in drugih organov do sindikata,
-o načinu volitev in odpoklica delegacij in delegatov v TOZD ter o njihovih pravicah, dolžnosti in odgovornosti,
-	o zastopanju in predstavljanju temeljne organizacije,
-	o uporabi produkcijskih sredstev in drugih sredstev ter o razpolaganju z njimi,
-	o sestavljanju in sprejemanju planov,
delavcev s posebnimi pooblas-
tili in odgovornostmi v temeljni organizaciji zaradi pomanjkljivih investicijskih odločitev oz. opustitev pri uresničevanju Investicijske odločitve.
Statut je usklajen tudi z zakonom o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Ur. list SRS, št. 35/82). Ta zakon je prinesel novost - ustanovitev novega organa Komiteja za SLO DS, katerega naloge pristojnosti in način imenovanja morajo biti urejene v statutu. Prav tako ureja statut pristojnosti in delovanje narodne in civilne zaščite ter pristojnosti delavskega sveta in individualnega poslovodnega organa na področju SLO in DS.
Opozorili bi še na spremembe na področju inventivne dejavnosti oz. uskladitev z določili zakona o izumih, tehničnih izboljšavah in znakih razlikovanja. Tako je v statutu v načelu urejen postopek prijavljanja izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov in postopek odločanja o pravicah ustvarjalcev, podrobnejša regulativa pa je prepuščena posebnemu pravilniku.
-	o uresničevanju samoupravne delavske kontrole in organov samoupravne delavske kontrole,
-	o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti,
-	o poslovni tajnosti,
-o vsebini in hrambi zapisnikov, o sklepih delavcev in kolegijskih organov,
-o načinu sprejemanja, spreminjanja in dopolnjevanja statuta ter o sprejemanju drugih samoupravnih splošnih aktov TOZD.
Vse omenjene določbe sicer niso doživele sprememb, vendar pa je kljub temu sprememb precej. Zlasti je prišlo do sprememb zaradi sprememb nekaterih zakonov kot zakon o delovnih razmerjih, zakon o razširjeni reprodukciji, in minulem delu in zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti.
Zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu je prinesel novosti na področju sprejemanja investicijskih odločitev. Do-
slej so namreč o vseh investicijskih odločitvah odločali delavci z osebnim Izjavljanjem. Omenjeni zakon dopušča možnost, da delavci v statutu TOZD določijo vrednost investicijskega vlaganja o katerem lahko odloči delavski svet. Konkretno smo se odločili za varianto, da lahko delavski svet sprejme odločitev o investicijskem vlaganju, če ta ne presega 20 % vrednosti osnovnih sredstev temeljne organizacije po zaključnem računu. Prav tako lahko delavski svet v primeru, da odloča o investiciji manjše vrednosti združi postopek obravnave in sklepanja. Statut ureja tudi odgovornost poslovodnega organa, organa upravljanja In
OKVIRNI PROGRAM ZA PRIPRAVO IN IZVEDBO REFERENDUMA
Uvodni sestanek nosilcev javne razprave 13. dec. 1984. Grasselli razloži vsebino sprememb in dopolnitev v aktih, Ko-zovinc razloži postopek priprav in izvedbo sprejema. Vabljeni predsedniki DS TOZD, predsedniki OOZS in predsedniki komisije za SSA TOZD.
Delavski svet v dneh od 13. do 17. dec. 1984 predložijo akte v javno razpravo in določijo rok razprave, ki traja od 18. dec. 1984 do 3. januarja 1985.
Pripombe in predloge iz javne razprave zbirajo komisije za SSA TOZD, ki se sestanejo 3. januarja 1985 in pripravijo zbir pripomb za usklajevanje na ravni DO.
Strokovna služba in usklajevalna komisija (tvorijo jo vsi predsedniki komisij za SSA TOZD) se sestaneka 4. jan. 1985, pripravita predlog za sprejem in morebitne potrebne povratne informacije.
Delavski svet TOZD na seji 9. januarja 1985 določijo predlog za sprejem z referendumom in določijo rok za izvedbo referenduma.
Izvedba referenduma 23. januar 1985.
Razglasitev rezultatov referenduma 24. januar 1985.
Potrditev rezultatov referenduma na delavskih svetih od 24. januarja do 30. januarja
1985.
Pravna
samoupravna
služba
Rezultati poslovnih dni »DNEVI EMO 1984«
Poslovni dnevi EMO so bili letos organizirani že osmič. Prireditev je bila tudi tokrat v prostorih Športno rekreacijskega centra Golovec in sicer v času od 22. do 26. oktobra.1984. Obiskalo nas je 171 poslovnih partnerjev od 300 vabljenih. V okviru te prireditve smo, tako kot je že v naši navadi, organizirali razstavo naših izdelkov in proizvodnih usmeritev v prihodnjem letu, prikazanih pa je bilo tudi nekaj zanimivih novosti iz našega proizvodnega programa. Razstava je bila tudi letos dopolnjena s slikami na emajlu umetnika Jožeta Horvata-Jakija.
Letos smo razstavljali tudi zunaj, na prostem pred halo, predvsem naš investicijski program, kot so kotli, podni-ce, razne izvedbe skladišč in kotalni prekucnik. V svrho čim boljšega animiranja kupcev sta TOZD Kotli in TOZD Emokontejner skupaj z razvojno in marketing službo organizirala 24. in 25. oktobra predstavitev svojih programov s poudarkom na razvoju ogrevanja in transportirala odpadkov. Dne 26. 10. je bila organizirana tudi tiskovna konferenca z novinarji oziroma reporterji celjskega področja.
Upoštevajoč globalne podatke je najuspešnejši rezultat dosegel TOZD Radiatorji, sledi mu TOZD Odp-reskov in avtokoles, nato TOZD Posoda in TOZD Fri-te.
Regionalna usmeritev na nivoju DO ni ugodna, razen TOZD Posoda, ker je prodaja močno skoncentrirana na severnih prodajnih področjih in to predvsem v Sloveniji zaradi razno raznih faktorjev od specifike nekaterih naših programov, kot so FRITE IN ODPRESKI zaradi končnih porabnikov odnosno kooperacije, drugje pa je odraz naše poslovne politike, konkurence, iz nekaterih prodajnih področij se kupci niso odzvali našemu vabilu, kupne moči in ostalih pogojev.
TOZD Posoda je dosegla relativno dokaj ugodne rezultate, kljub temu, da se kupci iz nekaterih področij niso odzvali našemu vabilu, vendar pa se bo to nadoknadilo v prihodnje z bilateralnimi kontakti, kjer se bodo tudi
razjasnila vsa sedaj še odprta vprašanja.
TOZD Radiatorji je dosegel zelo ugodne rezultate po vseh programih. Na splošno lahko ocenimo zelo veliko povpraševanje po programih EMOTRIKA NT, EMO-TERM VT, EMOCENTRAL, električni oljni radiatorji in STYRIA. Vendar pa moramo biti vseeno nekoliko previdni in upoštevati, da kupci pri sklepanju poslov za eno leto naprej računajo z nekim optimizmom in povečanjem, pri konkretni realizaciji, v naslednjem letu pa zelo radi odstopajo od pogodb, naročil, v kolikor se situacija na tržišču poslabša.
Regionalna usmeritev se sicer izboljšuje napram preteklim letom, seveda pa je zgubljene pozicije težko pridobivati nazaj zaradi izredne konkurence, specifičnih zahtev in navad po litih izvedbah, naše nesolidnosti v preteklosti in ostalih pogojev.
Za v bodoče še vedno ostaja osnovna naloga zadržati pridobljene prodajne pozicije v Sloveniji in agresivno pridobiti ostala prodajna področja z istočasnim programskim preusmerjanjem.
TOZD FRITE
ima relativno slabe rezultate glede sklenjenih poslov, vendar to ni odraz tržne situacije, ampak dejstva, da se kupci niso odzvali našemu vabilu začenši od GORENJA dalje zaradi raznih zadržkov. Situacija se bo bistveno popravila v bližnji prihodnosti, saj v glavnem poslujemo s poslovno prever-
Na letošnjih »DNEVIH EMO ’84« nas je obiskalo 171 poslovnih partnerjev iz vseh republik in pokrajin, pa tudi iz tujine.
Letos smo razstavljali tudi zunaj, pred halo. Prikazali smo predvsem naš investicijski program, kot so kotli, podnice, razne izvedbe skladišč in kotalni prekucnik.
jenimi partnerji, tako da ne nastopa vprašanje prodaje osnutka plana za I. 1985. Kljub takšnemu stanju pa moramo upoštevati, da lahko v prihodnjem letu nastopijo določene težave v industriji bele tehnike, posode, keramičnih ploščic itd., vendar brez našega vpliva na eventualno njihov zmanjšan plasman, kar pa bomo seveda bilateralno reševali, se tekoče prilagajali tudi glede devizne bilance, z izvozom itd.
TOZD ODPRESKI
je dosegel relativno ugodne rezultate, vendar se tu tržna situacija tržno poslabšuje od znanih razlogov, da je TAM osvojil nove tipe kamionov, kjer je naš delež od-preskov in koles izredno majhen, zmanjšuje se povpraševanje pri servisni trgovski mreži, zaradi visokih cen, pomanjkanja gum, pomanjkanja finančnih sredstev in boljše gospodarjenje vozil s strani porabnikov upoštevajoč strokovni vidik. Rešitev te problematike mora biti usmerjena v spremljanje razvoja pri TAM in ostali avtomobilski industriji v Jugoslaviji. Pri samih kamionskih kolesih pa je potrebno čimprej osvojiti proizvodnjo manjših in večjih kamionskih koles v strmo ramenski izvedbi, ker je sedanji program izvedbe poševno ramenskih koles dimenzije 6,5 in 7 col v hitrem upadanju in bo v bodoče pokrival samo še servisne potrebe.
Globalna ocena sedanje tržne situacije pa je naslednja: največ povpraševanja je po fritah, sledijo radiatorji in lahka komerc posoda. Pri ostalih programih je povpraševanje umirjeno, odnosno celo v upadanju zaradi raznih vzrokov, predvsem pa zaradi zmanjševanja investicijske potrošnje, osebne potrošnje, naše slabe konkurenčnosti itd. Tudi pri plasmanu posode moramo upoštevati dejstvo, da so minili časi, ko so morali kupci kupovati ostanke od izvoza, desortirani asortiman,
nekompletne garniture v različnih barvah, da se je proizvajalo samo tisto, za kar so bile proste kapacitete in razpoložljivi material in še to po najvišjih cenah z najostrejšimi prodajnimi plačilnimi pogoji v primerjavi s konkurenco. Rešitev je samo v čim večjem prilagajanju zahtevam tržišča in to v vseh elementih od kompletnega proizvodnega programa, čim širšega asorti-mana, biti moramo konkurenčni v ceni, kvaliteti, dobavnih rokih in ostalih pogojih. Povsem ista situacija je pri sanitarnem programu ter pri radiatorjih za centralno ogrevanje, električnih radiatorjih, pa tudi EMOCENTRA-LIH, kjer nismo imeli pravočasnega širšega asortima-na.
Nabavna služba je v okviru organiziranih poslovnih dni EMO povabila na razgovore 50 dobaviteljev in kooperantov. Vabilu se je odzvalo 25 vabljenih oz. obisk je bil 50 %.
Največ poudarka smo dali dobaviteljem črne metalurgije tj. domačim železarnam. Prav tu pa ni bilo pravega odziva na naša vabila, saj je ravno to področje najbolj nedfinirano. Vabilu so se odzvali dobavitelji s področja barvne metalurgije, kemične in embalažne industrije ter kooperacije.
Dobaviteljem smo predstavili naše potrebe in pogoje za poslovanje v letu 1985.
Večina dobaviteljev je pri razgovorih zagotavljala, da z oskrbo ne bo problemov. Tudi cenovnih sprememb bo predvidoma manj oz. pro-centualno ne bodo tako visoke. V prvem kvartalu 1985 bodo povišanja še iz-
razita, kasneje pa naj bi po predvidevanjih zavladalo določeno zatišje. Tudi devizna soudeležba ni bila potencirana v taki meri kot dose-daj. Veliko dobaviteljev je predlagalo varianto poobra-čuna v dinarski ceni materiala.
Ker oskrba ne bo enostavna na vseh področjih in se bodo težave še vedno pojavljale predvsem pri dobavah bakelitnih ročajev, medeninastih in pritrdilnih elementov ter alu polizdelkih. Pri dobavah bakelitnih ročajev nastopa problem zaradi bistveno povečanih količin. Dobavitelji so sicer obljubili, da bodo poskušali zadostiti našim potrebam, vendar pa bo potrebno angažirati dodatne kooperante zaradi sigurnosti oskrbe. Težave pri oskrbi medeninastih in pritrdilnih elementov za novo posodo (vijaki, matice, itd.) izhajajo iz pomanjkanja profil-ne medenine na tržišču. Zaradi tega se bomo morali začasno oskrbeti s tem materialom iz uvoza.
Pri oskrbi z aluminijem imamo zagotovljene določene količine, vendar pa še vedno ostaja do neke mere odprto vprašanje devizne participacije in problem zasedenosti proizvodnih kapacitet z izvoznimi artikli na liniji rondel.
Udeležba na komercialnih dnevih v odnosu na prehodna leta ni bila tako slaba, vendar pa le teh nismo zaključili tako kot bi želeli, ker nismo z vabili uspeli pri dobaviteljih črne in barvne metalurgije, katerih materiali predstavljajo osnovo naše predelave. Dobavitelji, ki so se našemu vabilu odzvali, so ugodno ocenili naša priza-
Naš glavni cilj - predstaviti javnosti in kupcem naše DO, naš proizvodni program, skleniti in realizirati čim več pogodb ter biti soliden poslovni partner.
devanja v smeri zagotovitve optimalne oskrbljenosti za leto 1985.
Gledano kompleksno komercialni dnevi s stališča domače nabave niso prinesli nič konkretnega in šele parcialni razgovori bodo dali jasno sliko glede oskrbe in usklajenosti poslovanja v naslednjem letu. Res pa je, da smo vsaj okvirno dobili vpogled v predvidena dogajanja nekaterih branž proizvodnje, ker kot vse kaže prihaja do umirjanja in s tem boljših pogojev za nemoteno oskrbo.
Na poslovne dneve smo povabili tudi pogodbene servise za kotle, večje pogodbene servise za široko potrošnjo in DO, ki opravljajo in vzdržujejo kotlovnice (hotelske organizacije, samoupravne stanovanjske skupnosti).
Od povabljenih 12 poslovnih partnerjev se je vabilu odzvalo 8, s katerimi smo vodili razgovore o preteklem in bodočem sodelovanju.
Razstavo naših izdelkov oziroma naše razstavne prostore si je ogledalo tudi okoli 400 učencev iz SK-SMŠ Štore in TŠ Celje. Ogledi so se vršili vsak dan od ponedeljka do petka od 13. do 16. ure.
Skupine so se pod vodstvom spremljevalcev zbrale pred halo Golovec. Učencem smo podali kratko zgodovino DO EMO in možnosti zaposlovanja in vključevanja v izobraževanje v naši DO. Tov. Volavšek Janez je strokovno vodil ogled razstavnih prostorov in hkrati učence seznanil z različnimi dejavnostmi v DO EMO Celje. Po končanem ogledu smo učencem razdelili nekaj prospektov.
Učenci in spremljevalci so pozitivno ocenili ogled razstavnih prostorov z mnenjem, da so širše spoznali dejavnosti DO EMO Celje.
Glede na dosežene rezultate ter vse ostalo lahko torej celotno prireditev ocenimo pozitivno, to pa pomeni, da je naš koncept nastopa na domačem trgu pravilen, da ga je potrebno kot takšnega seveda ohranjati, ga dopolnjevati, hkrati pa moramo izkoristiti vse možnosti, ki jih imamo znotraj delovne organizacije, da uskladimo morebitne spremembe letnih planov proizvodnje ter raznih drugih pogojev, skratka, da naredimo vse kar je potrebno, da izpolnimo cilje, ki smo si jih zastavili, oziroma, da čim uspešneje realiziramo naše letne in srednjeročne gospodarske plane.
Novo iz razvoja
V mesecu septembru smo delavci službe razvoja in TOZD Emokontejner izdelali prototip kontejnerske akumulatorske postaje in kontejnerskega skladišča agresivnih snovi.
KONTEJNERSKA AKUMULATORSKA POSTAJA
Omogoča polnjenje večjega števila akumulatorjev na terenu, kjer se napaja usmernik z diesel-električ-nim agregatom. Uporablja se lahko tudi kot stabilna
Kontejnerska akumulatorska postaja.
Polnilec za Ni-Cd akumulatorje 12VI25V) 500 mA
NASW1TEV
JAKOSTI
TOKA
Polnilec svinčenih akumulatorjev
enota v bližini delavnic, v tem primeru se napaja usmernik iz omrežja. Namenjena je vsem panogam v gospodarstvu, JLA, SLO ...
Jekleno ogrodje je dimenzijsko usklajeno s predpisi ISO 1 CC (20-čeveljski kontejner), notranjost je pregrajena s steno, ki loči polnilni prostor od prostora z diesel-električnim agregatom. Usmerniški transformator ima ločena sekundarna navitja za 12 V oz. 24 V režim. Razvod enosmerne napetosti po posameznih linijah je izveden s sistemom zbiralnic. Posamezna polnilna mesta so opremljena s samostojnimi usmer-
niškimi enotami, ki imajo vgrajeno krmilno elektroniko za polnjenje po IUI karakteristiki, z naslednjimi prednostmi pred ostalimi polnilnimi karakteristikami:
1. FAZA - REŽIM KONSTANTNEGA TOKA
svinčenih akumulatorjev
- zagotovljen je potek postopka polnjenja ne glede na stanje izpraznjenosti priključenih baterij, s čemer se izognemo prevelikim tokom polnjenja pri močno izpraznjenih akumulatorjih in poškodbam, ki nastopijo zaradi zgornjega;
- kratek čas polnjenja akumulatorjev (ca. 8 ur pri max. toku polnjenja 20 A za vsakih 100 Ah kapacitete).	(Nadaljevanje na 8. strani)
Diesel električni agregat.
Novo iz razvoja
(Nadaljevanje s 7. strani)
Usmerniške enote so izvedene s tiristorsko regulacijo, ki ima vrsto prednosti pred ostalimi načini usmerjanja in regulacije:
-	tiristorji so istočasno regulacijski in usmerniški element,
-	izgube pri regulaciji so majhne in praktično konstantne v celotnem področju regulacije,
-časovna stabilnost (elementi niso podvrženi obrabi oz. staranju);
V postaji za polnjenje akumulatorjev so predvidena tudi mesta za polnjenje manjših NiCd akumulatorjev. Polnilna mesta so izvedena kot generatorji konstantnega toka s konstantno regulacijo od 0 mA do 500 mA.
Notranjost polnilnice akumulatorjev je obložena s kislinoodporno oblogo, tla pa izvedena v obliki korita s padcem (ca. 2 %) v smeri zbirnega kanala, od koder se vodi eventualno razlita kapljevina v posebno kislinoodporno posodo.
Spoji med vertikalami in horizontalami so vodotesno varjeni. Vse kovinske površine, ki niso dostopne in jih pri normalni uporabi ni možno mehansko poškodovati, so zaščitene s kislinoodpornim premazom.
Notranjost akumulatorske postaje je obložena s kislinoodporno oblogo.
KONTEJNERSKO SKLADIŠČE AGRESIVNIH SNOVI
Namenjejo je skladiščenju večine kemikalij, ki se uporabljajo v raznih panogah. Največja volumska enota embalaže znaša 60 I kemikalij in sicer od adipinske kisline, aluminije-
Kontejnersko skladišče vnetljivih snovi. Namenjeno je za shranjevanje večine kemikalij, ki se uporabljajo v raznih panogah.
vega klorida, amonijevega sulfata, cinkovega sulfata, kalijevega perklorata pa do solne kisline, žveplene kisline in železnega feri klorida. Skladišče je varjene, jeklene izvedbe. Osnovna konstrukcija - skelet z zunanjimi gabariti je usklajena s predpisi ISO 1 CC (20 čevljev) in ISO DD (10 čevljev). Lastna masa skladišča znaša 1800 kg oz. 2300 kg (20 ft. kontejner), odvisno od vgrajene opreme.
Notranjost skladišča je obložena s ploščami, ki so odporne na vpliv skladiščenih agresivnih snovi. Na tleh je položeno »korito« s padcem (2 %) proti zadnji steni kontejnerja, kjer je zbirni kanal od koder se vodi eventualno razlita kapljevina v posebno zbirno posodo, ki je tudi kislinoodporno obdelana. Talne plošče nalegajo na jeklene podložne plošče, le-te pa na ustrezne prečne profile. Omenjene pohodne plošče so hrapave s čemer preprečujemo možnost spodrsa-vanja.
L. P.
Notranjost skladišča je obložena s ploščami, ki so odporne na vpliv skladiščenih agresivnih snovi.
Kuder Vinko - veteran med gasilci je prejel za 50-letno delovanje pri gasilstvu posebno priznanje.
Zvesti
veterani
Biti zvest pomeni biti drugim za vzor. Kar se mora ni težko, kar se pa opravlja zavestno in iz prepričanja, pa pomeni nekaj več.
Te uvodne misli so namenjene gasilskim veteranom IGD DO EMO iz Celja, ki se navkljub častitiljivi starosti posameznikov aktivno udeležujejo gasilskih tekmovanj, opravljajo redno gasilsko službo, preventivne preglede in dr..
Veterani IGD EMO so: Medved Franc v IGD DO EMO je od 1.1941, Kuder Vinko od I. 1958, Marolt Anton od 1.1945, Muho-vec Ludvik od I. 1951, Teržan Jože od I. 1960, Resnik Franc od I. 1947, Baša Franc od I. 1951 ter Koželj Drago, ki je vstopil v društvo I. 1948.
Poleg omenjenih veteranov pa so ravno tako zaslužni in vzorni mnogi drugi starejši in mlajši gasilci IGD DO EMO. Mnogi izmed veteranov so delovali pred vstopom v IGD DO EMO, v drugih gasilskih društvih. Med njimi je tudi veteran Kuder Vinko, ki je prejel priznanje za 50-letno delovanje pri gasilstvu.
Po pregledu tekmovalnih rezultatov gasilskih veteranov od 1.1968 do 1.1984 smo ugotovili, da so takšni, da potrjujejo uvodne misli tega sestavka. V omenjenem obdobju so dosegli: na meddruštvenih tekmovanjih enkrat tretje in enkrat četrto mesto, na področnih tekmovanjih kar trikrat prvo mesto, na občinskih dvakrat prvo in enkrat drugo mesto, na republiških so dosegli prvo, drugo, tretje in četrto mesto, na srečanjih z veterani prvo in tretje mesto in na kongresnem tekmovanju prvo mesto (ob 10. kongresu GZS). Čas in prostor ne dopušča, da bi izpostavili posebne dosežke in zasluge posameznih gasilskih veteranov.
Gasilcem veteranom iz IGD DO EMO želimo še naprej, veliko uspehov, trdnega zdravja in osebne sreče.
Emil Oštir
CHO OY MOČNEJŠI
Potem, ko je premagala glavno oviro, se je morala odprava v južno steno
Cho Oya zaradi orkanskega vetra vrniti.
Pred kratkim se je vrnila v domovino peterica članov himalajske odprave alpinističnega odseka PD Impol iz Slovenske Bistrice, ki je 5. septembra letos odpotovala v Nepal, kjer so poskušali osvojiti šesti najvišji vrh sveta Cho Oya in kot prvi premagati tri tisoč metrov visoko steno 8201 meter visoke gore. Potem, ko so zmogli že glavnino tehnično izredno zahtevne in zaradi nenehnih plazov nevarne stene ter dosegli višino 7700 metrov, so se morali Marjan Fre-šer, Danilo Tič, Matjaž Pečovnik, Milan Romih in Franček Knez zaradi orkanskega vetra obrniti. Vrh je bil tako rekoč že osvojen, bili so na pragu uspeha, toda narava je bila močnejša. Ne glede na to se lahko Franček Knez in prijatelji pohvalijo, da je njihova odprava spričo opravljenega dela in nabranih izkušenj dosegla vseeno velik uspeh, saj ni še nihče pred njimi prilezel tako visoko v steno, tudi slavni Messner ne. O tem, kako so potekale priprave na odpravo, kaj vse se je dogajalo v dneh pred odhodom, pa o tem, kaj so v oktobrskih in novembrskih dneh doživljali v steni, nam je pripravil nekaj prispevkov član odprave, sicer naš sodelavec Franček Knez.
Ideja o Himalaji oziroma preplezati južno steno Cho-Oya je zajela moje klubske tovariše že pred letom dni. Čeprav o Himalaji večina poje hvalnico, saj predstavlja deželo najvišjih vrhov, sem si sam vroče želel, da bi se lahko vrnil v Patagonijo, kajti v trenutkih, ko sem se moral odločati o Himalaji, sem bil še pod vtisom lanskih doživetij v stenah Fitz Roya. Kljub vsem pomislekom sem se pridružil tovarišem iz kluba.
Za odpravo pa je bilo potrebno priskrbeti precejšen del finančnih sredstev. Iskali smo najrazličnejše možnosti in na koncu pristali pri obnovi fasad na mariborskih stolpnicah v soseski S 23. Tako smo pričeli z nenavadnim plezanjem po stolpnicah, kar je trajalo celo zimo in celo pomlad. Ob lepih sončnih vikendih, ki so bili kot nalašč za plezanje po gorah, sem se lahko le otožno oziral v daljavo, kjer sem slutil gore. Komaj sem čakal, da končamo z delom in si prislužimo potreben denar za odpravo. Naslednji mesec je bilo tudi to za nami in že sem lahko plezal, vsak dan po službi pa sem marljivo treniral. Pri enem od takšnih treningov sem si pri sprintu poškodoval tetivo, tako da potem s te-
kom ni bilo dva meseca nič. Še sreča je bila, da sem kljub poškodbi lahko vsaj še plezal. Ko sem si nekoliko opomogel, pa me je doletela naslednja nezgoda. Pri vzponu v ogromnem previsu sem si poškodoval koleno. Tokrat me je zadeva priklenila na posteljo za ves mesec. Kljub temu pa nisem, popolnoma miroval. Treniral sem roke in se po mesecu dni lahko že večkrat dvignil na eni sami roki. Potem mi je bilo vsak dan bolje. Ko sem se dokončno pozdravil, sem mislil, da je sedaj vse hudo že za mano. Ob vikendih sem hodil v domače gore in s prijatelji opravil nekaj čudovitih plezalskih stvaritev. Vse to pa le ni v meni porajalo pravega zadovoljstva. Pri tem nam je večkrat ponagajal dež in nas prepodil domov. Tako smo med drugim trije odšli v Dolomite (Jeglič, Karo in jaz), bili smo dobro pripravljeni, pa nam jo je zagodel dež in morali smo se vrniti. Ostali smo praznih rok.
Ko sem se vrnil domov, pa še eno neprijetno presenečenje. Zbolela je mama. Že dalj časa se je pritoževala nad zdravjem, sedaj pa je morala v bolnišnico. Ko sem jo nato obiskoval v bolnišnici, mi je zaupala, da bo operirana. Tega pa jo je bilo
tako strah. Bodril sem jo, tako rad bi ji pomagal, pa nisem mogel.
Obiskal sem jo tudi dan po operaciji. Ležala je na postelji v kotu sobe, zavita v bele rjuhe. Tudi njen obraz je bil ves bel. Obdana je bila s kupom stekleničk, od katerih so vodile k njej prozorne cevke. Počasi je odprla pomodrele ustnice in me vprašala: »Le zakaj mora človek na tem svetu toliko trpeti?« Nemo sem se zazrl v belo rjuho, v katero so bile vpite kaplje krvi. Spregovorila sva še nekaj besed, zatem pa je želela, da odidem. Bilo ji je neznansko hudo. Počasi sem odšel, solze so mi zalile oči.
Naslednji dan sem s strahom vstopil v njeno sobo. Ko sem se približal njeni postelji, se mi je smehljala, njen obraz ni bil več tako bled in zopet je bila vsa živahna, kakor da se ne bi zgod ilo nič hudega. Sproščeno sva se pogovarjala, lahko bi dejal, celo veselo. Od nje sem odšel prepričan, da je vse hudo za njo in da bo kmalu spet zdrava. Pa sem se tudo zmotil. Kmalu zatem je umrla. Zakaj? Ne vem, verjetno tudi ne bom nikoli zvedel vsega.
Še zadnjič sva bila skupaj, ona med kupom rož, jaz v črnini.
Iztekel se je dan, iztekle so se tudi ure drugega dne in prinašale slovo. Vendar tokrat drugačno, kakršnih sva bila vajena doslej. Ona mi je pri vsakem mojem odhodu v daljne dežele podala roko in ko sem stisnil to skrbno dlan, so se ji pogosto ulile solze. Danes se ne bo zgodilo ničesar takšnega. Še zadnjič se lahko zazrem v njen beli obraz, ki ji ga je nadčloveško trpljenje čisto spremenilo.
Slovo, neizmerna žalost. Za vedno se je pretrgala vez s človekom, ki ti je najbližji, najdražji. Težko vse to dojameš, vse je minljivo, ostanejo le še spomini in občutek, da si sam, čisto sam s seboj, med množico tujcev, nekomu večni dolžnik.
Ves ta čas so me fantje iz odprave pogosto klicali v službo. Dal sem jim lahko le kakšen koristen nasvet, za kaj več pa žal nisem imel časa. Verjetno so me težko razumeli ali pa sploh ne. Vendar so pridno delali, zbirali opremo in urejali tisoč drugih, prepotrebnih stvari. Pred dnevi sem bil še trdno prepričan, da ne bom odšel z njimi na pot, sedaj, po vseh teh dogodkih, pa mi je to predstavljalo nekakšno odrešitev.
Čez nekaj dni smo že bili v Katmanduju. Katmandujska kotlina je bila zakrita z deževnimi oblaki, iz katerih je kar najprej deževalo. Hodili smo po mestu, si ogledali to in ono, vendar zame vse to ni bilo več tako zanimivo kot nekoč, saj sem bil tu že tretjič. Taval sem po ozkih ulicah, pod nogami mi je žvrkljalo blato, ob straneh ulice, po kanalih se je nabirala smrdljiva voda. Prerival sem se med množico ljudi in bil kmalu ves umazan od glave do pete. Med vsem tem vrvenjem vozijo avtomobili, motorji, kolesarji, vsi trobijo, zvonijo, skratka povzročajo neznanski hrup, ki para človeku živce. Vsakih nekaj korakov me je kdo pocukal za rokav in vprašal, če želim morda menjati denar ali kupiti hašiš. Ko se rešiš tega, je že pred tabo drugi, ki te prosi »vbogajme«. Bolj ko se bližaš središču mesta, večje število ponudnikov za sto in sto najrazličnejših stvari te oblega. Tako ti na koncu čisto nehote uide iz ust tudi kakšna nespodobna beseda. Še sreča, da te nihče ne razume.
Če te slučajno pot brezdelja zanese v kakšno stransko ulico, je čisto normalno, da ti v nos udari strašanski smrad. Ob takšnih »priložnostih« se ti poraja občutek, da si zabredel na kup gnoja in da se bo zdaj, zdaj vse utopilo v njem.
V Katmanduju smo morali ostati ves mesec. Počasi smo se pripravljali za pot in dokupili še del potrebne opreme. Med drugim sva z Matjažem odšla v neko trgovino, da bi zanj kupila copate. Izbrala sva iz velikega kupa. Pomeril je copat, ki mu je bil všeč in vzel še drugega. Opozoril sem ga, naj pogleda,
Cho Oyu - 8201 m - južna stena, ki je bila tudi glavni cilj odprave.
Domačin v značilni tibetanski noši.
če sta podplata na obeh iz enakega materiala, saj so le ti med sabo tudi pri navidez enakih modelih razlikovali. Zadovoljen je ugotovil, da je vse v redu. Šele čez nekaj časa, ko je želel copate obuti, je žalostno ugotovil, da sta oba leva. Ta pripetljaj je na nas deloval kot nekakšno poživilo. Vnesel je precej smeha in dosti zanimivih pripomb, seveda vse na račun oškodovanca.
Ker smo imeli na voljo dovolj časa, smo se odločili, da bomo vsak dan tudi trenirali. Z močmi in kondicijo je žal vedno tako, da se težko pridobi, izgubi pa zelo hitro, tako hitro, da se tega še zavedaš ne.
Tako smo potem vsako jutro in vsak večer pretekli 3 kilometre iz mesta do budinega svetišča. Tek se je pričel s srednje strmim vzponom, nad njim smo nadaljevali po ravnici, ki se je končala s klancem. Na njegovem vrhu smo zavili na tlakovane stopnice, ki so nas po stopetdesetih metrih pripeljale na vrh svetišča. Po prvem opravljenem teku sem imel na vrhu stopnišča noge popolnoma mehke; Navzdol sem še komaj hodil. Že čez dva dni pa se je obrnilo na bolje, tekel sem z lahkoto in tudi večkrat. Nato smo kriterije poostrili. Na nasprotni strani svetišča smo si izbrali nov teren za treninge, druge, bolj strme stopnice. Ko sem tekel po le-teh, sem v zadnjih petnajstih metrih, ki so bili
Pagoda v središču Katmandu-ja, ki predstavlja hkrati tudi najvišjo zgradbo v mestu.
10
i£ EMO
Emajlirec
skoraj navpični, v ušesih vedno slišal lastno hropenje, iz nog pa mi je neka nevidna sila kot pijavka občutno sesala moč. V takšnih trenutkih sem sam sebi dopovedoval »še malo in čim hitreje, pa bo konec teh peklenskih muk«.
Po nekaj dneh smo tekli po teh stopnicah že večkrat na dan, vse dokler nismo bili čisto premočeni in onemogli. Vsak večer pa smo opravili na okvirju vrat (podbojih) sobe še dodaten trening - na rokah smo se dvigovali po več stokrat.
Minil je že ves teden, naše opreme, ki naj bi priletela za nami, pa še vedno ni bilo. Odločili smo se, da Matjaž in Milan ostaneta v mestu in čakata na opremo, Marjan, Dani in jaz pa smo z glavnim delom opreme odrinili s kamionom iz Katman-duja. Vožnja je trajala celih sedem ur. Na nekaterih delih je bila cesta tako slaba, da smo se lahko vozili le s hitrostjo 15 do 20 kilometrov na uro. Tako smo »pricincali« na cilj oz. do konca naše poti okoli dvanajste ure ponoči. Opremo smo zložili v eno od hiš ob cesti in se odpravili spat. Zlezli smo v spalne vreče, katere smo položili po tleh. Nisem mogel zaspati, premetaval sem z leve na desno, neusmiljeno so me grizle bolhe, ves čas pa so me tudi nadlegovali komarji. Zunaj so lajali psi, v sosednjem prostoru pa sta se glasno pogovarjala dva domačina, vse skupaj pa je doseglo vrhunec, ko se je vsemu temu pridružil še otroški jok. Bilo mi je vsega dovolj. Ta norija je trajala do jutra, ko sem se ves omotičen odmajal ven, na prosto. Pričakalo meje megleno in deževno jutro. Nosači so se že zbirali pod velikim vaškim drevesom. Najprej jim je vodja razdelil del denarja vnaprej. Nato so zahtevali še vrvi za nošenje tovorov. Ko smo jim dali tudi te, so si omislili še plastične vreče proti dežju. Dali smo jim tudi te, saj druge izbire ni bilo. Po treh urah smo končno rešili vse probleme in kolona štiridesetih nosačev je krenila na pot.
Počasi, korak za korakom, z upognjenimi hrbti, na njih tride-setkilogramski tovori, zagoreli, zgubani obrazi, prepoteni črni lasje, kaplje znoja na čelu, ce-
Budin tempelj, obdan z molilnimi zastavicami. Stopnice tega svetišča, ki stoji na vrhu hriba, so si izbrali člani odprave za vsakdanje treninge.
Ipdnevno garanje in misel na denar.
Kolona vijuga po strmini v dolino, mimo številnih riževih teras, nizkih opečnatih hiš z majhnimi okni, ki spominjajo na strelne line. Na dvoriščih dremajo leni psi, v bližini hiš se pase živina. Ozka pot, kakor gaz v snegu se spusti do reke. Viseči most veže oba bregova. Pobočje na drugi strani se strmo vzpenja, kolona nosačev se raztegne. Nekateri izginejo med drevjem bujnega gozda, drugi počivajo ob mostu. Slednjič se tudi ti zagrizejo v strmino. Ko pride kolona na vrh, se pot zopet spusti, igra se ponavlja in tako dan za dnem.
Monsum še traja, gosti oblaki nosijo dež, na trenutke skoraj ne vidiš okoli sebe. Ko pa se oblaki razkadijo, posije sonce, svetlozelene riževe terase se lesketajo v bujnem zelenilu.
Bosi, široki, razpokani podplati se pogrezajo v blato, po golih nogah se lepijo pijavke. Roke jih avtomatično trgajo stran, iz ran se cedi kri. Tri dni traja ta nadloga. V deželi je jesen, na to me spominjajo lesnike ob poti. Po tleh leži črno in rjavo posušeno listje, na vejah pa je še opaziti posamezne plodove. Za robom je nasad koruze, suhi široki listi so povešeni, le steblo se še drži pokonci. Terase svetlo zelenega riža povsod okoli so pravo nasprotje. Zrnje že zori in je temne barve, banane pa so še čisto zelene. Ajda je še vsa majhna. Deževno obdobje je dodobra namočilo zemljo, narasle reke hrumijo v dolino. Vsepovsod naokoli bujno rastje.
Nebo je jasno in modro, vrhovi v daljavi so še čisto črni. Izza te črnine nagajivo kuka sonce in pošilja prve svoje žarke na nasprotne grebene, da pordečijo. Sijoča krogla se počasi dvigne, osvetli prisojna pobočja, žarki postajajo vse tanjši, komaj še opazni. Toplo je. Nosači nimajo radi sonca, prinaša jim žejo. Sonce počasi izpije vlago z listov vej in debel, posuši redko blato, luže na poti se posušijo. Deževno obdobje se končuje.
Tako prijetno je občututi mehko toplo mivko ali zglajeno površino granitnih skal pod bosimi podplati.
Ko hitimo mimo koč ali ko srečam skupino domačinov,
Kamniti oltar boginje Kali. Tu opravljajo domačini svoje verske obrede (molitve, darujejo riž).
občutim na sebi njihove poglede. V majhni vasici pokramljam z domačinom, želi mi podariti ja-ponke. Presenečen sem, zahvalim se mu za velikodušnost in na lep način zavrnem darilo. Pri odhodu mu pomahan v slovo in rečem »Ostani dober še naprej«.
Naslednjega dne se odločim, da celodnevno etapo pretečem ali prehodim v najkrajšem možnem času. Vendar pa se ta moja »dobra« zamisel izjalovi že čez nekaj ur. Ob neki reki sem si namreč natrgal vez v gležnju. Noga mi zateče, spremljajo me hude bolečine. V trenutku se spremenim v šepavca in po polžje lezem za ostalimi. Nemočen sem, to pa me zelo jezi. Zvečer to jezo sprostim na veji drevesa, ko se na rokah dvignem se-demstokrat.
»Šepajoči« dnevi se nadaljujejo. Po dveh dneh se stanje toliko izboljša, da že lahko plezam po granitnih blokih ob poti, vendar z velikimi težavami. Za sabo puščamo vasi, domačini so žito že poželi in ga mlatijo s cepci. Nosači nam pridno nosijo tovore, vsakdanji kruh je tukaj resnično težko prigaran.
Hoja po grebenskih hrbtih se je končala, zavili smo v dolino, na dnu katere teča reka. Pot nas pelje po rečnih bregovih, nekaj časa čisto ob njej, nekaj časa visoko, zgoraj nad njo. Pobočja so velikokrat zelo strma, vsak padec s poti bi se končal tragično. Na nekaterih mestih so stene gladke in navpične. Teh se izognem s pomočjo visečih mostov na nasprotni breg. Soteska postaja čedalje ožja, dokler ne ostane le še kanjon. Hodimo po njegovem dnu, po naplavinah ob rečnem bregu. Kmalu se je kanjon razdelil na tri smeri (v obliki črke Y) in čez most zavijemo v breg. Grizemo kolena. Na vrhu pobočja leži vas Namče. To je največja šerpovska vas, ki leži skoraj 4000 metrov visoko. Drevesa so ostala na dnu doline, pobočja so porasla samo še s travo, na terasah raste le krompir. Z vrha hriba nad vasjo se odpira lep razgled na vrhove šesttiso-čakov, ki izgledajo kot nemi stražarji. Za robom zagledam nato najprej snežni stolp Arna dablam, takoj zatem pa še Eve-rest in Lhotse. Lhotse je ves odet z novim snegom, ob pogledu nanj oživi davna želja, da bi ga preplezali. V njegovi steni
Verski obred v pričakovanju novega leta.
Katmandu - del naselja ob sveti reki, kjer sežigajo umrle.
smo pustili tudi del sebe, tolikšen del, da tega ni moč povedati z besedami. Če bi se lahko še enkrat vrnili, se spoprijeli z njim, bi gotovo uspeli, ga premagali, tako malo bi nam še bilo potrebno. Vendar zveza tega ni storila.
Mrači se, izza oblakov gledata ožarjena vrhova. Oblaki razkrijejo tudi del strehe Lhotseja Škrlat zbledi, oblaki zakrijejo dolino, okoliški vrhovi dahnejo ledeni hlad.
V Namčeju zamenjamo nosače. Namesto njih nam sedaj tovore nosijo jaki. Petnajst teh rogatih živali zavije po poti najprej navzdol v dolino, nato pa se vzpenja po pobočju nad reko vse više in više. Reka, vsa peneča, je kmalu daleč spodaj. Vidimo, kako dere skozi tesni v dolino. Po nekaj urah zavijemo skozi brezov in oleandrov gozd, kateremu je jesen obarvala liste v tisočerih niansah. Po krošnjah dreves se spreletavajo ptice pisanih barv, nekatere s čopki na glavah. Nekajkrat prepodimo divje kokoši in fazane. Na vrhu gozdička je planota s pastirskimi stanovi. Koče iz kamna so zaprte, zato postavimo šotor. Večer je že. Nosači so nam izgubili gorilec od kuhalnika. Dolgo se ukvarjamo s popravilom oz. z njegovo usposobitvijo, vendar brez vidnega uspeha. Pojem nekaj hrane. Ker v šotoru vlada prostorska stiska, vzamem spalno vrečo in si pod bližnjo skalo zakurim ogenj. Strmim v ogenj in pijem čaj. Ognjeni zublji ližejo temo, počasi postajajo vse manjši, dokler ne žari rdeče samo še jedro. Ko ugasne tudi to, ugasnem tudi sam.
Naslednje jutro me prebudi vpitje. Sonce je že obsijalo okoliške grebene, tla pa so vsa bela od ivja. Nosači so opazili gor-
skega leva. Šele, ko izgine v podrasti se pomirijo. Strah jih je, bojijo se, da bi jim lev raztrgal jake. Vzamem nahrbtnik in se zagrizem po hrbtu grebena v strmino. Na vrhu je ravnica, sredi nje je modro jezero, po čigar gladini plava jata divjih rac. Obzorje obrobljajo številni koničasti, zasneženi vrhovi. Kot v pravljici je videti vse to.
Ob jezeru so stanovi. Tu bomo še zadnjič prenočili. Izteka se enajsti dan naše hoje. Malo pred nočjo se vzpnemo na bližnji 5500 m visok vrh. Tu, na vrhu doživimo trojni mavrični lok, v centru so naše sence -glorija.
Izteka se dvanajsti dan in z njim naša dvanajstdnevna pot. Ob smaragdno zelenih jezerih, na mivkastem pobočju (podobnem kakor v Sahari) vzniknejo oranžni šotori, ki so pravo nasprotje obledenelega peščenega okolja, suhim porjavelim travam in belim gorskim vrhovom. V dolgih mrzlih nočeh, ko jih prekrije slana in se v njih prižgejo sveče, žarijo v temi, kakor lačne oči volka, ki je na preži. Nad šotori se pobočje vzpne, na drugi strani pa pade sto metrov v dno morene. Tri kilometre dolga morena se spoji z ledenikom, ki je ves razpokan in naježen kakor zmajev hrbet. Na koncu trikilometrskega ledenika stoji stena. Tri tisoč metrov visoko se dviguje v sinje višave. Po svoji obliki spominja na okame-nelo ujedo, vklenjeno v večni led. Domačini, ki so opazovali to goro iz doline, so ji nadeli ime Cho Oyu. To ime pomeni eno od njihovih številnih božanstev, zame, ki sem to goro spoznal v dno duše, pa bo vedno ostala le gora nenehnih podorov in ogromnih plazov.
Zahvale, želje, čestitke
OMNICAL BUDERUS PROIZVODNJA KOTLOV IN APARATOV BUDERUS DELNIŠKA DRUŽBA OBRAT OMNICAL Poštni predal 61 - 6344 DIETZHOLZTAL-EVVERSBACH
EMO
Osebno g. generalnemu direktorju GAZVODI
VODSTVO FIRME
KAUFGUT ITALIEN AG 1-39100 BOZEN, PACINOT-TISTRASSE 6
Bozen, 22. november 1984 DH/Vr
Mariborska cesta 86 63001 Celje Jugoslavija
Naš znak	Telefon
Ltg. Schmidt/jg	02774/81	Evversbach
301	28.11.1984
Spoštovani gospod Gazvoda!
Še enkrat prav prisrčna hvala za vaše ljubeznivo vabilo k 90-letnem jubileju vaše firme.
Posebno smo se veselili plakete, ki ste jo posredovali. Po našem tolmačenju naj plaketa simbolizira še nadaljnjo poglobitev sodelovanja med obema našima podjetjema.
Vam in vašim sodelavcem želimo tudi v naslednjih letih ponovno vse najboljše in mnogo uspehov.
S prijateljskim pozdravom
OMNICAL	Proizvodnja kotlov in apatatov
Delniške družbe BUDERUS
Spoštovani gospod direktor!
Kot vam je že sporočila gospa Zora Jurkovič, se zaradi drugih obveznosti, ki sem jih prevzel že pred več meseci, ne bom mogel udeležiti svečanosti ob priliki 90 let obstoja EMO.
Za vaše vabilo bi se vam rad prisrčno zahvalil in ml je resnično žal, da ne bom mogel osebno prevzeti plaketo, ki ste jo namenili našemu podjetju.
Izkoriščam to priložnost, da zaželim vam in vsem vašim izkušenim sodelavcem vse najboljše in mnogo u-spehov z vašimi novimi napravami.
Schmidt	Mehrholz
Srečala sta se z »Abrahamom«
Arnšek Ivan (10.12. 1934) - TOZD Posoda, obrat emajlir-nica. Zaposlen v DO od 15. 3. 1949.
V mesecu decembru sta praznovala petdeseti rojstni dan naša sodelavca iz TOZD Posoda tov. Arnšek Ivan in tov. Za-všek Ivan. Oba sta že dolga leta zvesta našemu kolektivu. Znana sta kot marljiva in vestna sodelavca, ki sta si ustvarila med sodelavci tudi velik krog prijateljev, kar pa sploh ni čudno, saj sta se vedno trudila, da bi naloge, ki so jima bile zaupane kar najbolje opravila, svoje bogate delovne Izkušnje pa sta vedno rada prenašala na mlajše sodelavce.
Obema ob jubileju Iskreno čestitamo.
Zavšek Ivan (5.12. 1934) - TOZD Posoda, tehnološka priprava proizvodnje. Zaposlen v DO od 15. 9. 1951.
Upam, da vas bom lahko ob mojem predstoječem obisku spomladi 1985 tudi osebno spoznal.
Z najlepšimi pozdravi Heinz Desaler
DO EMO CELJE Komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj Datum: 17. 12. 1984
Na osnovi 68. člena Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih potreb delavcev DO Emo in sklepa komisije za reševanje stanovanjskih vprašanj, objavljamo:
RAZPIS
za uvrstitev na prioritetno listo dodelitve dolgoročnih kreditov za:
-	novogradnjo,
-	adaptacijo - prenovo,
-	nakup stanovanja v etažni lastnini
Pogoji za uvrstitev na prioritetni listi:
1. NOVOGRADNJA
-	urejeno gradbeno dokumentacijo (lastništvo, gradbeno dovoljenje, predračunska vrednost gradnje),
-	vloženih najmanj 30 % predračunske vrednosti gradnje.
2. ADAPTACIJA - PRENOVA se dodelijo dolgoročni krediti, s katerim se bodo izvedla sledeča dela:
-	toplifikacija,
-	pridobitev sanitarij (WC - kopalnica),
-	napeljava vodovoda v hišo oz. elektriko,
-	centralno ogrevanje,
-	pridobitev dodatnih prostorov (samo v primerih, ko po standardih ni ustrezne kvadrature, pri čem se za ugotavljanje upoštevajo vsi člani skupnega gospodinjstva. Ne upošteva se, ko gre za dograditev prostorov za zaposlene otroke in druge člane skupnega gospodinjstva, ki so zaposleni v drugi DO).
Udeleženci razpisa morajo imeti urejeno:
-	adaptacijsko dovoljenje oz. priglasitev del za navedena dela,
-	zagotovljena vsa druga sredstva za izvedbo adaptacije,
-	lastništvo oz. solastništvo objekta, ki se adaptira.
Kadrovske vesti
Od 1. 11. do 30. 11. 1984 Sprejeti na delo:
ŠALAMUN Barbara - TOZD Servis in trgovina; BORŠIČ Franc, SKOK Jožef, KUNŠTIČ Ivica, HRASTNIK Gregor, ŽNI-DAREC Miroslav, LORGER Tonček, JURAK Stjepan, ZAJKO Ivan - vsi TOZD Odpreski; GRIL Marjan, PAVIČIČ Milan - oba TOZD Kontejner; PLANKO Vidomir, DROVENIK Bojan, JAB-Rlč Ivan, RAMŠAK Milan - vsi TOZD Kotli-Šentjur; BREZNIK Boštjan - TOZD Posoda; BOŽIČ Bogomir - TOZD DSSS-razvoj; JUG Andrej - TOZD DSSS-kadr. sl.; LOZEJ Milan -TOZD DSSS-kontrola.
Iz DO so odšli:
KITEK Jelka, KOŠAK Ljubica, TOMAŠEVIČ Dragica, KLINC Silva, KRKOVIČ Bojana, PRIVŠEK Sabina, KOŽELJ Liljana, ŽARKOVIČ Božidar, KOMERIČKI Darko, PODGORŠEK Franc, ZDOLŠEK Marjan, KUMPERGER Franc, BURA-ZER Danijel, GAJŠEK Alojz, ŠKORIČ Rade, CIRKULAN Peter- vsiTOZD Posoda; DROVENIK Janez-TOZD Radiatorji; MAVRIČ Gabrijel, ŠIBANC Drago - oba TOZD Vzdrževanje; KOLAR Jože - TOZD Kontejner; JUG Milan, DOLŠAK Ivo -oba TOZD Kotli-Šentjur; PALIR Marjan, CESNIK Danilo -oba TOZD Odpreski; BOŽIČ Marko-TOZD DSSS-kontrola; MATUŠ Damijan-TOZD Frite; FLORJAN Ivan - TOZD Servis in trgovina.
Upokojili so se:
HRIBERŠEK Olga (6. 5. 1934-2. 11. 1984), JAVORNIK Erna (28. 12. 1938-1. 11. 1984), NEŽMAH Nežika (27. 11. 1928-2. 11. 1984), POTOČNIK Danijel (8. 7. 1930-1. 11. 1984), ČEDE Vlado (21. 6. 1931-1. 11. 1984) - vsi TOZD Posoda; LIPOVŠEK Martin (20.9.1931 -2.11.1984) - TOZD Orodjarna; TAMŠE Vinko (2. 4. 1928-5. 11. 1984) - TOZD Radiatorji.
Poročili so se:
POPOVIČ Nada-MIŠA, GOVEDIČ Marija-DEČMAN - obe TOZD Posoda; ROJEC Ksenija-KOPINŠEK - TOZD DSSS BUKOVŠEK Mihaela-PASARIČ - TOZD Kotli Celje.
Premeščeni iz i OZD V TOZD:
KAČIČNIK Marija Iz Posode v DSSS s 1.11.1984, BUDJA Janez iz Posode v Kotli-Šentjur s 16.11.1984, TRNAR Jože iz Vzdrževanja v Odpreske s 23. 11. 1984.
3. NAKUP STANOVANJ V ETAŽNI LASTNINI
-	pogodbo o nakupu stanovanja v etažni lastnini,
-	da je nakup stanovanja - velikost v skladu z določenimi normativi,
-	zagotovljena vsa druga sredstva za nakup stanovanja.
Udeleženci razpisa morajo dostaviti še sledečo dokumentacijo:
-	izpolnjen obrazec, ki ga dobijo v službi družbenega standarda,
-	potrdilo o skupnem gospodinjstvu in stalnem bivališču,
-	potrdila o osebnih dohodkih za leto 1983 - svoje in družinskega partnerja in vseh ostalih članov skupnega gospodinjstva,
-	ostale dohodke članov skupnega gospodinjstva,
-	zdravniška dokazila (v primeru invalidnosti, poklicnih bolezni oz. kroničnih bolezni otrok).
Sprejemajo se samo prijave na razpis tistih delavcev, ki izpolnjujejo pogoje navedene v 21. in 27. čl. pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev.
Razpis velja 20 dni po objavi v tovarniškem glasilu EMAJLIREC.
Sprejemajo se samo prijave, katerim je priložena v celoti zahtevana dokumentacija v podanem roku razpisa.
Popolne prijave se sprejemajo v KSP-službi družbenega standarda, tov. Veber Marjana vsak dan od 6.-7. ure in 11.-12. ure.
NEPOPOLNE PRIJAVE IN PRIJAVE, KI NE IZPOLNJUJEJO POGOJEV RAZPISA, SE NE SPREJEMAJO.
Komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev DO Emo Celje
Emajlirec
Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne organizacije EMO Celje In ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga urednški odbor.
Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, Interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje.
ŠEMO-
Emajlirec
Humor
»Kdo pa pri vas vodi podjetje?«
»Generalni direktor, pomočniki, direktorji TOZD, plavalni mojster...«
»Plavalni mojster? Kaj pa ta dela?«
»Iz vode nas vleče«.
»Sinoči sem imel srečo pri kartah«.
»Koliko si pa dobil?«
»Nič, ampak žena je že spala, ko sem prišel domov«.
Kako 'si pa kaj privoščite meso?
Ja, zdaj ko sorodniki še kollnijo, skoraj vsak teden!
»Janez, ali si se oženil? Opažam, da imaš čisto srajco, vse gumbe prišite, obleko zlikano, čevlji se ti svetijo...«
»Ja, ja, to je bilo prvo, kar me je žena naučila«.
Bomo grafikone nove narisali, ter plane napisali, da bo na koncu naslednjega leta
od vseh nam danih obljub mogoče le malo manj izgub.
Dva neseta klavir v dvanajsto nadstropje. Na cilju sta oba krepko zadihana in utrujena. Eden reče:
»Po pravici ti povem, da imam mnogo rajši trobento«.
»Ja, zakaj pa?«
»Lepši zvok ima«.
»Gospa, ta krema vas bo pomladila za dvajset let!«
»Pa mislite, da mi potem ne bodo vzeli pokojnine?«
Berač potrka na vrata in prosi gospodinjo, ki mu odpre: »Dobra gospa, ali imate kakšno staro obleko zame?«
»Toda, saj imate prav imenitno obleko, skoraj novo ...«
»Saj v tem je pa problem, ta obleka mi kvari posel«.
Zakaj imamo pri nas težave?
Ali veste zakaj imamo v EMO težave s preskrbo?
Ne veste?
Zato, ker vsebuje beseda PRESKRBA tudi besedo SKRB. Kot pa je znano iz naše devetdesetletne zgodovine, mi nismo bili nikoli najbolj skrbni.
Najraje smo kar zaskrbljeni!
V izložbi prodajalne se nahajajo trobente in pištole. Mimoidoči vstopi v lokal in vpraša prodajalca:
»Kaj se bolje prodaja, trobente ali pištole?«
»Oboje enako dobro«, odgovori prodajalec. »Ko nekdo kupi trobento, pride naslednji dan še njegov sosed in kupi pištolo.«
»Ti, ali ne bi bilo »fejst«, če bi se mi tesneje povezali z Indijo?«
»Daj no, zakaj pa?«
»Oni imajo svete krave, pri nas v tovarni pa je vse več svetih bikov«.
Ob koncu leta
Zopet leto je okoli.
In na kraju kakor vedno vsi obnašamo se zgledno.
Še v pisarnah nam za krej kavo je zamenjal čas.
Spet narašča produktivnost, referendumska aktivnost in že vsak dobro ve kaj spet hoče ali noče se.
Za konec pa na zdravje, sreče zvrhan koš, vmes pa tudi kakšen groš. Obilo smeha, zdravja, kozarce dvignimo, izpijmo, roke stisnimo in obljubimo si, da ostanemo prijatelji še naprej.
Naj cene se že ustalijo, standard naj ne pada več, stotero zdaj prižgimo sveč, tem željam naj v pozdrav gorijo.
Modre in manj modre
Nekateri naši sodelavci le mislijo, ne da bi kaj delali. Drugi pa delajo, ne da bi kaj mislili.
Pred tehnološko modernizacijo TOZD Posoda smo trdili, da imamo premalo avtomatov za modernejšo proizvodnjo, sedaj pa pravimo, da imamo preveč ljudi, ki so le kot navadni avtomati.
* * *
V	naši DO se ne bojimo delati napake. Mogoče pa nam bo katera, tako kot se je to zgodilo Kolumbu, le odkrila Ameriko.
Edina storilnost, ki v vseh letih v EMO ni padla, je storilnost pri kuhanju kave.
* * *
Lansko zimo smo čutili v kosteh, letošnjo pa tudi v denarnicah.
* * *
V	naši tovarni je še vedno veliko tistih, ki bi radi, da bi jim vsak dan dišalo iz krožnika, čeprav jim delo smrdi.
V	EMO smo našli nov način »urejanja« odpadkov. Do očiščevalne akcije so odpadki ležali na raznih mestih, potem pa so jih »koncentrirali« le na nekatera mesta, kjer ležijo še naprej.
Naši ljudje strašno radi delajo - doma. Zato se tudi tako veselijo koncev praznikov - da se lahko v službi spet malo spočijejo.
* * *
Najtežje v EMO je to, ker nekateri naši sodelavci menijo, da tudi položaj daje pamet.
* * *
Pri nas se v zadnjem času vsi borimo le za osebni dohodek, vse premalo pa za delovne organizacije prihodek.
Pri direktorju cirkusa:
»Jaz posnemam ptice«.
»To sem že videl!«
»Škoda« pravi človek in odleti skozi okno.
* * *
»Sine, vse kar smo naredili, smo naredili za vas«.
»Ja oči. Tistega, kar pa še niste naredili, pa bo dovolj še za moje otroke!«
Novoletna nagradna križanka
Izpolnjen kupon križanke morajo reševalci poslati v uredništvo slednje nagrade:
EMAJLIRCA do 30. januarja 1985.	1. nagrada 400,00 din, 2. nagrada 300,00 din, 3. nagrada
Za pravilno rešitev so za izžrebane reševalce predvidene na- 200,00 din in 4. nagrada 150,00 din.
»Kako pa kaj pri vas preživljate prosti čas?«
»Mož hoče na tekmo, jaz na sprehod, otroci na plavanje. V prepiru kdo bo kam šel pa nam prosti čas kar hitro mine . • •«
Ljubitelj starin je opazil pred kmečko hišo dragoceno starinsko skodelico, iz katere je maček lizal mleko. Premagal je svoje razburjenje in rekel kmetu:
»Joj, kako srčkan mucek! Ali mi ga prodate?«
»Zakaj pa ne!« je rekel kmet in povedal visoko ceno.
Ljubitelj starin je plačal, nato pa dejal:
»Še tole skodelico bom vzel, ker je mucek navajen, da pije iz nje«.
»Ne, te pa že ne!« se je uprl kmet.
»Zakaj pa ne?«
»Ne, ne, te pa ne dam. Zaradi nje sem v zadnjem času prodal že sedem mačkov!«
—	Iščem vašega nadrejenega, da mi poroče kje te in kaj delajo njegovi delavci!
—	Hja, njega ni, ampak mi trne tu in