V. b. b.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom
»KOROŠKI SLOVENEC*'
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26 Rokopisi se naj pošiljajo na naslov:
Pol. in gosp. društvo
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Lisi
&£& pollili*.o, «jospodaursLvo trt prosveto
izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno: 1 šiling.
Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25
Pozamezna številka 10 grošev.
Leto
Dunaj, 26. avgusta 1925.
St. 34.
Ali je še pravica za nas?
Županstvo v Dobrlivasi je z odlokom 30. decembra 1924 št. 2741/24 zaseglo dvorano in čitalnico „K. slov.“ izobraževalnega društva v Dobrlivasi za stanovanjske namene z utemeljitvijo, da so leti prostori prazni. Hranilnica in posojilnica v Sinčivasi kot lastnica društvenega doma je takoj napravila ugovor, ker ima te prostore že izobraževalno društvo in druga društva od 1. 1923, ko so bili izgotovljeni, zasedene. Najemniška komisija pri okrajnem sodišču v Dobrlivasi je s sklepom od 30. januarja 1925. št. Wa 1/25 zasego od strani županstva potrdila. Nato se je cela obravnava poslala na pregled po ministrstvu za socialno oskrbo na višje nadsodišče v Gradec. Višje nad-
; sodišče v Gradcu kot najvišje sodišče je ovrglo zasego in ' sklep županstva ter najemniške komisije pri okrajnem sodišču v Dobrlivasi z utemeljitvijo, da so bili ti prostori že zasedeni od društev in da občina nima pravice zaseči takih prostorov in je izreklo, da se je postava kršila.
Toda sedaj čujte: človek bi mislil, da je cela zadeva vsled odločitve višjega nadsodišča v Gradcu uravnana in da se je pravica vendar enkrat skazala. A Županstvo je kar samoodsebe zavrglo sklep Višjega nadsodišča v tej pravdi s tem, da je zapečatilo vhod v društvene prostore in zahtevalo ključe---------------------• To-
liko javnosti v začasno obvestilo.
\m •> i
----------f
Ma Koroškem tudi barva rož protipostavna!
Povodom poseta milostljivega g. knezoškofa, dne 29. aprila i. 1. v Šmarjeii v Rožu so postavili Šmarječani na več krajih slavoloke, med drugim tudi enega s slovenskim napisom v vasi Dobrava. To pa je tako razburilo par nam dobro znanih nem-čurjev, da so napravili ovadbo na orožnike, češ, slavolok je bil okrašen z belo-rudeče-modrimi cvetlicami in trakovi. Orožniki
so napravili nato ovadbo na okrajno glavarstvo Celovec, ki je tri slovenske deklice, ki so slavolok okrasile, kaznovalo po 5 šilingov globe oziroma 24 ur zapora. In to kljubtemu, da so na razpolago priče, ki lahko vsak čas potrdijo, da so se rabile za okrasitev tudi druge raznobarvne rože in ne samo bele, modre
in rdeče. — Živela enakopravnost!
Bauernbund na Ledmcah.
Dne 2. avgusta se je napotila bauernbund-ska koroška mladež v Ledince. Bauernbund čuti, da se mu močno majejo tla pod starimi nogami, ali stare noge na mladih tleh. Na Dunaju nima več nobenega pomtena in doma izgublja vedno več svojih ljudi, deloma krščanski stranki, deloma socijalni demokraciji v korist. V tej krizi se trudi naloviti si mladega naraščaja. V ta namen so si ustanovili Land-jugendbund. Landjugendbund lovi mladino z veselicami, saj ve kako radi hodijo naši fantje na ples, rajši kakor v cerkev. Ker vsenemška misel ne vleče, se „Jugendbund“ proglaša kot „heimatstreu“, koroške Slovence pa proglaša za upornike, nasilneže, pred katerimi noben Nemec ni varen, ter trobi v nemško javnost neslano neumnost, da slovenska iredenta na Koroškem ogroža obstoj austrijske republike! Voditelji Landbunda so dr. Sedlmaier, neki MaierKajbič, general Malie i dr. Pred vojsko je seve vojak stopil na „Habt acht!“ kedar je došel general: našemu ljudstvu ti generali ne bojo nič imponirali, reveži so in iščejo kruha, kjer ga najdejo, če treba celo pri Bauernbundu.
Bauernbund čuti, da ljudje v njegovih vrstah ne odobrujejo več vsi tistih naukov, ki jih je njegov list .,Bauern-Zeitung“ širil ves čas med nami: nauki, ki so prihajali Iz židovskih
in lutrovskih virov; zato se je stari lisjak oblekel v kapucinsko haljo in prireja na svojih shodih maše, hoteč s tem odjemati nemškim krščanskim socijalcem vode z njihovih mlinov. Mi seve proti božji službi nimamo nič. Veselili se bomo, kedar pojdejo vsi Bauernd-bundleri zopet v cerkev in k spovedi. Ce hoče Bauernbund ljudi spravljati v cerkev, bi človek mislil pa bo prirejal maše in pridige tam, kjer ima svoje ljudi, ne pa tam, kjer njegovih ljudi ni. Naj se zanj mašuje v Velikovcu, Ceiov-cu, Belaku, a bauernbundska maša posane grda hinavščina, če se priredi v Ledincah! Zioraba cerkve je, če se pusti tuje, notorično brezzine ljudi prodreti s svojimi banderami v našo cerkev! Da slov. duhovščina odklanja vsako sodelovanje s tem švindlemi, je umevno, ljudstvo, ki vzdržuje svoje cerkve, hoče v teh cerkvah imeti mir pred političnimi nasprotniki. Cerkvena oblast ima pri tem seve zelo težavno stališče; Slovenci smo pohlevni, inonižni, vajeni smo preziranja in zapostavljanja, vajeni da se nam pravica meri z manjšo mero kakor Nemcem; vsenemška stranka, katero predstavlja deloma tudi Bauernbund, pa je oblastna, ošabna, vse uradništvo, začenši od orožnika in sodnijske-ga sluge gor do državnega tajnika jim služi! S tako stranko se škof seve ne more lahko spuščati v spor! Vrhutega nemška krščanska stranka ne ume čisto nič naših razmer in ne čuti, kako ona sama izpodkopava sebi polu čua
tla. Domači slovenski duhovnik ni hotel dati svoje duhovniške časti zlorabiti; nato je ško-fijstvo dovolilo župniku iz Perave v Beljaku Bauernbundu maševati in pridigovati v Ledincah. Ali so nemški fantje in dekleta pri plesu vse vedeli, kaj je nemški duhovnik pridigal, ne vemo; spominjamo se le da ukazuje evangelij, naj se biserov ne meče pred ... „Bauern-Zeitung“ piše: „Konečno smo bili tako daleč, da smo mogli z svojimi banderami skoz vrste besno in zagrizeno gledočih Čušev stoniti v hišo božjo11. Prav ste videli! Slovensko verno ljudstvo je bilo globoko užaljeno, da Sedlmaier in njegovi tovariši razpolagajo z našo cerkvijo, ki jo ledeniško ljudstvo vzdržuje. Tu nekaj ni več v redu in če se bojo ti prizori ponavljali, se bo iz tega rodil slab sad, bojo posledice nepregledne. Ljudstvo te komedije ne bo kmalu pozabilo.
Skrajna hinavščina je, če Jugendbund kliče v svet, da so njegovi člani »katoliki11, ki zahtevajo nemških pridig, ki zahtevajo duhovnikov, kateri bi jih umeli, jih vzgajali k pravi veri (echter Peligion) in strpnosti11. Naši slovenski duhovniki s&ve ne uče druge vere, kakor nemški. Kaj si neki nemški duhovnik sploh misli ko to bere da ti ljudje hočejo „echte Re-ligion11 lutrovsko seve. Jugendbund je svobodomiselno društvo, ki mu nemških pridig še nikoli ni bilo mar, a slovenske pridige bi radi zabranili in zatrli in na mesto slovenskih du-
hovnikov bi radi nastavljali druge — pred vojsko lutrovske pastorje. Koroški Slovenci! Ne bojte se, če se taki škandali ponavljajo; vse to so žalostne komedije. Bauernbund se je postaral, njegova mladež je izprijena. Koroški Slovenec pa ostane na svoji grudi veren, naroden, delaven. Ne bojte se kmetje lačne mestne frakarije! Nemški pesnik Riickert pravi;	žil
Der Grundbesitz ist das edelste Gut,
Wie die Erde in Gottes liànden ruht;
Ob Sturme schnauben, ob Feinde toben, Der Grund bleibt unten, der Himmel oben.
Zemlja je najblažji dar,
V božjih rokah je svet vsikdar;
Naj burja rjove, sovrag kriči,
Nebo naprej nad zemljo visi.
@ POLITIČNI PREGLED 3 * I. II.
Avstrija. Prvega septembra se spet sestane naš narodni svet in se bo vršilo prvo branje vladnega predloga za proračun za
I.	1926. V tem proračunu bodo izpolnjene vse zahteve gentske pogodbe po izenačenju državnih izdatkov in dohodkov in bo obenem z dejstvom, da je „Abbau“ uradništva skoro končan, važen moment za obravnavo avstrijskih vprašanj pri seji Zveze narodov v Genf i. Avstrija pri tej seji ne bo zahtevala nič manj kot ukinitev kontrole, t .j. Abbau generalnega komisarijata. — Število brezposelnih na Dunaju se je v prvi polovici avgusta zvišalo na 65.789, od teh 25.369 žensk. In to vkljub precejšnjim naročilom v stavbarski in pleskarski branži! — V Inomostu zborujejo katoliški akademiki ob navzočnosti delegacij iz vseh delov Nemčije in Avstrije. Govoril je med drugimi 'tudi bivši zv. kancler dr. Seipel o svetovni cerkvi in svetovnem miru.
Jugoslavija. Jugoslovanski vojni minister je izdelal načrt za organizacijo irregularnih vojaških čet, v katere bi bili sprejeti vsi moški, ki ne najdejo mesta v regularni armadi.
Nemčija. Francoski poslanik v Berlinu je izročil nemški vladi francosko noto glede garancijskega pakta, ki bo objavljena šele v petek. Sluti se, da je Francija na pritisk Anglije nekoliko zmenjšala svoje zahteve. Kakor smo že enkrat poročali, je hotela Francija, da ji do voli Nemčjja v slučaju kršitve pogodb med Nemčijo in Rusijo na eni strani in Poljsko ter Češkoslovaško, ki sta francoski zaveznici, na drugi strani, prehod francoskih čet preko nemškega ozemlja. To bi seveda pomenilo vedim vojno nevarnost za prizadete države. Anglija in Amerika pa imata res velik interes na po-mirjenju evropskega kontinenta, ker le v miru bo njihova industrija našla kupce na kontinentu. Zato je nredvsem Anglija pritisnila na Francijo s tem, da ji je zagrozila z iztirjatvijo vojnih dolgov, ki jih ima Francija v Angliji. Francija dolguje Vel. Britaniji okrog
623.279.000	funt. šterlingov, ogromno svoto, če pomislimo, da stane funt šterling okrog
340.000	naših kron. Tudi Ameriki je Francija veliko dalžna, okrog 812,786.000 fund šterlingov. To so svote, čijih obresti morajo s težkim denarjem plačevati francoski davkoplačevalci in je upnikom Angležem in Amerikancem lahko uveljavljati svojo politiko pri francoskih vprašanjih.
Francija. Proti Rif-Kabilom so pričele francoske čete ofenzivo in obenem žt.jimi španski oddelki. Poveljstvo črez celo vojsko je prevzel francoski maršal Petain. Abd-ei-Kerim je izjavil, da hoče zmagati ali umreti. Zares junaška izjava marokanskega ustaša v trenotku, ko ga zapuščajo vstaška pleme-n, ki so bila doslej na njegovi strani. Sicer pa a > poročila z marokanskih bojišč večinoma francoska in španska te se da nad njihovo verodostojnostjo precej dvomiti.
Socijalisti celega sveta zborujejo v Marseju v Franciji. Med drugim je poročal angleški delegat Henderson na tem zborovanju, da Šteje
II.	internacijonala (h kateri spadajo tudi av-
strijski socijaldemokrati) okrog 7 mllijono-r organiziranih delavcev s približno 28 milijon j/ glasovi.	,	;
Iz ostalega inozemstva. Otok Spitzberg^n tam blizu severnega tečaja doslej ni pripad .l k nobeni državi. Šele zadnje dni ga je anektirala Norveška. — Turki bodo na zborovanja Zveze narodov zahtevali Mossul za se in protestirali proti podaljšanju mandata Anglije nad Irakom, ki je bil Angliji podan od Zveze ruiO-dov in vsebuje nekako nadvlast nad tem ozem Ijem.
S
DOMAČE NOVICE H
Dobria vas. Pri Čuvarju v Goselni vasi je piiiedila sodaliteta slovenskih duhovnikov za Podjuno sestanek, katerega se je udeležilo 18 gospodov. G. poslanec Poljanec je podal zanimivo poročilo o svojem potovanju na jug in o posetu jadranske razstave v Splitu ter orisal verske razmere na Hrvatskcm in v Dalmaciji. Gospoda prošt Limpl in župnik Sekol ste imela referate o sodelovanj^ ženstva v dušnem pastirstvu. Po shodu so gospodje obiskali bolnega g. prošta Randl-a v Dobrli vasi. Na obeh nogah pohabljen, ena že dvajset let odrezana, druga od Božiča sem zlomljena, sedi, trpin, 78 let stari mož v vozičku, vsem v najlepši vzgled prenaša svoje bolečine in vestno rešuje vse akte. Vsak mora občudovati potrpežljivost in žilavo vstrajnost g. prošta.
Zveza slovenskih vojakov iz svetovne vojne priredi sestanek slovenskih vojakov, ki se bo vršil tudi letos na Brezjah v nedeljo 30. avgusta. Sodeč po lanski udeležbi in po letošnjih pripravah utegne biti tudi letos udeležba ogromna. Pri tej priliki bodo odkrili spominsko ploščo v zahvalo. Plošča bo vzidana v cerkvi na steber poleg Marinjinega oltarja.
Škocijan. Št. Jurska podružnica ije dobila nov zvon, kterega smo na Veliko Gosrwmnico ob veliki udeležbi slovesno blagoslovili. Veliko so žrtovale pod šentjurski zvon spadajoče vasi in prav posebno so se potrudili Blaž K anjc. Simon Kranjc^Pohlova gospa in Cjrnperpiko-va družina . šimen Gnpc, Neme v Srčah si je za svoje veliko gospodarstvo priskrbel gospodinjo in dne 17. avgusta z Murkovo Leno Mori obhajal svojo poroko. Tudi Matajdlnova Gret-ka Lipič v Gorečevasi se je dne 19. julija poročila s Cenklnovim Antonom Mullner iz Mohlič. Bog blagoslovi nove zakone. — Razven Jurija Picej smo pokopali v novejšem času Petrovo Lizo Figo in Markovo Marijo Petrič. — Klopinjsko jezero ima letos veliko tujcev. Vsa stanovanja v Zgornjem in Spodnjem Podgradu ter v Škocijanu so zasedena.
V zavodu čč. šolskih sester v Mariboru je
bilo na praznik Marijenega Vnebovzetja preoblečenih 23 mladenk. Celo slavnost je vodil mil. g. prelat dr. J. Tomažič, ki je v vzenesenih besedah navduševal mlade neveste za vzore redovniškega poklica. Med drugimi je bila preoblečena tudi naša rojakinja s. Marija, Zofka Hutter iz Globasnice.
G. dr. Franc Petek, zdravnik v Velikovcu, naznanja cenjenemu občinstvu, da od 24. avgusta do male Gospojnice ne ordinira.
Bela. Čebele se pridno prevažajo na ajdino pašo. Po krošnjah, na saneh, na glavi in na vse mogoče načine se nosijo z goratih, z vozom vsled slabih potov nepristopnih krajev, na glavno cesto v Železno Kaplo, od koder se ob mraku odpeljejo na različne kraje lepe Podjune. Precej truda stane, predno si naši čebelarji preskrbijo pravega mesta, kajti Poljanci našim čebelam niso posebno naklonjeni in je za pašo vedno mnogo prerekanja. Upamo, da dobra paša ustreže vsem željam čebelarjev.
Žvabek. Preteklo je 27 let, odkar šo obhajali pri nas 25. letnico mašništva mil. g. prošt Matija Randl in spet smo doživeli lepo slavnost. Dne 29. julija so praznovali naš ljubljeni župnik č. g. duh. svetnik Franc Uranšek 25. letnico mašništva. Hoteli so praznovati srebrni jubilej brez vsake zunanje slovesnosti; toda iz hvaležnosti za velike dobrote, katere nam skazujejo že 20 let, smo farani na skromen način jubilej proslavili, da pokažemo s tem svojo dobro voljo. Zvečer je bila podoknica. Srebr-nomašnika so pozdravili pevci, šolska mladina pod vodstvom g. učitelja in farank Vmes so
grmeli topovi no gorah pa so oznanjevali jubilej kresovi. Zjutraj smo se zbrali pred župniščem. Slavljenca sta pozdravila dva cerkvena ključarja, nato pa smo šli med petjem litanij v cerkev, kjer je bila srebrna sv. maša. V nedeljo 2. avgusta se je vršila prireditev v dvorani pri Luknarju. Med petjem in deklamacijami so nastopili razni govorniki. Najprej je srebrnomašnika pozdravil župan in naglašal niihove velike zasluge za občino posebno za podnoro icvežev. Sledil mu je zastopnik Dob-janov. Slavljencu se je poklonil tudi starosta žvabeške župnije, ki je v svojem govoru med drugim pripovedoval, kako je bilo pred 57 leti, ko je bil on še cerkovnik ali, kakor je sam rekel, „cerkvena miš“, in so posvetili knezoškof na novo dozidano župno cerkev. Nato je govorila zastopnica ženskega društva in predsednik izobraževalnega društva, ki je pozdravil srebrnomašnika kot ustanovitelja in voditelja društva. Voščila so izročila še dekleta in zapela „Venčarico“. Nas vseh srčna želja in molitev k Bogu pa je, da bi nam ohranil našega ljubljenega dušnega pastirja v sreči in zdravju. Naj bi med nami zapel zlato sv. mašo.
Zilska Bistrica. (Smrt.) Po jako mučni bolezni je dne 26. junija umrl čg. Janez Warmut, bivši župnik na Bistrici. Od novega leta sem ni več zapustil postelje in v preteklem letu je, ko vsled bolehnosti ni mogel več maševati, vsak dan sprejel sv. ohbhajilo. Ob veliki udeležbi je bil 28. junija od preč. dekanijskega svetnika Antona Pelnafa pokopan, ki je imel tudi jako ganljiv nagrobni govor. Osem duhovnikov je prišlo, da so izkazali rajnemu sobratu zadnjo čast. Vsem pogrebcem za veliko udeležbo prisrčna zahvala in ostalim žalujočim sorodnikom naše sožalje! Počivaj v miru!
Rikarja vas. (Zlata maša.) Zlata maša je dandanes med nami Slovenci nekaj izrednega. Za nas Slovence pornenja ta pojav prav nič dobrega. Čeprav le malokaeri izmed duhovnov doseže to visoko starost, bi se vendar moglo pomagati na ta način, da bi šlo več naših fantov študirat na srednje šole. Če bo več slovenskih dijakov, jih bo šlo gotovo večje število v bogoslovje in jih bo gotovo tudi več dočakalo izredno slavnost zlate maše. Reči moramo, da je obstanek slovenščine na Koroškem odvisen skoro edino le od slovenske duhovščine. Tako izredno slavnost je mogla 16. avgusta obhajati naša župnija Št. Vid. Potek slovesnosti je bil nakratko sledeči: Preč. g. jubilantu Ivanu Volavčniku v spremstvu več duhovnov je šentvidski moški zbor pri slavoloku ob cerkvi prav dovršeno zapel pesem „Pozdrav“. Pred pesmijo je deklamirala pd. Lahova iz Rikarje vasi, nakar se je preč. g. zlatomašnik prisrčno zahvalil. Domači g. župnik je v lepi pridigi krasno slikal zlatomašni-kovo življenje. Med asistirano veliko sv. mašo je mešani zbor prav izvrstno pel Šubertovo mašo. Po končani slavnosti so se preč. £• jubilant med pokanjem topičev odpejati nr svoj dom. Da bi dočakali biserni jubilej!
Hakenkreuzlerski nemiri v Ločah. Na igro „Deseti brat“ v Ločah so se dne 9. avgusta peljali tudi hakenkreuzlerji iz Celovca z dvema tovornima avtomobiloma z namenom, da preprečijo, kakor pišejo „Štimce“ manifestacijo Ločanov za priključitev k Jugoslaviji. Vest o nameravani manifestaciji, katero je baje g. okrajni glavar Fabrici iz Beljaka še pravočasno prepovedal, so seveda „Freie Simmen“ iz trte izvile in bi rade s tem hakenkrezlerski pohod opravičile. Edini namen ekspedicije v Loče — dejstva govore dovolj jasno — je bil ta, da preprečijo igro „Deset brat“. Že med potjo v Loče je imel eden od avtomobilov smolo in je obtičal in le avtomobil pod vodstvom znanega Maier Kaibiča je prispel na določeno mesto. Ne da bi plačali vstopnine, kot bi bilo edino postavno, so vdrli mlečnozobni celovški gospodje tebi nič, meni nič v gledališke prostore in tam hajlali in se sploh obnašali, ko da bi se nahajali v judovski šoli. Slovenci so ostali mirni in končno so iproti noči popihali iz Loč tudi hakenkreuzlerji. Značilno je še dejstvo, da so v onemogli jezi, ker pri Slovencih v Ločah ni bilo gšefta“ isti hakenkreuzlerji vprlzarjali kravale ob Vrbskem jezeru. Med drugim so pretepli voznika na motorju in spremljevalko, češ, da sta juda in
da sta se nespodobno obnašala. V Porečah so se pripravljali za naskok na nek hotel in če bi ne bilo poreške požarne brambe in njenih mrzkih polivov, ki so ohladili prevročo pretepaško kPv, bi se nadležnih grilov težko znebili.
Radi hakenkreuzlerskih pustolovščin je naš poslanec g. dr. Petek interveniral pri deželnemu glavarju g. Šumiju, ki je obljubil, da bo ukrenil vse potrebno, da se v bodočnosti podobni kravali ne bodo več dogajali. Dobro in potrebno je, da se tem nemirnežen, ki delajo v teh resnih časih izprehode med mirno ljudstvo, da bi se tam pretepali, stopi krepko na prste. Istočasno se je vložil proti haken-kreuzlerskim terorjem protest pri zveznemu ministrstvu.
Radiše. Milo se nam je storilo, ko smo zvedeli žalostno novico, da so preč. g. Ivan Kogelnik, župnik v Trbonjah pri Dravogradu, prerano umrli. Dolžnost nas veže, da se rajnega župnika Kogelnika, ki so bili skozi 14 let naš župnik, do plebiscita, tudi mi spominjamo. Veliko župljanov so pri nas krstili, poročili in rudi pokopali. Za čas plebiscita so delovali pri nas kot član plebiscitne komisije. Koliko so se pri tem žrtovali, ljudstvo sploh ni moglo zapopasti. Zaslužili bi gotovo boljše plačilo, ne pa samo preganjanje. Od naše strani so bili jako čislana oseba in tudi mnogi nasprotniki so jim bili naklonjeni. Nobeden človek ni za vse ljudi in tudi prč. g. J. Kogelnik so imeli med nemčurji take nasprotnike, ki niso spravili rajnih samo iz Radiš, temveč celo iz Koroške. Voditelj tukajšnih nemčurjev se je posebno trudil, da bi rajnega župnika pregnal, šel je celo na njih stanovanje ter jim tam v imenu Hei-matsdiensta grozil, rekoč: „Treba, da zapustite Radiše, če ne bodo druge strune pele, če ne vam vse pobijejo !“ Rajni so se vsi zbegani ustrašili groženj nasprotnikov ter se udali usodi, čeravno so imeli večino faranov za seboj. Rajni župnik niso bili samo marljiv narodni delavec ampak tudi vesten dušni pastir. S posebno vnemo so vodili naše otroke k pr v emu sv. Obhajilu. Večina ljudi bi jih še rada obdržala na Radišah, a mogočni, ja vsemogočni Heimatsdienst tega ni pripustil. Kjer je bilo lepo, ubrano slovensko petje, tja se je skoraj vselej pridružil tudi rajni Ivan. Bili so miroljubni in mehke narave. Ko so nam oznamili, da bo treba dati zvonove za vojsko, so se zraven razjokal. Večni Bog jim povrni vse, kar •so pri nas dobrega storili! Kogelnikovi rodbini naše srčno sožalje!
Ledince. (Ustanovljenje Landjugendbunda.) Kaj? Res? No ja risn, bi mogo 7 pač pohledat prit. Te je bu v nedeljo. Vsak vi, kaku je ta den livo. No, to je bu prov. Al pa tak zaliti tako slavnost! Civ den či praherov diš. Po isiljeni in primorani maši je šva pracesija — kaj pracesija, bandra — iz Pečniške crkve k ,.Borovcu“ na slavnost. Al pa jih je že tak zmučuvo, da ni bu suhe niti na r..., al že pri moštvu, al ženstvu, al deklet, al bab, al mandl-cev, al pubov, al frocov. To je bu še potriba v naš kraj, k je tkaj Nimcov! Je vendr ž.' mav mirno bu po plebiscitu. Al pa viste, mir ja kna srni biti. Mi smo minili- al hočeš živeti in jest imeti, muraš pač devati. No ja, dro viš, da so ti hospudi modrejši ludi kakor mi smo; pa študirani so, tebe Slovenca pa imenujejo troti, no vosov, ja dro lolej. Viš, ti N!m-ci pa niso trotli, vosli in loleg'i, so ludi, so kar so! Viš, ti hospudi murejo pa v nedeljah kaj k dejanju imeti, zatu na dževo pridejo, pa nas učijo, kako moramo marnvati. Slovensko Koroško hočejo na anšlus pripraviti in jo morejo prej pač ponimčiti, ko Nimc Slovencev kna more nucati; saj viš da Slovenec kna srni pokazat, da slovenji zna. Zatu je triba, da ho-spodi pridejo in nas poučo, kje je steza v niem-ški paradiž. Požinjej! Ane tri sine posestnikov pa 3 devavce, ti so primorali, da je bva v nedildo po maši še ena nimška pridha in meša. Tu je bvo to prvbart kar tla pri nas ludi živo in cirkov stoji. Nimških ludi je bvo iz Celovca in Blaka, iz spodnje in zgornje Koroške in zraven je biv tudi an general. In zraven ti navadni šribarji od bauernbunda, od ktirah ja tak velkobarti baraš. Sedaj bojo Nimci v raohu žinjali, da je He vse nemšče, napravili bojo an-šius in kna bomo zdrkniU Srbom v grvo.
Dobrlavas. Po obravnavi dne 8. t. m., v zadevi društvenega doma v Dobrlivasi, je napadel znani dobrolski diktator Tanzer zagovornika slovenske stranke z „lepimi“ besedami:	„Es ist eine Schande,- dass Sie als ein
Deutscher slowenische Parteien vertreten.'1 Torej po vašem naziranju Slovenec na Koroškem ne sme dobiti zagovornika, se mora brezpogojno obsoditi, pobiti. Ta Vaš izrek pa se lahko tudi malo predela: „Es ist eine Schande, dass Sie als Fuhrer der Deutschen(?) in Ebern-dorf noch mit den Slovenen Mandel treiben, mit ihnen slowenisch verkehren und von ihnen Geld annehmen." Se lepo ujema, kajne?
Št. Job. (Nezgoda. — Novi zvon.) Pred tremi mesci je v našem potoku utonila triletna Encelnova Hanca, vsi poiskusi /a zopetno oživljenje so bili zastonj. Stari ljudje ne pomnijo, da bi v tem potoku že kdaj kak otrok utonil. Žalostnim staršem naše sožalje. — Dne 9. avgusta so pri nas blagoslovili prč. g. Azel-huber, prošt iz Beljaka, ob asistenci brnškega župnika novi zvon, katerega je vliva tvrdka Krupo—Berndorf, Nižjeavstrijsko in ki tehta 213 kg. Ker se je blagoslovljenje zvona vršilo na semenj, je prišlo ogromno ljudstva od vseh krajev. Vsem, ki so prispevali za zvon, bodi Bog plačnik!
Legitimacije za obisk V. ljubljanskega vzorčnega velesejma od 29. avgusta do 8. septembra 1925 se dobijo za ceno 50 Din. na konzulatu Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Celovcu. Posetniki velesejma plačajo znižani vizum 20 Din. in imajo 50% popusta na potniških in brzih vlakih v Jugoslaviji in 25%. popusta na avstrijskih železnicah. Za ljubljanski vzorčni velesejm se ne zanima samo Jugoslavija, temveč interes za to mednarodno prireditev raste od leta do leta po vseh evropskih državah.
Dom duhovnih vaj. Prvi tak dom so si pozidali Slovenci v Ljubljani po načrtih prot. Plečnika, evropsko priznanega arhitekta. Že od zunaj dihajo vse črte'mir, znotraj pa vkusne sobice s priprosto a zelo okusno opravo prevzamejo človeka tako, da bi kar najrajši v njih ostal, ker čuti, tu je mir doma. Res je luča namenjena miru. V samoti in tihoti naj obiskovalci premišljujejo resne in nad vse važne resnice, katere jim izkušeni voditelj predlaga v lepi nalašč za to opremljeni dvorani. Namen doma duh. vaj je, da bi se celo leto nudila možem in mladenčem priložnost, napraviti nemoteno v popolni samoti tridnevne duh. vaje, v katerih se duhovno prerode in postavijo trden temelj za svoje življenje, usmerijo vse delo na večni cilj. Sprejemajo se seveda udeleženci tudi iz inozemstva; saj dom duh. vaj nima nobenega političnega ozadja ampak je zgolj naprava v resnični verski preporod. V tem domu se bodo vršili tečaji skupnih duhovnih vaj po raznih stanovih in starostih. Došlej so določeni sledeči: za duhovnike od 24. do 28. avgusta, in od 21. do 25. septembra; za organiste od 31. avgusta do 4. septembra; za može od 5. do 9. septembra; za akademike od 10. do 14. oktobra. Pa tudi vsak posamezen more — kolikorkrat je kaka sobica prazna — napraviti sam za se duh. vaje. Dom duh. vaj stoji na Zrinjskega cesti št. 9 ob rezidenci očetov jezuitov v Ljubljani, kamor se naj naslovijo vse prijave.
Nov slovenski prevod sv. pisma. „Kor. Slovenec" še ni javil važnega kulturnega dogodka, da smo dobili po naročilu ljublj. škofa in večletnem trudu gospodov dr. Jere-ta, dr. Pečjaka in dr. Snoja nov, dovršen prevod sv. pisma novega zakona. Izšel je zdaj I. del: evangeliji in apostolska dela. Drugi dd: apostolska pisma izide tekom prihodnjega leta. Doslej nismo imeli od zastaralega Wolfovega sv. pisma nobenega celotnega prevoda novega zakona, ker zgodbe sv. pisma, katere je izdala družba sv. Mohorja, ne vsebujejo celotnega sv. pisma. Ce vzameš v roke novi prevod, te ne razveseli samo lepa oblika in vzoren tisk, ampak posebno še lepi, domači jezik, v katerem čitaš evangelije. Pri marsikaterem znanem izreku boš našel, kako so ga prevajatelji boljše slovensko pa ob enem originalnemu jeziku podobnejše povedali, n. pr. „Marta, Marta, skrbi in vznemirite te mnogo stvari". (Luk. 10,
41.) Poleg uvoda so pod črto kratko razložena vsa težje razumljiva mesta. Vzemi knjigo m beri in vzljubil boš besedo božjo tako lepo slovensko povedano. V vsako slovensko družino mora priti ta dragocena knjiga! Naroči se lahko v vsaki knjigarni ali v centralni pisarni Marijinih družb v Ljubljani, Poljanski nasip št. 10, ali pa pri Društveni nabavni zadrugi, Ljudski dom. Dobi se v treh različnih vezavah po 48, 60 in 84 Din. brez poštnine.
Št. Primož v Podjuni. (Najdba.) Pretekli teden je začel kopati pd. Munterl poleg hiše proti cerkvi klet. Pri kopanju je 25 cm globoko naletel na okostje dveh oseb, ki sta ležali v ostrem kotu vsaka sebi. Ob dotiku s svežim zrakom je večina kosti razpadla. Okostje bo staro že več sto let. Kakor ob vsaki taki priliki, se slišijo tudi tukaj razne govorice. V obzir se jemlje možnost, da sta bili osebi pokopani za časa divjanja kolere, ko je bila baje Muntrova hiša zapečatena, ki pa je malo verjetna. Drugi vedo povedati, da so stale nedaleč proč nekdaj vislice in da sta na tem mestu mogoče bila pokopana dva zločinca. Značilno je, da je ležala ena oseba normalno, druga pa na zobeh. Mogoče pa je tudi, da je bilo tukaj kdaj poprej pokopališče, ker leži vas v sredini župnije. Le škoda, da posestnik ni takoj ustavil delo, da bi mogla sodnozdrav-niška komisija ugotoviti dejanski stan.
Kaj piše nemški list? „Grazer Tagespost" štev 215, z dne 7. avgusta t. 1. prinaša zanimiv članek o nemškem šolstvu v Jugoslaviji . ,Gr. Tagespost" piše:	Belgrajsko ministrstvo :.a
uk je pod štev. 32.580 z dne 18. junija 1925 (pod ministrom Pribičevičem), izdalo odredbo glede otvoritve paralelnih razredov na Ijudsk'h L -lah za otroke neslovanske narodnosti. Po tej naredbi se otvorijo po vseh krajih kjer število šolarjev neslovanske narodnosti presega številko 30, paralelni razredi, v katerih bo učni jezik materni ježik otrok. K temu pristavlja novosadski list ,.Deutsches Volksblatt": Po tej ministrski naredbi je nam Nemcem dana pravica, da v vseh krajih države, kjer presega število naših otrok številko 30, dobimo v prihodnjem šolskem letu nemške ljudske šole. Naša skrb na naj bo, da se te pravice v polni meri poslužimo in da delamo na to, da se stvo ri čim več novih šol ali kjer že obstoje, da se stare izpopolnijo v kolkor je pač mogoče v okviru zgoraj navedene naredbe. — In pri nas?
g RAZNE VESTI ^
Naravno vino ali z vodo mešano spoznaš, ako vržeš vanj hruško ali jabolko. Ako pade sad na dno, je vino -naravno, če pa plava hruška ali jabolko na vrhu, je vino mešano z vodo. Ako vržeš brinjeve jagode v vino in ostanejo iste na vrhu, je vino brez vode, ako se potope, je vino zmešano z vodo. Poskušiš tudi tako, da namažeš slamnato bilko dobro z oljem, obriši olje nato z bilke in jo pomoči v vino. Ako je v vinu voda, zapaziš na bilki kapljice.
(DGOSPODARSKI VESTNIKU
Vkuhavanja sadja.
Poletje je že prestopilo v drugo polovico. Sledi mu jesen in tej zima. Po zimi pa rožice ne cveto, pravi narodna pesem. Po zimi pa sadje ne rodi, ve gospodinja in zato se je treba preskrbeti z njim takrat, kadar je. Vkuhano sadje je za človeško zdravje velike važnosti. Ljudem, ki jim želodec slabo prebavlja in ki so zaprti, je vkuhano sadje neobhodno potrebno. Najbolj preproste za vkuhavanje so brusnice. Vkuhane brusnice so prijetnega grenkokisel-kastega okusa.
Vkuhavajo se na več načinov. 1. način: Temnordeči sadovi (jagode) se zberejo, to je odstranijo se perje, nezreli in gnjili sadovi. Potem se operejo v mrzli vodi. Izbrane in oprane se denejo v glinasto posodo, kotliček ali emajliran pisker. Na vsak kilogram jagod se pri-dene pol kilograma sladkorja. To se potem postavi na štedilnik, da se polagoma razgreva, da zavre In vr© toliko časa, da postanejo jagode mehke. Mešati se ne sme, ker bi se z
mešanjem jagode strle. Tako vkuhane jagode se še vroče vlijejo v razgrete kozarce in se zavežejo s pergamentnim papirjem in se spravijo na primeren suh prostor.
Drugi način: Zbrane in oprane brusnice se poparijo z vrelim kropom dvakrat zaporedoma in tako, da stoji vrela voda eno minuto na njih. Odcejene polij z kuhanim sladkorjem in sicer eno tretjino teže. Prideni malo celega cimeta limoninih lupin in postopaj dalje kot pri prvem načinu. Na ta način vkuhane brusnice so bolj mehkega, finega in zelo prijetnega okusa. Za bolnike in okrevajoče so vkuhane brusnice zelo priporočljive, ker lajšajo prebavo in vzbujajo tek do jedi. Ker so kiselkasto grenkega okusa, vtolaže žejo in napravijo kakor pravimo „dobra usta“. Tudi radi tega, ker niso drage, so priporočljive vsaki gospodinji.
Dohodninski davek. V kratkem se razpošljejo od davčnih uradov formulari za napoved dohodninskih davkov. Ker davkarije niso sprejele onega ključa, ki ga je priporočal deželni kulturni svet za odmero davkov, ampak mnogo višjega, se lahko zgodi, da se dohodk5 cenijo više kot so v resnici. Davčni mandat, ki pride sedaj od davkarije, ni plačilni nalog in se proti njemu v toku treh tednov lahko napravi priziv, ki je prost kolkov In kateri se pošlje na davčno oblast. Na polo se napiše: „Qegen das Mandat wird Einspruch erhoben", vendar samo tedaj, če je gospodar v resnici previsoko obdačen. Priziv potem rešuje davčna cenilna komisija pri vsaki okrajni davkariji in ona razpošlje na to nov plačilni nalog, ki vsebuje odmerjeni davek in navede pravna pota za nadaljno postopanje. Ako tudi plačilni nalog cenilne komisije ne odgovarja faktičnim razmeram, se napravi pismeno ali ustmeno priziv na prizivno komsijo. Mnogokrat pa bo najboljše, da se posestnik, ki ima odmerjen previsok dohodninski davek, osebno 1
zglasi pri pristojni davkariji in navede razlog: in pojasnila za znižanje davkov.
Sejm govede živine. Dunaj, 17. avgust. Voli, prima 1,60—1,80, biki 1,55—1,65, krave 1,50—1,60, voli drugovrstni 1,40—1,55, biki i,40—1,53, krave 1,35—1,48 Š za kg žive teže.
Žitni trg. D u n a j, 19. avgust. Pšenica, domača 39—41, ogrska 40—42, rž, domača 29—30, ogrska 31—31,50, ječmen 31—43, tur-šica (jugosl.) 31,50 32,50, oves, novi, 28,50— 30 Š za 100 kilogramov.
Borza. Dunaj, 24. avgusta 1925. Dolar 7,08; nemška marka 1,682; funt šterling 34,39; ital. lira 0,2635; dinar 0,1268; franc, frank 0,333; polski zloti 1,198; švic. frank 1,3715; češka krona 0,209 šilingov. — C ur'h, 24. avgusta 1925. Dunaj 72,55; Beograd 9,22/4 : Praga 15,30; Pariz 24,30; Rim 19,07; London 25,017; New-York 516.
Listnica uredništva. Loga vas: prepozno.
Za tiskovni sklad so darovali: Gostje na svatbi g. Matevž Smrečnik-a v Globasnici Š 10,—; neimenovan Š 3,— ; Tone Sloki, Ce-
r : ■ ■ . / . 1- . ' :
Tovarniška zaloga usnja
Julijus Blass
Celovec, Novi trg šlev. 4
ima v zalogi vse kožne izdelke ter kupuje in prevzema v delo sirove kože.

lovec Š 2,— ; neimenovan rodoljub Š 20,— ; slovenski turisti na Obirju S 40.—; slovenska dekleta iz Zahomca Š 27,—. Darovalcem prisrčna hvala. Živeli posnemale!!
Kupujem jajcašjl in perutnino! Il
Julius Blass, Celovec, Novi trg 4 11
Denar naložite
najbolje in najvarnejše
pri	114
Hranilnici in posojilnici v Pliberku
r. z. z n. z.
ki ima svoje prostore na glavnem trgu v hiši g. Breznika, 1. nadstropje, v Pliberku. Vloge obrestuje zelo dobro in daje posojila pod ugodnimi pogoji.
Uradni dan je vsaki torek.
il
g
i
I	j
p
S
P
1
Nova trgovina

Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da otvorim
s 1. septembrom 1.1.
trgovino z mešanim blagom
v hiši t,Gospodarske zadruge v Sinčivasi" na vogalu proti Velikovcu.
Prizadeval si bodem vsakemu vedno z dobrim in cenim blagom ustreči.
Za obilen obisk se priporoča:
Silvester Pipic.
g
s
g g g g g g g I
K
Lastnik - Pol. in gosp. društva za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdajatelj in odgovorni urednik : Ž i n k o v s k V Josip, typograf, Dunaj, X., Ettenrcichgasse 9, -
Tiska Lidova tiskarna Ant. Machàt in družba (za tisk odgovoren jos. Žinkovsky), Dunaj, V., Margaretenplatz 7.
P
P
1
P P P P P
h
u