—~< 143 >¦•— Burja. 2^4^- (Narodna pripovedka.) ^Uj&Sivel je ubog črevljar. Nekega dne nese meh z moko v mlin. Sreča ga l^uiO^Burja in mu zažene meh v vodo. Žalosten gre črevljar domov. nVže vem, kaj storim," pravi sam v sebi; ,,Burjo grem tožit." Kakor dejal. tako storil. Na poti pa sreča Burjo, ki gavpraša: BKamgreš?" On jej pove.— ,,Nikar ne hodi," reče mu Burja, Jaz ti dam tak prt, da ga pogrneš čez raizo, in če rečeš: Miza, polna bodi! napolnila se bode takoj z najboljšimi jedmi." — Orev-ljar je zadovoljen s tem in vzame prt. Na to gre v krčmo ter začne razlagati krčmarici, kaka sreča ga je doletela. Ko otide črevljar spat, vzame krčmarica po noči črevljarjev prt in položi drugega na ono mesto. Ko črevljar drugo jutro vstane, vzame krčmaričin prt in gre dornov. Domov prišedšega, vpraša žena: nKod si hodil tako dolgo? S čim se bova živila, ker prav nič ne delaš?" — A mož jej reče: BNe bodi v skrbeh za to. Prinesel sem tak prt, da bode miza takoj polna jedij, če ga le pogrnem čez mizo in porečem: miza, polna bodi! Ees stori črevljar tako, ali prt ga neče slušati. Zdaj se erevljar zopet napravi na pot, da bi Burjo tožil. Zopet ga sreča Burja io ga vpraša: ^Katn, brate?" — On jej reče: ,,Burjo grem tožit, ker me je grdo prevarila." — Burja mn reče: ,,Nikar ne hodi. Dam ti takega kozla, da bodo Ieteli cekini od njega ia lepo bode godel." — črevljarju je bilo to všeč; resel vzame kozla in gre v prejšnjo krčmo, kder pov^ vse, kar rau je rekla Burja. — Po noči vzame krčmarica kozla ia mu da svojega. Ko črevljar v jutro vstane, gre domov. A doma mu žena zopet očita, da je tako dolgo hodil a nič prinesel. Mož jej reče: BVeseIa bodi, babnica, ker prinesel setn takega kozla, da lete ce-kini od njega in prav lepo gode." To rekši, zapove črevljar kozlu, da naj stori svojo dolžnost. A kozel ga ne sluša. — Zdaj se napravi zopet v mesto, da bi tožil Burjo zaradi sleparije. A zopet sreča Burjo, ki ga vpraša: ,,Kara prijatelj?" On jej pove. — Burja mu zopet brani, rekoč: nDam ti boben. Ako bodeš za-bobnal nanj, takoj pride toliko vojakov, da lehko premagaš ž njiini vsakega kralja." Crevljarju je bilo to všeč in vzame boben. Zdaj začne pi-emišljevati7 kaj je bilo vender vzrok, da se ni nobena stvar zvršila tako, kakor mu je rekla Burja. Vedno bolje se mu dozdeva, da je vzrok temu krčmarica. Zatorej krene k njej in jej reče: nTak6j planem z vojsko nad te, ako mi ne daš prta in kozla. Krčmarica se prestraši ter mu da prt in kozla nazaj. Ko pride črevljar domov, povabi vse bližnje kneze, škofe, kralje in eesarje na kosilo. Znali so sicer vsi, da ničesar nima, a vender so prišli, rekoe: ,,Nam bode vsaj kaj smešnega povedal." Ko pridejo gostje, reče črevljar: nMiza, bodi polna!" In glej! miza se je šibila najboljših jedil. — Na to reče: rKozel, kje so cekini in godba?" Od kozla začno leteti cekini in kozel zagode tako lepo, da so razven škofo? vsi drugi plesali. Ko se gostje pri-pravljajo na odhod, rečecesar: nTak siromak ne sme imeti tega; vzel mu bodem pit in kozla." — Oesar to tudi stori. Ali črevljar mu zapreti: ,,Jutvi pridem z vojsko uad-te." Oesar se zasmeje in pravi: nMar bodeš prišel ti ia tvoja žena s ^^^B» —•¦< 144 >¦•— I sekirami nad me?" — Drugi dan gre res črevljar v cesarsko mesto, zabobna in I zbralo se je okolo njega vojakov več, nego li jih imaju vsi kralji in cesarji. S temi I napade črevljar cesarjev dvorec, polasti se ga, vzame mu prt in kozla in se vrne I doraov, kjer je živel v sreči in bogastvu toliko časa, da je umrl. I Zapisal Z. Ž.