Vojske ne bo. l bil slugo na tla in ga z ostrogami suval rv glavo in j trebuh. Nato je dal nezavjpstnega po dveh vojakih ¦ palaSne Straže prenesti v stražnico palaže, odidoder j so nesreSnika z izvoščekom prepeljali v bolnišnico. Kljjnb velikemu trudu zdravfeiikov je Kolakbvič po strašnih bolečinah umrL Prestolonaslednlk Jurij prl kralju Petrn. Kralj Peter je takok ko je v ministrskem svetii  izvedel, da je Rusija odpovedala pomoS, poklical svo jega sina Jurija k sebi in mu odločno ukazal, da mo  ra o$usiiti svojo agitapijo, Princ Jurij se je tej za~ htevi sprva, srdito uprl in izjavilt da ima .obljubo ruskega uiinistra Izwolskega ia ruskega carja, da se lahko Srbija zanese na pomoč Rusije. Ko ie pa kralj pakazal princu brzojavko Jzwolskega, po kateri Rusija brezpogojno prizna polaetitev Bosne in Hercegovine, rn mu je očital, da je spravil s svojim ravnanjem domovino na rob, in mu je Se kon&ho prigovarjal, naj se odpove prestolu, je princ Jurij poslal ministrskemu predsedniku Novakoviču pismo, v katerem izjavlja, da se v prilog svojemu mlajšemu bratu Aleksandru odpove prestolu,: Srbski narod je sprejel odpoved Jurijevo s precejšnjo ratvnoduSnostjo. Jurij ni bil priljubljen, ker se je celo javno surovo obnaSal« Smrt Kolakoviča mu je tudi veliko &k»dila, kajti ljudstvo je zafcelo celo odtrito imenovati Jurija morilca. Morilca pa noben narod no6e na kraljevih prestolih. Le vojaštvo, katero je Jiurij hujskjal na vojsko, je bilo proti njegovi odpovedi in se Še sedai ne da popolnoma pomiriti? Princ Aleksander. Princ Aleksander, na čegar korist se je prestolonaslednik Jurij odpovedal pravicam do prestola, je drugorojeni sin kralja Petra in njegove umrle soproge Zore Nfikolajevne, najstarejge hdere črnogorskega kneza Nikiie. Rojen je v C&tinju dne 4. dec. 1888. Bil je še-le dve leti star, ko mu je umrla mati. Leta 16&6 je prišel s svojim bratom in sestro Jeleno v Genevo in kmalu nato na dvor svoje tete, velike knjeginje Milice Nikolaje\Tie, drugorojene hčere črnogorskega kneza. Vzgajal se je na Aleksandrovi pravni lakulteti, ki je podobno dunajskemu Terezijanišču. Ko so bili Karagjorgjeviči pozvani na srbski prestol, je prišel s svojim bratom v Belgrad. Vzgojo prestolonaslednika je prevzela po ustavi vlada, Aleksandra pa je v začetku vzgajal bivši črnogorski pravosodni minister Vojnovič. Tega so pa kmalu odpustili in na željo ruskega carja je prevzel vzgojo princa Aleksandra polkovnik Salabenov, jako naobražen ruski eastnik. Bratsko razmerje med Jurijem in Aleksandrom je kmalu postalo napeto in dejstvo je, da je prestolonaslednik Jurij vedno sumil, da ga bo z rusko pomočjo izpodrinil priic Aleksander. Prišlo je večkrat do ostrih nastopov med obema bratoma in razmerje med obema je postaJo tako, da je bil srbski dvor prisiljen odstraniti Aleksandra iz Srbije. jNia prošnjo kralja Petra je ruski car Nikolaj povabll princa Aleksandra, naj nadaljuje svoje študije v Peterburgu. -Vendar Aleksandru, ki je slaboten, m ugajala peterburška klima; bolehal je in dvakrat je moral v Karlove vare in na primorje. Ko je preteČeno jesen prišel prestolonaslednik v znani misiji s PaSičem v Peterburg, sia se brata spravila in je Aleksander sveto zatrjeval, da ni nikdar hrepenel po prestelu. Prino Aleksander je pravo nasprotje prestolonaslednika Jurija. Nekateri trdijo, da je pogosto obCutil veMko nagnenje do Avstrije in posebno do Dunaja. Xa vojaštvo ni navdušen, kakor tudi ne za kak Sport; tembolj se pa zanima za znanost in umetnost. Ce je on prava oseba za srbski prestol, bo pokazala bodočnost. Da bi si pridobil simpatije Srbov, dosedaj še ni imel prilike, gotovo pa je, da se dosedaj Še ni pojavila nikaka antipatija proti njemu. Kako ie v Srbijl. Cela Srbija je bila razburkana in pripravljena za vojsko. VpraSanje je torej, kakt> bo ljuddtvo sprejelo sedaj nenaden preobrat, Netatere vesti pra- Pomirjenje. Zmagal je zdrav razum, Države, ki so še da- jale potuho majhni Srbiji, so se umaknile in sedaj ni noben,e ovire, da bi se ne ustvarile med Srbijo iii lAvstrijo spreiemljive razmere. Kaiko je piftšlo do tega? Avstrija je nasproti drugim državam resnp in odločno izjavila, da bo napetim razmeraan naredila z oi*ožjem kondc. Dala jim je priložnost^ da svoje hujskanje v Srbiji ustavijo do 27. marca, potem pa se napove Srbiji vojska. Nemeija s svojo rnočno vojno je dala vedeti, da bo uas pojripirala, če bi kdd Srbiji pr^skočil na pomoS. Vpled tega se je najprei umaknila Rusija, ki je še vsled japonske vojske oslabljena in nesposobna za vojsko. Nekblikp dni je še dels. la Anglija težave, toda tn-di iApglija je tocm) dne 26. marca dala izjavo, da bo Srbiji dajala odslej boljše nasviete, ne pa jo bujsbala proti Avstriji. Istoitajko Francija! Isti dan torej, ki ,ga je dojočila Avistrija različnim c||ržava_Qv da se vrnejo k pameti, se je to *udi izvršilo, in isti dan je bil mir zagotovljen. Srbija pa je ta dan lahko spoznala svoje priJatelje. Vse'države, ki so jo prej hujskale proti AvBtriji, ji obetale pomoč, ji posojale denar ter jo sprayilfi v velikanske siroške, so jo sranjotno zapustile. tAvjstrija pa je Srbiji s svojim zadržanjem pokazala, fla ji ni do vojske, ampaJc da so ii ljubše prijateljske razmere s Srbijo. Sedaj, ]|0 je Srbija uvidela, da so ]o zapustile yse prijateljice, se je udala in pustila seveda misel na vojsko, Sajma bi proti mogo&ni avstrijski armadi ne mogla ni'6 opraviti, taJca vojska bil bi za njo samomor. Avstrija pa je bila primorana giliti, da pride 3o mira ali Ho vojske, skratka do jasnih razmer s Srbijo, kaKi sedanje obqrožev)aiijei| in straženje ob srbsko-črnogorski meji nas je stalo veS kakor bi nas stala kratka vojska s Srbijo. Praivijo, da so nas stale dosedanje priprave okoli 600 milijonov kron Prestolonaslednik Jurli odstopil. Našd šitatelji se spominja.o, da se je, ko je že trpel spor med Srbijo in 'Avstrijo, prestoloaaslednikj Jurij vozil v Rusijo ter prinesel v domovino veselo yest, da sta mu car in ruski zunanji minister oblju- bila pomoč proti Avstriji. Od istega; 6asa )& v Srbiji rastlo vojno na^vdušenje in kraljevifii Jurij je bil med najstrastnejšimi, ki je ppdžigal sovraišt|po proti nam. iToda prišlo je dru^gaSe. Dne 25, marca je Rusija sporofiila Srbiji, da pripozna Avstriji priklopljenje Bosne in Hercegovine ln da v zadevi tega vprašanja ne stori nobenega koraka. Rugija je torej prva pustila Srbijo na cedilu in s tem tudi prestolonasled^iika Jjurija, ki je prej ali opravifeeno ali neoflravijčeno obetai rusko pomoS ter, netil vojne strasti. Bilo se je bati, da se sedaj srbsko liudstvo z vso jezo obrne proti Juriju, ko bo videlo, da je bilo goljuiaino, Zato se je prestolonaifilednik Jurij hitro, ko je zvedel za odpoved Rusije, dal pregovoriti in se odpovedal srbskemu prestolu. Seveda je Se veliko, vprašanje, ali Je s tem nevarnost za sei|anio srbsko vladarsko hišo KaraJdžordževičev Djdstranjena all ne. Prestolonaslednika Jurlja- je bilo tem lažje pregovoriti za odpoved, ker ga je vsa srbska javnost jfrivila, da je Tismrtil s sujmvim ravnanjem svojega slugo Kolflkoviža. Sploh je bil Jurij zelo surove narave. PrabtolonasledniK je postal Jhirijev brat rAleaTsanBer. Surt Jnriievega sluge. 0 Stefanu Kolakoviču,, osebnem slugi prestolo* na^lednika Jurija in njegovi smrti porofcajo srbski Jisti sledeče podrobnosti: Stelan Kolakovič je stano.vaJ v prestolonajslediiikovi patefci, njegoiva družina pa, ki obstoja iz gestero nedjoletnih otrok in žene, je Btanovala v mestu. Nagproti evoji žent je Kolakovič veStrat omenil surovosti prestolonaslednilča, a službe vendar ni hotel pustiti, 0ne 14. marca po nofii, ko se je prestolonaslednik razburjen vrnil v palačo, jjffigiral se je stra<&ea prizor.Prestolonasledr.ikje po- yijo, da rasle nevolja prjoti vladarski hiši, da je ljud« stvo nezadovoljno Ł= kraljem Petrom, da je jezno na Jurija in da nima nobenega povoda, ogrevati se za novega prestolonaslednika Aleksandra. Za to se baje že celo odkrita govori, naj bi se odstavila rodovina Karadžordževifiev s srbskega pr^stola. Nemci bi radi imeli na prestolu kneza Battenberga, lAvstrijci baje vojvodo Connaughta in Angleži vojvodo Tecka. Znar čilno je stallšče Ru^ije v takih vprašaniih. Rusija ima mnogo plemenitih in bogatih rodovin, ki bi lahko zasedli "bak prestol, Toda ruska vladarska hiša je temu dosledno nasprotna, ker se boji za svoj ob^ stoj in ker je v njej preveč nemškega duba. Saj se ruski veliki l^nezi večinoma žejnijo z nemškimi princezinjami. Druge vesti zopet pravijo, da se takozvana voina straaika, ki je hotela na vsaK naJBin z Avstrijo vojsko, noče sprijazniti z novim polpžajem in da hače v teku enega leta z nami \ftjsko, 6e že sedaj oi mogoCe. V teh krogih vlaida velika nezadov;oljnost proti kralju Petru in bati se je, da ta nezadov.oljnoat posebno prevzame vse vojaške kroge. Mi smo tnnenja, da tem In enaMm novioam ne smemo dobesedno verjeti. Kažejo le, da je med srfo skim ljudstvom in med vojaštvom velika nezadovolinost s sedb-njimi razmerami in da ni izkljufceno, da pride do notranjih nemirov.