Številka 287. Isbaja mkl dan ud ob l&dellal ia mniill ob 5. tri, ob poudelitii ob 9. ul xlitni. Poii&iuičae Številke se prodajajo po S bt6 (G stotmk) ▼ trnogih tobabarnsh v Tr*tu in okolici, Ljubljani, Gorici, ivracju, ft. Petru, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Poetojni, Dornbergu, Solkanu itd. «>ne of lasov se računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke lxi% mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stol.; ca osmrtnice, zahvale, poBlacice, oglase denarnih zavodov po W) »tot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 st. beseda, najaanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave Edinost". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Trst v četrtek 18. oktobra 1906. Tečaj XXXI. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moči Barofinina nUft ta vse teto 24 K. pol leta 12 K, 3 uesece 6 K. — Na Hoaročbe brez doposlane naročnine ae uprava ne ozira Vsi dopisi naj ae poSiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poBiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: ul. Glorglo^Oalattl 18. (Xarodni Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista ,Edinost'. — Natisnila tiskarna konzorcije lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St. IS. Poštno-hranilnlčnl račun it. 841.&V2. =ccccr TOM itev. 1167- - .— Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK a Jim šolska mizerija. Javni shod političnega društva „Edinost" pri sv. Ivanu dne 14. oktobra 1906. Poročilo dr. Slavika. (Dalje.) Na izgovor s prenapolnjenostjo v ital. mestnih šolali moram konstatirati, da v prvem razredu italijanske mestne šole v ulici Kan-dler je bilo lani v oddelku a) : 61, b): 64 učencev ; na slovenski šoli pri sv. Ivanu pa v 1. razredu 64 Vidimo torej, da je pri sv. Ivanu slovenska šola istotako prenapolnjena, ne da bi bili kaj čuli, da si vlada dela kako skrb radi tega. Ministerstvo se sklicuje tudi na pedagogu no-didaktične ozire. Akje so bili ti obziri te d a j, ko se je šlo za si o -vensko ljudsko šolo v Trstu?! (Frenetičen aplavz). Tedaj ni bilo na naši vladi nikacih pomislekov proti temu, da bi mestni otroci hodili v kmečke šole ! ! A ke-ste še čuli kaj tacega! To je pač umevno, da otroci z dežele hodijo v mestu, ali da bi otroci iz mesta; hodili na deželo v šolo — to se ne dogaja nikjer na svetu. Kajti to bi nasprotovalo vsem didaktično-pedagogičnim ozirom, ker se učni cilji na deželi drugačni, nego v mestu. Kakor vidimo, veljajo za našo vlado di-daktično-pedagogični oziri le tedaj, ko gre za Italijane. V tem slučaju ima vlada vse možne obzire. Ce pa pogledamo natanjčno to vladno naredbo, vidimo, da je tako nesmiselna abotna, da nimamo druzega izraza, da jo primemo ocenimo nego da jo izračimo kakor pravo — avstrijsko odredbo ! Mestni svet jo je vsprejel seveda z velikim navdušenjem vzlic temu, da ta odredba odklonila magistratov rekurz Mestni svet se je kaj rad podvrgel odredbi vlade in je vsprejel predlog za ustanovitev samostojne italijanske šole pri sv. Ivanu. Na tem se imamo torej zahvaliti naši fclavni vladi (Krik in klici : Naši mačehi!) — modri odredbi vlade se kimamo zahvaliti, da dobimo k sv. Ivanu samostojno italijansko šolo. (Vrišče). To je stara igra avstrijskih vlad. Vladam prihajajo v prilog prepiri uied narodi (Burno pritrjevanje), ker iz teh prepirov crpije avstrijske vlade svojo moč. Tudi šolstvo ima biti prepirno jabolko med narodi, (Odobravanje). Mesto da bi bilo ministerstvo jednostavno potrdilo odredbo na-mestništva odklanjajočo ital. paralelke pri sv. Ivanu, je pozvalo magistrat, naj ustanovi italijansko samostojno šolo. (Razni ogorčeni mej-klici.) In vendar pravi zdrava pamet, da isti razlogi, ki so govorili proti italijanskim paralelkam, govore tudi — in še bolj — proti; samostojni šoli! (Tako je ! Vsestransko pritrjevanje). Ker ta poslednja je še veča krivica za nas. Tudi tržaška vlada je priznala se svojo naredbo, italijanska šola pri sv. Ivanu po-menja krivico za nas. Namestništvo je na-glašalo v tej naredbi da bi ustanovitev italijanske šole izzvala nezadovoljnost med Slovenci. Će vlada potrdi sedaj slep mestnega sveta za ustanovitev italijanske šole pri sv. Ivana, ne bo to v povod samo za nezadovoljnost, ampak smejal se bo ves svet tej nesmiselnosti avstrijskih vlad, kajti vsakdo si bo mislil : če že italijanske paralelke invol-virajo krivico, koliko bolj velja to za samostojno šolo ! (Aplavz.) Mi smo proti tej šoli. ker ni potrebna ! Vprašati moramo : kje pa so ti svetoivanski Italijani ?! Danes smo sklicali semkaj shod, da protestujemo proti ustanovitvi italijanske šole, ki jo baje oni žele ; zakaj niso prišli, Ja bi branili svojo zahtevo ? In kje so ti svetovanski Italijani ob raznih volitvah ? Na zadnjih občinskihj volitvah je dobil italijan-kandidat pri sv. Ivanu celih — 29 glasov ! < Krik in razni mej-klici). Na državno zbornih volitvah (za V. kurijo) je bilo oddanih pri sv. Ivanu za ital. kandidata 19%. torej uiti petina vseh glasov. (Oujte ! Cujte !) Kje j so bili tedaj ti svetoivanski Italijani ? ! Zakaj i se niso pokazali na volišču ? ! (Frenetičen aplavz.) Nu, niso prišli, ker jih ni, ker je svetoivanski okraj skoraj izključno slovenski. To je dejstvo, pa naj govorijo gospoda, kar hočejo in naj se le sklicujejo na tisto svojo statistiko, ki jej nikdo ne verjame in — ita-lijanska gospoda jej sami ne verujejo, kakor smo izvedeli nedavno temu, ko je šlo za volilno reformo. Povdariti treba, da so za tisto malo svetoivanskih italijanskih otrok, ki pa bivajo blizu doli mesta, mestne italijanske šole (Kandler) bliže, nego bi bila domača italijanska šola pri sv. Ivanu. Klasično je tudi, da je magistrat, ko je storil svoj sklep za italijanske paralelke pri sv. Ivanu, mislil na prestore Lege, ki so bližje mestu; samostojno italijansko šolo pa hočejo potisniti v poslopje slovenske šole, ki je visoko gori v vasi, kjer Italijanov niti ni. Ta italijanska šola je nepotrebna, ker namen jej ni učenje pedagogiški, ampak političen (Frenetično pritrjevanje). Tej šoli je namen, da bi naše otroke poitalijančevala. In to celo z denarji, kijih pomagamo skladati tudi mi! Mi sami naj bi torej dajali sredstva za razna rodo vanje naše dece! (Vrišč). Ali more vlade odobriti kaj tacega ? Ali more dovolite, da bi se javni denarji upotrebljali v take nemoralne svrhe?! (Vsestan-sko pritrjevanje. Krik.) (Pride še.) Odsek za volilno reformo. Razprava o dvetretjinski večini. (Brz. poročilo.) DUNAJ 17. Odsek za volilno reformo je imel danes dopoludne sejo. Odsek je pričel debato o § 42, ki določa po načrtu Ho-henlohe in na predlog posl. Locker-ja, da ni možno predrugačiti razdelitve volilnih okrožij, ako tega ne sklene dvetretjinska večina zbornice. Posl. CIary je povdarjal, da morajo Nemci zahtevati to ugotovitev, da bi se v bodoče ne pričelo nikake akcije na njihovo škodo. Posl. Kramai- je izjavil, da noče prikrivati dejstva, da je odsek prišel do odločilnega trenotka, do velicega problema : Prideali ne pride do volilne reforme. Prijatelji volilne reforme se motijo, ako menijo, da Čehi, ki so se doslej vedno izjavljali kakor goreči pospeševa-tel j i volilne reforme, popuste v današnjem vprašaniu. Popolnoma napačno je, češ, da so se stranka govornikova in češki poslanci zavezali, da vsprejmejo predloge Hohenlohe. Govorila sta potem še posl. Gross in Za-zvorka, nakar je bila razprava do 3. ure po-poludne prekinjena. DUNAJ 17. Posl. Zazvorka, ki je na popoludanski seji nadaljeval svoja jutranja izvajanja ter izpolnil vso popoludansko sejo, se je pridružil stališču posl. Kramara ter izjavil, da pomenja zahteva po dvetretjinski večini ponižanje češkega naroda, česar si pa isti ne more nikdar strpeti. V tem vprašanju n i nikakega kompromisa. Govornik je najostreje kritikova!, da je vlada vsprejela v zakon tako določbo ter je naglašal, da so posledice vsprejetja te določbe nepreračunljive. Pritožil se je nad postopanjem proti Cehom na Niže-Avstrijskem ter naprosil načelnika, naj pred glasovanjem o vprašanju dvetretjin-ske večine poroča o številnih peticijah, došlih iz Češke, ki so očitno naperjene proti dvetretjinski večini ter naj da o tem sklepati. Konečno je govornik predlagal, naj se seja zaključi. Bilo je že 58/4 zvečer. Načelnik Ploj je izjavil, da je vsekako to že nameraval. Rekel je, da mu je poslanec Malfatti izročil predlog, ki se glasi nastopno: O spremembah §§ 1, 4, 5, 33 do 36 in 42 tega zakona ter dostavka v zakonu glede razdelitve volilnih okrožij je možno v 18 letih po začetku veljavnosti tega zakona veljavno sklepati le ob navzočnosti najmanj polovice členov poslanske zbornice z najmanje dve-tretjinsko večino navzočih poslancev. Po pre- teku te dobe se zamore o teh spremembah veljavno sklepati le z večino najmanje treh! petin vse poslancev. Posl. Stransky je vsklik-' nil: Nikdar! Predsednik je na to zaključil sejo. Prihodnja seja jutri ob 10. uri pred-poludne z dnevnim redom : Nadaljevanje da* našnjega. __ Volilna reforma — v odločilnem trenotku. Jedna najnevarnejih in najbolj kritičnih toček je bila za to veliko politično reformo vprašanje dvetretjinske večine. In položaj se je res poojstroval, čim bolj se bližamo odločitvi o tem vprašanju. Na jedni strani so Nemci, ki odločno izjavljajo, da pod nobenim pogojem ne odnehajo od te zahteve. Na drugi strani pa so Jugoslovani in Malorusi, ki so bili a priori proti tej zahtevi Nemcev s tako odločnostjo, da so zatrjali, naj gre raje volilna reforma na kose, nego da bi privolili v uzakonjenje take krivice. — Žnjimi so nastopili sedaj tudi Mladočehi, ki so se doslej umikali korak za korakom, ker niso hoteli nositi odijuma, da so bili oni, ki so preprečili zmago principa svobode in enakosti, ali proti nemški zahtevi po % večini so se oglasili odločno tudi Mladočehi, vsled česar je začela situvacija zadobivati značaj kritičnosti. Govorilo se je že o ministerski krizi. Nekateri so hoteli vedeti, da odstopi vse ministerstvo Beckovo; potem pa se je raznašal glas, da izstopita le Čeha Pacak in Fort iz kabineta. Ali istodobno s temi vznemirljivimi glasovi se je zatrjalo, da se pogajanja med vlado in strankami in med temi poslednjimi samimi nadaljujejo. Očividno je, da vlada deluje s parno silo, da bi prišlo do kompromisa. Da — do „kompromisa", ki ga predlaga ministerski predsednik Beck. Po tem „kompromisu" naj bi se razdelitev volilnih okrajev stavila pod varstvo a/a večine le za dobo 24 let; potem naj bi eventuvelne spremembe določil nov zakon, za kateri pa bi bila potrebna... */3 večina. To je : ghupft wie gesprungen — bi rekel Nemec. Po slovenski pa se pravi to: slepe miši loviti. Besede se menjavajo in — 2/3 večina ostaja. Naše stališče nasproti nemški zahtevi po 2/» večini je znano in odveč bi bilo, ako bi izgubljali še kaj besed. Izjavljamo na kratko : ako zbornica absolutno ne odkloni 2/3 večine in vsprejme kateri-koli „kompromis", ne bo to nikak resničen kompromis, ampak zmaga principa privilegijev in poraz Slovanstva, poraz principa enakost ter nesreča za idejo svobodne evolucije neizogibno potrebne za zdrav razvoj političnega življenja. Kdor je za svobodo in enakost, ne more biti za to nemško zahtevo in slovensko-lirvat-ske poslance opozarjamo na veliko odgovornost, ki bremeni na njih. Opravičeno smo radovedni tudi, kako jo ukrene socijalna demokracija ? Ali ostane zvesta, ali se izneveri prvotnemu korektnemu stališču, ki jo je zavzela nasproti vprašanju 2/s večine?! Srbija in Italija in — nerodnosti grofa 6oluchowskega. Teli dni so nekateri listi priobčili vest iz Belegagrada, da je bila med Italijo in Srbijo sklenjena vojaška konvencija. V merodajnih beligrajskih krogih pa zanikujejo to vest. Dejstvo je pa, da je italijanski odposlanec v Be-lemgradu, markiz Guiccioli, silno delaven in da skuša, kako bi sedanji spor med Avstro-Ogrsko in Srbijo gospodarsko izrabil Italiji v prilog. — Italija, kakor tudi vse druge vlasti, ki se mislijo okoristiti na balkanskem vprašanju bi bile neumne, če ne bi pridno izrabljale nerodnosti grofa Golu-chowskega! Ali na Dunaju je avstrijski minister za vnanje stvari velik in moder diplomat. Drugače ne bi mogli umeti zatrdil z Dunaja doli, da Goluehowski niti ne misli na odstop in da stoji kakor skala trdno vzlic vsej kampanji, ki jo pripravljajo ogrski parlamentarci proti njemu, in ukljubu dejstvu, da toliko Slovani na Balkanu, kolikor eni v monarhiji — izvzemši seveda poljsko žlahto, ki je meso od mesa in kri od krvi grofa Goluchowskega — vidijo v tem ministru velikega slavofoba in svojega sovražnika. Ali jedno tolažbo imamo vendar-le : zgodovina iz davnih in nedavnih časov nam pripoveduje namreč, da so padli že tudi taki mogotci, ki jih je Dunaj po vsej sili hotel držati po koncu ! Tudi voditelji avstrijskih diplomatičnih — nerodnosti ne trajajo večno. Spor »cd Jlvstro-Ogrsko in Srbijo. Iz Belegagrada javljajo uradno : Kakor izmišljeno je označati beligrajsko brzojavko nekega dunajskega lista, v kateri se pravi, da je ministerski predsednik Pašie nasproti posamičnim kmetskim poslancem skupščine izjavil, da je rešitev spora z Avstro-Ogrsko odvisna le od odstopa grofa Goluchovvskega. V svojem razgovoru s poslanci ni ministerski predsednik niti z eno besedico omenil položaja grofa Goluchoivskega. Iz Budimpešte javljajo, da zadnja nota. srbske vlade, odposlana ministerstvu za vnanje stvari, ne daja mnogo nade, da bi se poravnal sedanji carinski spor. Srbska vlada je obdržala v noti svoje dosedanje stališče. Ločitev cerkve od države na Francozkem. Čestitka avstrijskih škofov francoskemu episkopatu. Dunaj 16. Plenarni shod avstrijskih škofov, ki se vrši sedaj na Dunaju, je poslal na pariškega nadškofa, kardinala Richarda, francoskemu episkopatu pismo, v katerem obžaluje žalostne dogodke, ki so prišli nad francosko cerkev ter čestita francoskim škofom za občudovanja vredno slogo in neomajno privrženost Sv. Stolici in za odločno obrambo neodstopnih pravic cerkve. Pismo zaključuje : Avstrijski škofje molijo, naj bi bili načrti sovražnikov uničeni. Nova bogo£astna združitev. A u c h 16. Municipalitetni svet je sklenil konstituirati se v bogočastno združitev, da si zavaruje izvrševanje katoliške službe božje v štirih bivših konkordatnih župnijah. Dogodki na Balkanu. Proti grSkim bandam v Makedoniji. Kakor poročajo iz Carigrada, je porta toliko v Atenah kolikor na carigradskem poslaništvu v Carigradu zopet protestirala proti divjanju grških band v Makedoniji in tudi proti dejstvu, da je v zadnjem času zopet več band prekoračilo grško mejo. Dogodki na Ruskem. Ministra Kokovcev in Kaufman odstopila ? Petrograjski list „Rječ" poroča, da sta minister za finance Kokovcev in naučni minister Kaufman podala svojo ostavko. Židovsko pomožno društvo. Iz Bjelostoka javljajo, da se je tamkaj ustanovilo novo društvo, ki ima namen pomagati židovskim beguncem z nasveti in denarjem. Od členov društva je že uplačenih do sedaj 830.000 rubljev. Drobne politične vesti. Ministerska kriza na Francoskem? Iz Pariza poročajo, da se v tamošnjih vladnih krogih širi govorica, da sedanje ministerstvo ob otvoritvi parlamenta odstopi in da novo ministerstvo sestavi bivši ministerski predsednik Combes. Nemci blizo Zagreba. Nedavno je 40 Nemcev iz Ogrske kupilo posestvo Pi-sarovina, ki obsega več tisoč oralov zemljoi Nemci bodo sedaj omenjeno posestvo parcelirali ter nasele na njem večo nemško kolonijo. To bo prva reča kompaktna nemška kolonija v zagrebški županiji. Domači narod hrvatski pa odhaja v Ameriko ! Prenos Rakoczy-jevih ostankov. Kakor javljajo iz Budimpešte, je odbor za prenos Rakoczy-jevih ostankov odpotoval v Carigrad pod vodstvo barona Pavla Foer-sterja. V Carigradu jim prirede slovesen vsprejem. Str; n II. »EDINOST« štev. 287 V četrtek, dne 18. oktobra Domače vesti. Poroka. Dne 16. t. m. se je poročil g. Danilo S b r i z a j. c. kr. poštni oticijal v Št. Petru na Krasu, z gospico Marico Štrukelj. Bilo srečno ! Na adreso celjske „Domovine". Celjska. Domovina" pripoveduje, da so udeleženci na zadnjem velikem shodu v Trstu Korošcem v prilog socijalne demokrate pretepali in nekatere vrgli iz dvor a ne. Sodrugu Regentu so komaj dovolili. da je podal svojo izjavo. „Domovina" pridodaje, da je glasilo jugoslovanske socijalne demokracije po pravici ogorčeno nad takim postopanjem. Potem sledi v „Domovini" lekcija na tržaško adreso: „Z obzirom na ogromno število slovenskega delavstva in njih upliv na izid volitev, vendar bi bilo vsekakor umestno, da se slovenske meščanske stranke približajo jugoslov. soc. demokraciji, da omogočijo! ž njo kompromis za bližajoče se volitve za državni zbor~. V tein slučaju bi bili gospodje v uredništvu ..Domovine" bolje storili, da so modro molčali, ko je očitno, da niso informirani ni o dogodku samem ni o njegovih a n t e c e-d e n c i j a h. Kolikor je bilo videti z odra doli, je bil potisnen iz dvorane e n socijalni demokrat, a se ta je pozneje vrnil, kar bi kazalo, da stvar ni bila tako huda, kakor jo hočejo predstavljati gospodje v uredništvu „Domovine" s prijaznim namenom, da bi nekim izvestnim osebam v slovenskem taboru tržaškem — kakor se pravi — eno prisili. Ker pa nas ..Domovina" — zopet s prozornim namenom — posebno opozarja na vpliv delavstva v Trstu na izid volitev, bodi jej povedano, da so bili ravno v velikem številu navzoči delavci tisti, ki so bili najbolj ogorčeni proti dotične mu socijalnem demokratu, dočim so zborovalci iz druzih slojev — izlasti 'pa možje, ki so bili na odru — mirili in energično zahtevali, naj se nikomur ne krati svoboda osebe in govora. Izlasti je g. dr. Rybar v uvodu svoje polemike proti izvajanjem socijalno-demokratičnega govornika. Milosta z nenavadno ostrostjo zaklical svojim somišljenikom iz širokih slojev, da se morajo temu privaditi, da bodo mirno poslušali tudi govornike, s katerimi se ne strinjajo, ker to da je neiz-ogibin pogoj parlamentaričnem razpravljanju. In navzoči socijalni demokratje so burno ploskali temu delu izvajanj dr.a Rvbara. To je dejstvo, ki je morejo potrditi vsi zborovalci in ga ne morejo tajiti tudi socijalni demokratje. „Domovina" je torej neopravičeno dregnila v rebra tržaške — „meščane". Da pa umejemo ogorčenje, ki je vladalo na shodu, treba vedeti tudi, kaj se je zgodilo popred. Naši stranka je bila pred shodom s posebnimi pismi — in ne anonimni, ampak s polnimi podpisi — obveščena, da so socijalisti na tajnem posvetovanju skleniti razgnati veliki manifestačni shod Korošcem v prilog. Ta glas se je raznesel tudi med ljudstvom. tako, da so ljudje dan pred shodom povpraševali eden druzega, kako jim je postopati. Mi priznavamo lojalno tudi možnost, da one vesti o namerah socijalistov nimalo niso odgovarjale resnici. Ali takt ostaja, da so se razširile, da so razburjale že pred shodom in provzročile, da so ljudje že na shod prišli v nekakem vojevitem razpoloženju. A če pomislimo sedaj, da je bil dotični socijalni demokrat — da se izrazimo najmileje — tako nepreviden in netakten v svojem vedenju in v svojih vsklilrih, da je ljudij utrjal v mnenju, tla socijalisti namerujejo kaj sovražnega, potem se ne bomo čudili, da je vzkipelo, da je navstal vrišč — ki ga tudi gospodje na odru niso mogli ublažiti z vsem svojim prizadevanjem — in da so zborovalci dotičnika potisnili iz dvorane. Kar se tiče sodruga Regenta, ki je prišel na oder neposredno pred glasovanjem o resolucijah, konstatujcmo, da g. Regent niti poskušal ni govoriti, da je marveč — zalu-čavši z zaničljivo gesto svoj klobuk v stran — izjavil jazno in na kratko: ker se nas ne pusti govoriti, poživljam sodruge naj vsi gla sujejo proti resolucijam ! ! Ker že gospodje v uredništvu celjske „Domovine" apostrotirajo tržaške meščane naj bodo v dobrih razmerah z socijalno demokracijo, konstatiramo nastopna dejstva : a) da so govorniki socijalne demokracije že mnogokrat govorili na naših shodih; b) da so jim voditelji naše stranke vsikdar po mož- nosti čuvali svobodo govora; c) da so bili socijalno demokratični govorniki že večkrat tudi od naših ljudij aplavdirani (kakor n. pr. g. Kristan na shodu v gostilni „pri zlatem levu" in na velikem shodu za volilno reformo) ! d.) da je naša stranka že ob raznih prilikah j_ ob državnozborskili deželnozborskili in ob volitvah v zavarovalnico proti nezgodam — iskala stikov in sporazumljenja s socijalno demokracijo, a so se pogajanja, žal, vsikdar ! razbila ; e) da se jc slovenska narodna stranka v Trstu brezpogojno pridružila borbi za glavni postulat socijalne demokracije : za splošno in enako volilno pravico; in to ne morda samo akademično, v teoriji, ampak praktično, ker je naša naravna masa z voditelji na čelu stopila tudi na ulico skupno s socijalno demokracijo ; f) da naše glasilo rado volj no prinaša povabila in pozive na razne prireditve v „Del. domu", da si nam socijalne demokratje ne vračajo z enako mero niti glede dramatičnih predstav, ki vendar niso s politiko v nikakih zvezah. To so dejstva. Da pa razlika v nazira-njili med narodno stranko in socijalno demokracijo obstoja dalje in učinkuje na politično valoven je — na tem pa nismo krivi mi: to je konsekvenca politične evolucije, v kateri se nahajamo. Kakor ne zahtevamo mi (ker ne smemo), da bi socijalna demokracija izdala svoja načela, tako ne sme ona zahtevati od nas, da bi izdali mi svoja. Zato je za sedaj združenje nemožno. Ali možno je nekaj druzega, česar je le želeti, da bo možno skupno nastopanje ob vprašanjih, ki so nam skupna : želeti je, da se boj med naziranji vrši brez odijoznega osebnega boja. In le v zadoščenje nam je, da seje v tem pogledu ravno v Trstu obrnilo mnogo na bolje vodnošajih med slovensko narodno stranko in socijalno demokracijo. Tudi v marsičem, v čemer smo si še principijelno v navskrižju, bo prej ali slej možno bližanje, ko se pojmi bolj zbistrijo na tej in oni strani. Ali gospodom v uredništvu „Domovine" bodi povedano naravnost, da ni lojalno, da zahtevajo le od „meščanske stranke", naj se bliža jugoslovanski socijalni demokraciji, ampak pozivati morajo tudi socijalno demokracijo, naj se tudi ona bliža in omogoči kompromise, pred vsem pa, da poskrbi, da se ne dogodi več, kar se je dogodilo ob zadnjih državnozborskili volitvah za peto kurijo : d a je namreč italijanska socijalna demokracija naoživolitvi zdržema glasovala za italijanskega kadidata najhuje nacionalistične barve (ki pa, kar se tiče poli-litične vBposobljenosti, niti od daleč ni dose-zal slovenskega kandidata), dočim so se slovenski socijalni demokratje baje vzdržali glasovanja. „Domovina" bi bila torej omenjene svoje lekcije in nasvete obdržala doma za eventu- velne bolje in primerje prilike. Poštne homatije. Iz Gorice smo prejeli : Goriške poštne razmere so po odprtju nove železnice vzrok splošni nezadovoljnosti v Gorici in po okolici. Čitaj oči goriške liste (naj že bodo slovenski ali italijanski), prihajamo nehote do tega, da nas stvar zanima. Ljudstvo je nezadovoljno z nerednim dostavljanjem, uradniki pa s podvojenim delom. V „Gazzettino popolare" od 6. t. m. je g. dopisnik članka „mancanza del personale" povzdignil novo pošto na državnem kolodvoru v glavno pošto. In da je to res, se vidi iz tega, da se ves za Gorico dohajajoči poštni materijal zvaža na novi kolodvor in da prihajajo od tam tudi listonoše in dostavljalci paketov. Vidi se živahen promet poštnih vozov — ves dan in po noči z južnega kolodvora na državni in obratno. Če pa pogledamo vozni red obeh železnic, se prepričamo, da po južni železnici vozijo direktni vlaki Dunaj-Trst, česar na novi železnici ni. Vsled tega je tudi poštna zveza z Dunajem po južni železnici boljša, nego po nevi; čisto naravno je torej, da goriška pošta prihaja in odhaja le po južni železnici. Zdaj pa premotrimo fukcijoniranje pošte v Gorici sami! Glavna pošta je na novem kolodvoru, poštne pošiljatve pa prihajajo in odhajajo z malimi izjemami vse z južnega kolodvora. Koliko nepotrebne vožnje in zamude časa vsled nove uvedbe, da se mora z ene periferije mesta na drugo, mimo bivše glavne pošte prevaževati poštno blago. Pa ne le zamuda časa tudi delo prihaja tukaj v poštev. Rabi se na vsak način več uradnikov in slug, da se ta I kolobocija vzdržuje. Tudi tukaj niso bili v zadregi prosvitljeni samodržci poštne uprave. | vrata. No, gospodična Ropretič je šla svojo Šli so in so jih pobrali na bivšem glavnem pot naprej. poštnem uradu in na južnem kolodvoru, kjer | se je delo še zdatno pomnožilo. Slišijo se celo neverjetne stvari, da morajo n. pr. ubogi uradniki in drugi poštni uslužbenci prebijati 8 do 12 ur na dan v najnapornejšem poštnem opravilu. Se ve, da bodo zato dotični tudi mastno plačani, kakor se samo ob sebi umeje. Ali vendar bi morala država skrbeti za svoje uslužbence, ker služba pri pošti je jako naporna; in kdor jo opravlja ponoči in podnevi z namenom, da bi si v današnjih hudih časih še postrani kaj prislužil, si škoduje na zdravju. Vlada je določila in nadzoruje, koliko ur sme delati delavec v tovarni in rudniku, je določila in nadzoruje, da vsi delavski stanovi vživajo nedeljski počitek, l e za svoje lastne uradnike in sluge n i m a n o b e n e m e r e. Pa če so uradniki zadovoljni s tem, jaz sem tudi — in mirna Bosna! O — Na „novega leta" dan! Z občnim zborom sinoćnjega večera je dovršil naš ruski kružok staro leto ter prestopil v novo leto svojega življenja. O, da bi mu prineslo novo leto obilo učencev in učenk in veliko novih prijateljev... ! Tržaška mladina : p. n. gospodje in go-spice ! Naš izreden dar za učenje jezikov in vsestransko ugodna prilika vas kličeta v ruski kružok. Ali ne čutite v svojem rodoljubnem srcu ognja, da se pridružite nam na tem polju? S tem pridobite obilo na jezikovnem znanju ter vzbudite v mlajšem naraščaju za-željeno vnemo za slovansko stvar. Nihče naj ne poreče : čemu mi bo ruščina ! — C'emu nam je bila v prvem začetku nemščina, ki nam je povrh še čisto tuj jezik... ? !! Ruščina je slovenščini jako podobna : naš ruski kružok razpolaga tudi z raznimi ruskimi časopisi in knjižnico ; in kadar začnete segati po teh, odtlej boste čutili v sebi vedno slovanski ponos... Razkril vam bi še neki načrt, ki vas ima razveseliti v novem šolskem letu, ako se boste učili ruščine : ah ne smem — ker tajnost je : tajnost...! Na veselo svidenje na pouku v ruskem kružku. Računam na — veliko število...! K i r i 1 o v. Tržaška statistika. V tednu od 7. do 13. t. m. se je poročilo v tržaški občini 42 parov. Rodilo se je 136 otrok, to je 81 moških in 55 ženskih (od teh 24 nezakonskih). Umrlo je 95 oseb, in sicer 44 moških in 51 ženskih (od teh 15 izpod enega leta). Grozen drama mej zakonskima. Sinoči, kmalu po 8. uri. se je bil raznesel po mestu glas, da je nekje v ulici delle Sette Fontane neki mož zaklal svojo ženo. Ko smo mi to zvedeli, smo takoj poslali tja našega poročevalca, da je poizvedel o dogodku. Evo podatkov, ki nam jih je prinesel poročevalec : Anton in Jakobina Kuret sta se poročila pred kakimi 6 leti. Iz tega zakona sta prišla na svet dva otroka, oba moškega spola. Prvi je bil Julij, ki mu je zdaj 5 let, a drugi, Josip, ima sedaj 3 leta. Zakon mej Antonom in Jakobino je bil jako nesrečen. Anton Kuret je bil namreč jako ljubosumen. In ravno vsled tega sta se Anton Kuret in njegova žena ločila sodnijskim potom. Sodišče je bilo Antona Kureta obsodilo v plačevanje alimentacije, namreč v plačevanje stroškov za vzdržavanje družine. Tedaj je bil on kurjač na parnikih Llovdove paroplovne družbe. Na podlagi razsodbe mu je paro-plovna družba Lloyd odtrgavala od plače svoto, katero je bil po tej razsodbi dolžan plačevati ženi za vzdržavanje družine. Da se izogne temu odtrgavanju od plače, je Anton Kuret popustil službo pri Lloydu ter vstopil v službo k „Avstro-amerikanski paroplovni družbi". Služboval je torej na parnikih te družbe, ki plovijo od Trsta v Ameriko. Pred kakimi štirimi dnevi se je povrnil s parnikom v Trst. Sedaj preidimo na tragični dogodek. Jakobina Kuret je stanovala z otrokoma v hiši št. 451 v ulici delle Sette Fontane (katera hiša je last g. Josipa Jaksetiča, ki ima gostilno v isti ulici v hiši št. 483). V isti hiši, kakor Jakobina Kuret, stanuje tudi gospodična Giorgina Ropretič. Ta je šla ob 6. uri in 5 minut po ulici delle Sette Fontane od svojega doma proti mestu. Prišedša blizu hiše št. 759 (Rocol), ki je v isti ulici in je last g. Škrla, je zapazila mej vratmi dvorišča te hiše Antona Kureta. Kakor hitro je pa Anton Kuret zapazil njo, se je skril za Kuretova žena je navadno delala v svobodni luki pri izbiranju kave. Tako je delala tudi včeraj. Okolu 7. ure zvečer, ali kakili 5—7 minut pozneje, je Jakobina Kuret, vračajoča se z dela v prosti luki, prišla iz mesta po ulici delle Sette Fontane. Imela je iti mimo hiše št. 759, kjer je bil skrit nje mož Anton. Ko jej je manjkalo še kakih 15 korakov do onih vratic, kjer je bil on skrit, je Anton stopil proti njej. Ona je mej potjo jela kos kruha. Ko je zagledala svojega moža kakih 6 korakov pred seboj in čitala v njegovih očeh jezo, se je reva tako prestrašila, da je kar počenila pred njim. Ravno v istem hipu je šla tam mimo 14-letna Amalija lnnocente. Ta je videla, kako je žena počenila iz strahu pred možem in dejala : „Kaj me hočeš ubiti r"\ na kar da je on od/rnil: „Ne, nočem te ubiti, a dati ti jih hočem mnogo !" Žena je imela še kruh v ustih. On jo je pograbil za vrat in — kakor je čepela pred njim — jo je začel zabadati z nožem. Mej tem je ona vpila : „Pusti me, ker imam otročiče Slednjič se je vsa krvava zgrudila na tla, a on je pobegnil. K ranjeni ženski so takoj prihiteli ljudje. Mej temi je bil tudi gospod Gustav Marušič, ki stanuje v Rocolu na št. H54. Ta gospod, videči, da ranjena ženska jako krvavi, je poskrbel, da so jej za silo obvezali vrat, kjer je imela največ ran. Mej tem so bili pa pozvali zdravnika se zdravniške postaje, ki je, prišedši k njej, dal nesrečno ženo nemudoma prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so zdravniki konstatovali, da ima na vratu in na zgornjem delu hrbta nič manje, nego 1 ■"> ran, ki so ji bile zadane z nožem. Reva je bila jako slaba, ko so jo prinesli v bolnišnico, vendar je bila ob 11. uri, ko se je naš poročevalec oglasil v bolnišnici, še pri življenju. Glede krvoločnega moža je pa naš poročevalec poizvedel marsikaj, iz česar bi se dalo sklepati, cla ni mož — glede pameti popolnoma normalen. Pred desetimi leti je namreč imel neko ljubico. Iz ljubosumnosti je bil tedaj zabol % vrat to svojo ljubico, in potem izvršil poskus samomora s tem, da je pil karbolno kislino. Njegov brat Jakob je bil poročen z Josipino rojeno Janežič. Pred šestimi leti je Jakob Kuret tudi iz ljubosumnosti svojo ženo vdaril trikrat po glavi s kladivom. To se je zgodilo v kavarni na trgu Gavana. Oče Antona Kureta je pa leta 1879 zapustil —istotako radi ljubosumnosti — vso družino [ženo in otroke | ter odšel, ne da bi bil nikdar več kaj javil o sebi. Ljudje pripovedujejo tudi, da je bil Anton Kuret že dvakrat v opazovalnici za umobolne. Anton Kuret je bil tudi lastnik neke male hiše v ulici delle Sette Fontane, a pred kakimi štirimi ali petimi meseci je prodal to hišo. Dobil je iz te prodaje čistega kakili 2500 kron, a je ta denar kmalu zapravil. Njemu je kakih 34, a njegovi ženi kakih 28 let. Anton Kuret se je ob 7. uri in tričetrl sam predstavil v zaporih pri jezuitih. Dragotin Vekjet oprošeen od porotnikov. Razprava se je nadaljevala včeraj zjutraj ob 9. uri. Galerija je bila zopet odprta občinstvu. Priči Zlobec, ki je imela biti jedina še zaslišana, niso mogli dostaviti poziva. Zato se je prečitala njegova izpoved, podana pred preiskovalnim sodnikom. V tej izpovedi pravi Zlobec, da je v oni noči (19. junija) kakor čuvaj zavoda za nadzorovanje in zapiranje hišnih vrat bil štirikrat pred Vekjetovo prc-dajalnico, da je vsakikrat pogledal notri skozi luknjice in da ni nobenkrat ničesar posebnega zapazil. Predsednik je naznanil, da je prejel nekoliko anonimnih pisem, ki pa niso bile pre-čitane vsled upora od strani državnega pravd-nika. Predsednik je objavil, da je oni krog nad železno blagajno napravil neki sodni uradnik s svinčnikom. Sodni dvor je predložil porotnikom jedno jedino vprašanje o p o -skušani goljufiji po simulaciji tatvine. Na to je govoril zastopnik državnega pravdništva dra. Pangrazi. Njegov govor je trajal — s presledkom 10 minut — do l1/* ure popoludne. Naglašal je, da je današnja pravda imenitna iz različnih razlogov, posebno po drznosti, s katero je obtoženec zasnoval in izvršil svoj načrt, po brezobraznosti neka- v četrtek, tlne 18. oktobra 1906 ►EDINOST« št. 287. Stran III terih prič. ki so izpovedovale krivo, da bi zavedle tok pravice. Državni pravdnik pri-s znata, da je bit Vekjet poštenjak v svojih trgovskih odnošajih, dokler niso prišle tinan-tijelne stisko. Potem je razjašnjeval indicije, ki jih tiava:a obtožnica v dokaz Vekjetove krivde. Potem se je zastopnik državnega' pravdništva bavil z izpovedbami posamičnih j l>rič in je prišel brezpogojno do zaključka, da •e Vekjet kriv, da je res izvršil čin, radi ka-!?rega stoji danes pred sodniki. Krivda ek-jetova je dokazana jasno in nedvomno — je vskliknil državni pravdnik — ukljub temu, da . je skušalo z vsemi lojalnimi in nelojalnimi sredstvi vzbuditi dvom v porotnikih in prepričan sem, da porotniki ne bodo verjeli onim pričam, ki so prišle sem z lažjo na jeziku, s cinizmom v srcu, in da se porotniki vzdignejo nad to blato v višave, kjer kraljuje iasna praiica in da bo njihov pravorek odgovarjal jasnim pravdnim dokazom in resnici, ki mora Triumfirati v tem procesu. Ko je ob 4. uri in pol popoludne predsednik razprave otvoril nadaljevanje razprave, je prosil za besedo toženec Vekjet, ki je dejal: „ Velerodni gospod predsednik ! \ elece-njeni gospodje sodniki in ugledni gospodje porotniki ! Uporabiti hočem priliko tega, zame in za moje otročiče odločilnega trenotka, da ^e enkrat izjavim, kar sem izjavljal tekom vsega procesa, namreč, da sem nedolžen, kakor so nedolžni moji otročiči, ki so doma! Itnizega vam nimam kaj reči, kajti zanašam ,e na mojega branitelja, kateremu popolnoma zaupam, da bo znal dokazati, da ni res. kar je o meni rekel zastopnik državnega pravdništva Na to je govoril branitelj dr. Robba. Govoril je celi dve uri. Govoril je krasno, usno. prepričevalno. Pobijal je eno po eni vse argumentacije obtožbe, vse argumenta cije, na katere ae je naslanjal obtoževalni sjovor zastopnika državnega pravdništva. Go voril je prepričevalno in dokazal je, da so redarji sami se svojim pričanjem dokazali, da so bila ob četrt uri po polunoči vrata prodajalne še zaprta. Torej jih je Rossman zve-C r ob 8. uri res zaprl in zaklenil,^dočim jih je Dobner drugo jutro našel odprta. Dokazal /e, da Vekjet tekom popoldneva dne 18. ju- Jiija ni imel časa vrtati blagajno, ker od po-ludne do 1. ure je bila pri njemu dekla, ki mu je bila prinesla kosilo, od 1. do 2. ure in pol je bil pri njem Bucher; bil je pri njem v razpravi imenovani potovalni agent; zatem sta prišla dečka Rossman in Dobner, katerih je eden. namreč Rossman, ostal vse popoludne v prodajalni, razun le četrt ure, ko je šel čistiti prstane. Da so bila vrata iz prodajalne v ozadje iste zaprta, ni nič čudnega. ker ista so bila vedno zaprta pred tatvino in so vedno zaprta tudi po tatvini: to pa zato, ker ozadje prodajalne ne odgovarja elegantnosti prodajalne same. Proti temu je dokaz, da je bila tatvina izvršena po noči in od avtentičnih tatov dejstvo, da je priča Ca-pano videl one tri osebe okolu 2. ure po polunoči in ponovno pred Vekjetovo prodajalno, in pa dejstvo, da je Alojzij Zlobec, ki je bil tedaj v službi zavoda za ponočno pažnjo, ob 3. uri in četrt našel, da je plinova svetil] ka gorela slabeje, nego ob 1. uri in četrt, in sicer da je gorela tako slabo, da ni bilo v prodajalno nič videti. Branitelj se je v svo-iem govoru zaganjal v zastopnika državnega pravdništva, ki je glede prič, ki so izjavile v prilog tožencu, pri najmanjem protislovju v njih izjavah, izražal, da so izjave teh prič neverojetne, ker niso dvakrat enako izpove-lale, dočim je molčal, ko so padale v protislovja priče, katerih izjave so bile proti tožencu. kakor priča Karol Titz in drugi. Zal, da nam primanjkuje prostora, vsled česar ne moremo obširneje posneti iz branite-ljevega govora. Branitelj je končal svoj go-v.»r ob (j. uri in tri četrt. Za tem je predsednik razprave reasumiral razpravo, na kar so šli porotniki v svojo sobo. Vrnili so se v dvoranu kakih 20 minut pozneje, na kar je njih načelnik proglasil pravorek porotnikov, ki so na stavljeno jim vprašanje odgovorili z 10 glasovi ne in 2 glasoma da. Xa podlagi tega pravoreka je sodišče gosp. Dragotina Vekjeta oprostilo obtožbe. Gospodu Vekjetu so na to čestitali od vseh strani, a on je — spremljan od velike množice ljudi — odšel k svoji družini. Na ulici je čakala velika množica, ki je Vekjetu Čestitala. _ Ho:odar tu vreme. Danes: Luka, evangelist: (iidimir : Travica. — Jutri : Peter Alkentara: Irislav; >pafienij». — Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne ~ -1® Ceisius. — Vreme včeraj : lepo. Društvene vesti in zabave. Pevski društvi „Velesila" iz Skednja in „Slava" iz Sv. M. Magdalene spodnje v I. okraju Tržaške okolice nameravati skupno tudi to leto dne 1. januvarija 1907 proglasiti narodne priproste pesmice, ki bodo služile slovenski mladini v bodoči pustni sezoni. Omenjeni društvi obračati se torej do vseh slovenskih skladateljev oziroma pevovodij, da bi nam šli z uglašenimi pesmicami na roko, kakor so to storili do sedaj že pet let. Pesmice naj so zložene na jednostaven način, dvoglasno oziroma triglasno v taktu koračnice, valčka in lahko tudi andante. Pesmice naj se pošljejo pod posebno šifro goriomenje-nim društvom in sicer do 15. novembra t. 1. Slovensko akad. društvo „Slovenija" na Dunaju vabi na I. redni občni zbor, ki se bo vršil dne 20. oktobra 1906. ob 7. uri in pol zvečer v restavraciji „Sclnvarz" vin. Landesgericbtsstr. — Vspored : 1. Čitanje zapisnika zad. obč. zbora. 2. Poročilo odbornikov. 3. Poročilo preglednikov. 4. Volitve. 5. samostojni predlogi. 6. Slučajnosti. — Slovanski gostje dobrodošli ! Bralno pevsko društvo „Štanjel" v Štanjelu vabi na prvi občni zbor, ki se bo vršil dne 28. t. m. ob 3. uri pop. v restavraciji „Štefanija". Na obilno udeležbo vabi odbor. „Trgovsko izobraževalno društvo" naznanja, da se prične šola prihodnjo nedeljo. dne 21. t. m. ob 2. uri popoludne. Tisti gojenci, ki se do sedaj še niso mogli vpisati, naj pridejo v nedeljo pred šolo v društvene prostore, kjer se bodo vpisali. Kakor smo že javih, se bodo poučevali poleg knjigovodstva tudi drugi predmeti — nekateri v nedeljski popoludanski šoli, ki bo trajala od 2. do 4. ure, drugi pa v tedenski večerni šoli. Plesno šolo priredi danes ob 8. uri zvečer „Veselični odsek" „Trgovsko izobraževalnega društva" v Trstu v društvenih prostorih, ulica S. Francesco št. 2/1. Uči se najmodernejše plese, med temi tudi „Narodni čtverylka" in „Valse Minuet". Do sedaj smo se učili le tuje plese, letos pa nam se ponuja prilika, da se izučimo tudi v slovanskih plesih ter je zategadelj upati, da se udeleže te plesne šole mnogi mladeniči in gospice. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici naznanja, da priredi dne 8. decembra 1906. svoj redni IX. (deveti) koncert. Izvajalo se bo : polna zbora z orkestrom : Vi-tezslav Novak : „Neščasna vojna" ; P. Čaj-kovskv, velika kantata: „M6skv«\w ; polni zbor brez spremljanja : Mokranac : X. šopek narodnih pesmi. Moške zbore : Adamič : Franica ; Prohaska : a) Pomlad, b) Moč ljubezni. Za dan dne 24. marca 1907. določil se je X. koncert, na katerem se bo vsled splošne želje ponavljal vel. oratorij A. Dvoraka Stabat Mater". Gospodarstvo. Novi vztočni ekspresni vlak. Pariški časopis „Le Pays Parisien" priobčil je teh dni obširen članek, v katerem piiporoča u vedenje novega orient-ekspresnega vlaka preko Italije in Hrvatske po načrtu, ki ga je sprožila trgovsko-obrtna zbornica v Zagrebu. Razne vesti. Zagrebškega nadškofa dr. Posilo- vića so na Dunaju operirali. Operacija se je posrečila. Berolinski hoteli razpolagajo skupno s 6849 sobami in 10.711 posteljami. Loterijske številke, izžrebane dne 17. t. m.: Praga 26 82 87 64 25 L v o v 17 87 10 88 30 predpoludne nadaljeval predlogo o Severni železnici. Vsprejeti so bili po vladni predlogi § od 3 do 11. Japonski proračun. LONDON 17. „Dailv Telegrapli" poroča iz Tokija : Japonski proračun za leto 1907 prekosi toletni proračun za 20 milij. funtov šterl. Vlada namerava konvertirati posojila, vendar ne najme novih posojil in tudi ne poviša davkov. Ostanki Rakoczy-ja izkopani. CARIGRAD 17. Danes so v navzočnosti ogrske deputacije izkopali ostanke Rakoczy-ja in njegovih drugov. Tem povodom se je vršila zadušnica, kateri so prisostvovali členi avstrijskega poslaništva, deputacija in ogrska kolonija. Bolgarsko sobranje. SOFIJA 17. S kneževim ukazom je sklicano sobranje na redno zasedanje na 28. t. m. L1oydov predsednik Becher in župan Sandrinelli na Dunaju. DUNAJ 17. Llovdov predsednik Becher je danes dospel iz Trsta. Semkaj je danes dospel tudi tržaški župan dr. Sandrinelli. Iz nemške vztočne Afrike. BEROLIN 17. [Uradno]. Dne 12. okt. se je pri Holpanu ob vztočni meji nemške vztočne Afrike vršil dveurni boj z močno četo Hotentotov. Sovražnik je večinoma zbežal proti jugozapadu. Srbska skupščina. BELIGRAD 17. Nacijonalisti so prijavili interpelacijo o avstro-ogrsko-srbskih trgovinskih odnošajih in o vprašanju nabave topov. _ K u s i j a: KRONSTADT 17. (Petr. brz. ag.j Včeraj je bilo aretovanih pet neznanih oseb, ki so nosili seboj bombe. Ena teh oseb je zbežala. PETROGRAD 17. Oblastnija ni odobrila ustanovitev „stranke mirnega obnovljenja", ker je ta stranka nevarna za javni red vsled zahteve, naj se agrarno vprašanje reši potom nasilne razlastitve. MOSKVA 17. Kakor se govori, je bivši predsednik državne dume Muroncev suspendiran od udeleževanja na sejah moskovskega zemstva in mestne dume, ker je radi podpisa viborškega manifesta uvedeno proti njemu kazensko postopanje. VARŠAVA 17. Na Nelvskih ulicah so danes napadli roparji več pasantov, ranili enega redarja ter zbežali potem v neko prodaj alnico. Patrulja, ki je prišla na lice mesta, je ponovno streljala. Več oseb je bilo ubitih. lijanska renta 101 tržni diskont 43/a, menjice na Dunaju —.—. Stalno. Tržna poročila 17. oktobra. Budimpešta. PSenica za okt. K 14.30 do £ 14-32, rž za okt K 12.96 do 12-9e, oves za okt. od K 13.90 do 13.92, koruza za okt. —.— do —.—. Pšenica: ponudbe srednje, povpraSBvanjp omejeno, tendenca mlačna. Prodaja: 20.000 met. stot., za 10 atotink nižje; koruza aairneje, rž ugodneje. o?ea mlačno, ječmen mirno. — Vreme : lepo. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average za oktober 3za december 37'/t, za marec 37VS» za maj 38.—. Mirno. — Kava Rio navadna loco 37—39 navaJna reelna 40—41 navadna dobra 42—44. Hamburg. (Sklep). — Sladkor^ za oktober 19.20 , za november 18.70, za dec. 18.75, za jan. 18.85, za februvar 19.95, za marec 19.05. — Mirno. Vreme: oblačno. Pariz. Rž za tekoči mesec 18.—, z* nov. 18.—, za nov.-februvar 1S.25, za januvar-aprii 1S.40 (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 23.60, za nov. 23*50, za novemb3r-februvar 23.45, za jan\)var-april 23.60 (trdno). — Moka za tekoči mesec 30.90 za nov. 30.75, za november-februvar 30.75, za jan.-april 30.60 (trdno). — Repično olje za tekoči mesec 75s za nov. 76.—, za november-december 76.V*, za jan -april 74.— (stalno). — Špirit tekoči mesec 44— za nov. 44.'/t, za januvar-april 45lza maj-avguat 46.7S, (mirno). — Sladkor surov 88" uao nov 24.*/,—(mirno), bel za tekoči me3ec 28.3,'s, za nov. 28za ok:.-januvar 2S.3/,, za januvar-april 29'/a, (stalno), rafiniran 60.50—61.—. Vreme: oblačno Borzna poročila dne 17. oktobra. Tržaška borza. Napoleoni K 19.13—19.16, angležke lire K — do —.—, London kratek termin K 240.40—240.70 Francija K 95.37--95.55. Italija K 95.50-.—95.70— italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K 117.45—117.65, nemški bankovci K —.—— avstrijska ednotna renta K 98.75—99.05, og a :a kronska ran ta K 94.50—94.80, italijanska reata K —.— —.—, kreditne akcije K 675.— — 677.— državne železnice K 686.--688--Lombardi K 160-162.— LIoydove akcije K 78V— 795;— Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — dO 483.—, Bodenkredit 1880 K 302.— 310.—. Bo-denkTedit 1889 K 302.— 310.—. Turške K 160.— i o 162.— Srbske —.— do —.—" Dunajska borza ob Plesni odsek ..Tržaškega Sokola" usoja si naznaniti svojim bratom in slavnemu občinstvu, da se redne vaje prieno 20. t. m. pod vodstvom brata prof. .Tankota Umeka. Gospice nečlenov, ki nameravajo zahajati k plesnim vajam, so napro-šene, da se radi legitimacije javijo med tednom pri vratarju „Narodnega Doma". — Istodobno se javlja slavnemu občinstvu, da priredi društvo v letošnji sezoni sledeči zabavi : „Silvestrov večer" dne 31. decembra ; veliko sokolovo maskarado zadnjo pustno nedeljo. — Na zdar ! Tujci v hotelu „BALKAN". Na novo so došli: Terzič L., sveč., CAIRO; Fritz A.. zasebnik. TRVIŽ ; lvlasterskv E., urad., BON H ERG ; Drob-nič J., pos., SO D RAŽ [CA; Meker J., LJUBLJANA; Rossi A., uradnik, GORICA; Čeh J., tr~ov.. Prager M., trgov., DUNAJ ; Pirnat A., uradnik, TRST ; Drašček L., trg., GORICA; Iiavo Z . GORICA; Hafner M., zas., LJUBLJANA; Schmidt D., zas., Št. VID ; Ogriz, zas., KAPLJA; Prane-ckv J., svečenik, PODGORJE; Schlesinger O., tovarnar, DUNAJ; Nekovasil P., arhit., PRAGA. Pridite vsi! V gostilni ulica Belvedere »štev. 1 < ima lastnik orkestron »JU^sO«, kateri svira navlašč za Slovence izbrane narodne pesmi. Toči se vsakovrstna nova in stara vina po jako nizkih cenah. HENRIK KOSIČ' lastnik. JOSIP ROŽE Književnost iti umetnost. Dr. Volčiča rZbornik civilno-pravd-nih zakonov". Poizvedeli smo : Dr. Volčiča „Zbornik civilno-pravdnih zakonov" bo doti-skan koncem t. m. ter izide kakor IV. zvezek „Pravnikove" slov. zbirke zakonov kmalu potem. Plačujočili nar< čnikov (knjiga s poštnino 0 K. vezana 7 K) je precejšnje število; najmanje pa jih je izmed mnogimi našimi posojilnicami in županstvi, ki bi knjigo rabili vsako uro. Do 15. t. m. je bilo naročnikov : med denarnimi zavodi na Primorskem 4, na Kranjskem 3, na Štajerskem 2, na Koroškem 0 ; med županstvi: na Primorskem 2, na Kranjskem 3, na Štajerskem 1, na Koroškem 0. — Največ naročnikov je iz Primorja. Tiskarna J. Blasnika nasl. v Ljubljani vsprejema naročnino le do 20. t. m. Državni dolg v papirju „ „ „ arobru Vvstrijska renta v zlatu „ , v krt n »h *./• ivstr. investicijska renta 3,',°/, )greka renta v zlatu 4°/0 kronah 4®, Q», 0 akcije nacijonatne banke kreditne akcije London, 10 I^tr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir Cesarski cekini 2. POP. včeraj 99.85 99.90 116.40 99.05 88.6» 112.25 94.S5 84.- danes 99.85 99.95 116.40 99.— 88.65 112 30 94.55 84.— mizarski mojster Trat, ulica Ginlia štev. 8, Trat izvršuje j vsakovrstna mizarska dela. j Posebno pa se priporoča slovenskim i konsumnim, posojilnim in drugim za-1 vodom po deželi za nove stavbe. 1760-— 1755 — 674 50 674.25 240.30 240.30 117.47»/,117.52 23.48 23.48 19.14 19.13 »5.50 95.50 11.31 11.31 Parižka in londonska borza. Pariz: (Sklep.) — Francozka renta 95.80, talijanska renta 102.65, Španski esterieur 95.55, akcije otomanske banke 631 —. Menjice na London 152—. Pariz: (Sklep) Avstrijske državne železnice —.— Lombarde 193.— unificirana tur5k.i renta 97.— avstrijska zlata renta 9/.70, ogrska 4% zlata renta 95.5:5, Lftnderbank —.—, turSke srečke —, pa-rižka banka 15.58, italijanske meridijonalne akcije 787.— akcije Rio Tinto 18.79 Trdno. London: (Sklep) Konsolidiran dole: 86 srebro 32.'/,. Lombardi 7.Španska renta 95 l'„ ita- -lOiioiiOMOiiOnoiioiioiioiienot O ——^ - »v^ Tovarna pohištva "Wm Aleksander £cvi Jtfinzi ■(i«»» Uan»ldBh|MMBuiWlaSilih,4prt] i Ll\UUrifl bUUinn Od lekarnarjev : sv. Jakobu in Josipa 6oMna, lekarna ,f\\' Igea', farneto 4. Steklenica stane K 140. Iz Trsta ae ne odpošilja manje od 4 eteklenic proti poŠt, povzetju ali proti anticipatni poSiljatvi zneeka 7 K franko poStnine in zavoj... i ie Biran IV. »EDINOSTc štev. 287 V četrtek, dne 18. oktobra lOOti Odhajanje in prihajanje vlakov Državne železnice Veljaven od 1. oktobra" 1906 naprej Odhod iz Trsta (Campo Marzio) Trst Rovhj—Pula (Dunaj) 5 30 0 Herpelje—Rovinj—Pula. 7-20 0 Herpelje - Divača—Dunaj. f*50 0 Herpelje—Rovinj—Pula. 4.— 0 Herpelje—Rovinj—Pula (Divača—Dunaj). B Herpelje—Divača—Dunaj. (Kanfanar—Rovinj: 6-5o, 920, 3, 8l5t Ob nedeljah in praznikih: 2 26 Borst—Draga— Herpelje—Divača. Trat— Buje—Porač. 6" J O 0 Koper—Buje—Poreč in nieai>ostaje. 0 Koper—Buje—Poreč in medpostaje. 6'^-j 0 Koper in medpostaje (le do Buj) Trst—Gorica Jasenice Celovac— Beljak— Monakovo. (r— 0 do Gorice in inedposlaje (Prvačina—Ajdovščina : 9 57) 7-25 B Gorica (Prvačina—Ajdovščina 9*57) Jesenice— Beljak—Celovec—Praga. 9-— 0 Opčine—Gorica (in medpostaje) Jesenice— Beljak—Monakoro. |2*w 0 Opčine—Gorica (in medpostaje) (Prvačina— Ajdovščina : 3'^) Jesenice—Celovec. 3 B Opčine (vlak se vstavi samo za vstop) Gorica lin medpostaje) Jesenice-Beljak-Celovcc-Praga 4-3^ 0 do Gorice in medpostaje. 7'4':> 0 Opčine—Gorica (Pivačina—Ajdovščina: Jesenice—Beljak—Monakovo. Ob nedeljah in praznikih : 1'J® 0 do Gorice (Pivačina—Ajdovščina : 4'j(2) 1 MALI OGLASI. 14© kron Jš i Mali ojrlaai računajo pp po 3 stot. beaed.-: I mas'notiskane besede «e računajo 'rnkrat I več. Najmanjša rristo:,hina 40 st.;-.in!r. _ = Plač« ae takoj. === — - ===7 f-. onemu, ki me s£.ino I---- ---— -- obvesti, na kak skrivnostni I način je v ulici San Francesco ti' Assisei ?tev. 41 izginil črn maček, skoplien, z belimi lisanu na prsih in na nogah. 3Iaček je izginil v noći 2'2. septembra t. I. Kdor kaj ve, raj se obrne ..luserBtni od felek Edinosti" ulica Giorgio Cialatti 5tev. 18, mezzanin. na levo. 1500 Ktfur Izvt n 7r«?a p'.srnero nar čl »ak OtLRS". ier.ar v rapre]. kr-r drucače n« bo njsjnv o<;las otjavijer, ni eseba poznana Upravi lista. Tarifa J» ratisnjer.s na četa ..KAL1H CGLASOV" In vsiUi ifcka preračuni, koiiko mu Ja p'ačat*. s tem. ta prešle]« fccieSo Oglase treba nasloviti r.a ..ISSERATHl 05DELEIC" ..Ećlnorf". ■a vprašanja potoir piserr. bo dajal ..IHSEP.ATNI ODDELEK' isrrriraoi]e edino le, če bo pismu priložena znanka za odgovor PnhlČfVft temno, se prodaja; po- rUlIloiVU polne pobe in posamezni komad?. Izl era s?oHc. Cene, da se ni bati tekmovanja. Ulica Torrente 34, A. G u 11 i c h, 451 llenr QL«*HIq (ulic* Eafiineria St. 3). Tovarna ličili . OKlUlCt sladčič. konfetur in kanditov. Zmerne cene. P o Ciljat ve na deželo. 361 Gospodska hiša lepim razgledom, ob Stavni cesti, z vodo, zelo pripravna za gostilno ali rugo obrt a e p r od a po ugodni ceni ali pa se zamenja s kako hiSo v mestu ali z malim posestvom v bližini mrsta. Pojasnila pri „Inseratnem oddelku Edinosti". 1100 Veletrgovina L u i g i Treviaan, Trat razpošilja kavo, riž, olje ntfO fi*»ll$ini (skupno 8 oseb) iščejo za fe-UfO UrilAllll bravar ali avgust) dve stanovanji (")—7 sob, dve kuhinji), vodo, ako možno plin in to v kakem dvorcu (villa) ne preveč oddaljeno od glavne pošte. Ponudbe pod „D. D. 8U na Rlnseratni oddelek Edinosti". 1700 ODHOD iz Gorice v Ajdovščino: 9-15, 9'J". Prihod v Trst. Pula—Rovinj - (Dana j) 7-45 0 z Dunaja--Divače—Herpelj in medpostaj. <)• 46 0 iz Pule—Rovinja—Herpelj in medpostaj. 1 1-05 0 z Dunaja—Divače—Herpelj in medpostaj. 6-jJO B iz Pule—Rovinja (Divače—Dunaja) Herpelj in medpostaj. B iz Pule, Rovinja (Divače-Dunaja) Herpelj. Ob nedeljah in praznikih : 9*2® iz Herpelj in Divače. Poreč—B«je—Trst. 9-20 0 iz Buj, Kopra in medpostaj. f2*W 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. 9*22 0 " Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. ■oMkovo—Praga—Celovec—Je •ooico—Bcriea—Trot 5*— 0 iz Monakova, Celovca, Jesenic, Gorice, Opčin itd. 7-15 0 iz Gorice in medpostaj, 12.— B iz Prage, Dunaja, Celovca, Gorice. 0 iz Celovca, Trbiža (Ajdovščine) Gorice, Opčin. 6'*4 0 iz Monakova, Beljaka, Jesenic, Gorice, Opčin. 8-2-j B iz Prage, Celovca, Beljaka, (Ajdovščine) Gorice. 11 0 iz Celovca, Trbiža, Gorice, Opčin. Ob uedeljak in praznikih : 9 0 iz Gorice (zveza z Ajdovščino) in mejpostajaim. Južne železnice. Odhod iz Trsta < Piaza della Stazione) V Italijo preko Červlnjara In Benetk. 5*50 B preko Cervinjana v Benetke, Rim, Milan, Videm, POntebo, Čedad in B do Kormina (Cor-mons) preko Nabrežine. 11-50 0 preko Ćervinjajna v Benetke—Milan (se zvezo na Videm in Čedad). B preko Cervinjana v Benetke, Milan, Rim (se zvezo na Videm). V Italijo preko Koraiiaa in Vidma. 8*25 B preko Nabrežine v Kormin. Videm, Milan, Rim. 0 v Kormin (se zvezo na Červinjan in Ajdovščino) Videm, Benetke. 4«?5 0 v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Videm-Milaa itd. Do Gorice—Kormina—Cervinjana. 6-25 0 do Gorice, preko Nabrežine (se zvezo v Ajdovščino) 1-0O 0 do Kormina preko Bivia. 9"^ B do Kormina (se zvezo na 1'ervinjan). Trat—Ljubljana—Dunaj (Reka-Zagreb-Budimpešta) Ostende. 7*55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko Zagreb, Budimpešto. g-55 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 5 (tO Q v Ljubljano, Dunaj, Reko. 6*i i® v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. g.30 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto, 11*30 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. Ob nedeljah in praznikih : 0 preko Bivia do Kormina in medpostaje. 4*^ 0 Miramar, Grinjan, sv. Križ NabreŽina. Radi odpotovanja 7dl"opm°. nov z 30 kovinskimi ploščami; izbrani, ve&noma ruski komadi. Igra mehko in harmonično, primeren za društvo in rodbino. — Cena 35 gld. vreden 90 gld. Naslov pove „Icser. oddel. „Edinosti". 1353 Gostilna.in kavarna V^l 11 odda v najem. Kje ? se izve pri Avg. Dolecc-u v Ajdovščini. 1174 n o o o P M Ker je nova trgovina povečena ter vedno svežim ter najboljšim raznovrstnim blagom opremljena, nadejam se mnogobnjnega obiska udani ^|j|f0|| Jnflan wm Tri dni v Milanu, b Pot i/. Trsta tja in nazaj omnibus s postaje in na postajo v Milanu. Stanovanje v velikih hotelih »PARIZ« in »BUENOS AYRES«. Popolna hrana, trikrat na dan z vinom vred. — Svoboden vstop i-a razstavo vse dni. — 11. razred kron 66"— vse vračunjeno. IU. razred kron 55. Za nadaljno bivanje v Milanu kron 9 vsaki dan. Samo sobe v hotelih kron 2, 3, 4, 5 skupno s posteljo, postrežbo in razsvetljavo. Prijaviti se je TRIESTE-OFFICE — ^ ^ TRŽAŠKA PRALNICA ulica Giovanni Boccaccio št. 4. Naznanjam slavnemu občinstvu, »la otv< r!n» 7 10 12 Kleparska delavnica ARTURO PISCUR TRST — ulica deli' Is t i tu to št. 5 zvišuje vsakovrstno delo po nizkih cenah, kuhinjska oprema 1 lesilra, emaila. jn Utega žte; vrči za mleko. Stavbena dela, kakor žlebi in cevi. F.PesrfOt urar TRST - nI. Poste nuove št. g priporoča veliki izbor tir: Onres«. Schaffhause, Longinea, Tavanes it. 1734. ir 11 ir Mario Giorđa opemter krnjili očes — Specijalist Ambulater — C0RS0 štev. 23. II. natistr odprto od 8.—12. in od 1.—7. pop. Zdravi hitro kur'a cče^a tudi zastarela po nek. posebni metodi, ki ne |»ro- vzroca nikakih bolečin. Zagotovlja ozdravljenje zaraščenih nohtov tudi r.oj-ih je za ozdravljenje, jednostavno brez iz.-adku Marljiva deainfekclja. — Cene zmornc Po zahtevi pride zdravit na dom. Vsaka osela bo dobila navodilo higigijeničnega ravnanja z nog.-.r. . * Ivanka Doreghmi TRST. - UL Madonnina štv. 8. VELIKA ZALOGA pohištva, maiiiifaktiii'. ur, slik. zrcal i 11 tapetari j. Popolne spalne in obedoval ne so!)e Moške obleke na izbero. UGODNE CENE. Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tudi na obroke. KOLESA (BICIKLU) Cleveland, Westfie9, Gotumbia, flvetovnoznane znamke modeli 1905 Kolesa Courier najnoveji sisrerr 13 kg, najfineja oprava Pneumati* pne vrste. Jamči se za dve leti. Modeli I!0c Cene zmerne. FRANCESCO BED^AR Trst, ulica Ponterosso it. 4. = Fosredovalnca-- za kupovanje in prodajanje hiš V. EISELT Ulica Torre Bianca št. 16, I. nadst. od 10.—12. predp. in od 4.—7. pop. Preskrbuje kupovanja, prodajanja in vknjižbe. — Privole ss prve vknjiibe tuđi za okolioo in zunaj. Najboljša reklama za trgovce, obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh 80 „MALI OGLASI" v „Edinosti"