Štev. 46. (Tek. račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek II. novembra 1927. - Leto VI.
Leto V.
Izhaja vsak petek dopoldne. Izdaja konsoroij Malega lista. Naslor: Mali list, Trieste, ca-eella oontro 87. — Urad: via Imbriani 9-1X1.
Odgovorni urednik: dr. L. BEBCE.
POSAMEZNA ŠTET. 30 STOTINK. NAROČNINA za colo leto 10 L., pol leta fi L., četrt leta 8 L. - 12VEN ITALIJE celo leto 34 L., pol leta 12 L., četrt leta 5 L.
MALI L
TEDNIK ZA|NOVICE IN POUK.
CENA OGLASOV IN OBJAV
* **"	~	~	-	i	°toinnn	4 Tj.	[|
.ALI LIST« - Trieste - C. Corr. Postale
LICEJSKO KNJIŽICA (Dr.
LJUBLJANA (JIJ(TCj.
1
Mali koledar.
Petek, 11. novembra: Martin, škof. — Sobota, 12.: Martin, papež; Livin. — Nedelja, 13.: Stanislav Kostka. *— Ponedeljek, 14.: Jozafat Kunčevič. — Torek, 15.: Leopold (Levko); Jedert (Gertruda).
— Sreda, 16.: Edmund; Otmar. — Četrtek, 17.: Gregorij Čudodelnik; Viktorija.
— Petek, 18.: Odon; Evgenij; Hilda. — Sobota, 19.: Elizabeta; Poncijan.
MALE NOVICE.
„Kaj je pa to ?“
Tako se bodo vprašali naročniki, ko bo prihodnji številki priložena položnica. Treba bo naročnino obnoviti za prihodnje leto 1928. Mali list sc plačuje naprej, ne nazaj. Zato je treba pravočasno položnice razposlati, da bo- vsak imel dovolj priložnosti, oddati denar na pošto. To mora biti za novo leto urejeno, a ne more se odložiti šele na zadnji teden, ker se mora tudi pri naši upravi delo porazdeliti. Zato že danes opozarjamo p. n. naročnike, da bodoi položnice, ko jih prejmejo, spravili in čimprej uporabili za obnovo naročnine.
Tanger.
Tanger je obmorsko mesto maroške dežele in sicer takoj za gibraltarsko morsko ožino, kjer so vrata Srednjega morja. V Tangerju gospodarijo velevlasti, Angleži Francozi in Španci. Italijo, ki je najbolj sretjomorska država, pa so znali vedno tiščati proč. Oni dan je oddelek italijanskega bojnega brodovja posetil tangersko luko. Francozi so bili hudi na ta obisk in so njih listi pisali proti Italiji, češ da ona nima tam ničesar iskati. Toda Mussolini se ne meni veliko za njihovo pisanje; on hoče doseči, da bo Italija v tangerskem vprašanju vpoštevana kot interesirana velesila.
Med Francijo ln Jugoslavijo.
Evropsko časopisje se te dni živahno bavi s pogodbo, ki se je sklenila med Francijo in Jugoslavijo. Pri tem se poudarja staro prijateljstvo Srbov in Francozov, ki se je preskusilo v vojni in se je vedno nadaljevalo. Lani pa je minister Ninčič sklenil s Francozi posebno prijateljsko in zavezniško pogodbo, katere pa takrat niso podpisali. Podpis in pečat bodo pristavili v teli dneh in v ta namen se je sedanji minister Marinkovič odpeljal iz Belgrada v Pariz. Uradno se poudarja in zagotavlja, da pogodba ni namerjena proti nobeni drugi državi.
Mažarsko poslanstvo.
Mažarl so poslali v Italijo večje odposlanstvo, da preštudira fašistovski način vladanja in razne reforme, ki jih je fašizem vpeljal. Odposlanstvu načeluje baron Pronay.
Božično peolvo.
Po naredbi ministrstva za narodno gospodarstvo bo od 20. decembra do 1. januarja dovoljena peči in prodajati potico in kar je podobnih dobrot, to pa iz take moke, kakršna je predpisana za peko kruha. Po novem letu se pa te slaščice ne bodo smele prodajati.
Tički v kletki.
V Trstu je na jesen oživila obrt neznanih svedrcev, ki vrtajo blagajne. Okradli so tvrdke Sadok, Norman, Tripkovič itd.
Iz obilnega plena so si kupili vsak po svojem okusu, eden motorno kolo, drugi fino pohištvo, tretji mnogo obleke. Saj so n. pr. samo v pisarni tržaškega vodovoda našli 79 tisoč lir. Tem sijajnim razmeram je naredila konec policija. Izvohala je sumljive osebe, njih zbirališče v neki gostilni in delavnico ((orodja®. V kletko je prišlo devet krivoklju-
Stoletnica modernega pluga.
Dne 3. marca 1799 se je rodilo v Ru-bitvah pri Pardubicah siromašno kmečko dete, Franc Veverka. V tistih časih češki poljedelec ni užival svobode in je bil od gospode odvisen delavec. Veverka je bil dolgo samec-samotar in vedno zamišljen. Po svojem značaju je bil trd in čvrst. Neumorno je delal in neprestano je razmišljal, kako bi izpopolnil kmečko orodje in tako olajšal kmetom trud in trpljenje na gosposkih posestvih. Že v svojih mla-j dih letih je iznašel orodje za odstranjevanje plevela ter je izboljšal mnoge druge poljedelske priprave, ki so se uporabljale. Popravljal je mline in ure v celem kraju, a kmetje so se hodili k njemu posvetovat, kadar se jim je kaj pokvarilo ali kadar so hoteli napraviti kaj novega. Mnogo se je bavil Veverka tudi z mislijo, kako bi izdelal bolj dovršeno orodje za oranje.
V tisti dobi so orali povsod z neke vrste klinom {(.(drevesom-*). Začeli so tu pa tam uporabljati angleške pluge, ki pa niso bili dovršeni, saj so zemljo razru-vali, niso je pa drobili. Veverka sploh ni poznal angleškega pluga. ■ Vedel je samo za običajno drevo. — Umevno, da je bilo oranje s samim klinom zelo težko. Veverka je dodal klinu ročice, kakor jih vidimo na današnjih plugih. Razen tega je postavil sprednji del pluga na kolesi. Na ta način je že mogel tvoj plug premikati, ga pravilno voditi in tudi več ali manj globoko orati. Sploh je Veverkov plug zemljo razrival in jo obenem tudi drobil.
Glavni pomagač Veverke je bil njegov sorodnik Večeslav, po svojem stanu kovač, ki je po Francetovem lesenem vzorcu skoval črtalo in druge železne dele pluga. Ko je bil tako gotov prvi plug in preizkušen pred iznenadenimi kmeti, pripomnil je Veverka po češko, da novi plug ((dobro rucka» (dobro drobi), nakar je dobil ta plug od kmetov ime «ru-chadlo-D (drobilo), kakor se plug na Češkem še danes znanstveno naziva. Glas o izumu preprostega češkega kmeta se je hitro razširil po Češkem in Moravskem in čeprav niso o iznajdbi pisali časopisi, vendar se je znamenita novica z bliskovo naglico kmalu zvedela tudi po
ostalem svetu. Na vzhodnem Češkem so kmetje orali z novim plugom že leta 1827, nazivajoč ga po izumitelju <fve-verče». Od tedaj je prodrl plug v Nemčijo in ostali svet.
Leta 1832. so kazali na praški gospodarski razstavi Veverkov plug, a za izumitelja se je izdajal neki Nemec po imenu Kainz, poljedelski uradnik iz Chol-tica, ki je sebi prisvajal Veverskov izum, toda posebna komisija je na podlagi prič ugotovila, da je pravi izumitelj pluga kmet Veverka.
Vendar izumitelj pluga, ki hrani svet, ni imel sreče: prišel je v največjo revščino in nazadnje je moral prodati svoje malo posestvo in se, je skoraj kot siromak nastanil v Brehu pri Prelovču. Kot skromen, nepohlepen človek ni nikdar zahteval, da se njegov izum nagradi in resnično ni nikdar zanj ničesar dobil. Leta 1847. je Veverku požar uničil še zadnje ostanke premičnin in ko mu je umrla zena, je šel kmalu tudi on za njo kot prosjak, od vseh zapuščen.
Ker avstrijska vlada ni bila dovolj bistroumna in dalekovidna, izkoristili so Veverkov izum Nemci, izdelati milijone plugov in jih razpošiljali po vsem svetu. Z novim plugom je začel kmalu orati tudi najbolj siromašen kmet. Poljedelstvo se je z neverjetno hitrostjo dvigalo. Na Češkem in tudi drugod se je torej prav za prav vsled izuma novega pluga po Veverski začelo blagostanje, in vpliv kmetskega ljudstva je postajal I vedno večji.
L. 1883. so odkrili Francetu Veverkt spomenik v Pardubicah. Pri tej priliki je rekel veliki voditelj češkega naroda Rie-ger, da je zasluga Veverke, da je češki kmet vzdržal iti zmagal, saj je dal Veverka svojim rojakom v roke najmočnejše orožje proti zatiralcem svobode kmetskega stanu — železni plug.
Plug je danes simbol (znak) češkega političnega življenja. Letos so praznovali v Pardubicah na Češkem stoletnico, odkar je bil izumljen in uporabljen prvi plug. Pri lej priliki so imeli tudi kovači iz cele Češke slavnostno zborovanje skupno z zastopniki kmetijskih zadrug.
mm
m
c
MIHEC: Nestrpno dneva čakamo, ko pride s pošte glas : Mohorjevi koledniki prihajajo med vas.
JAKEC: Bog sprlml te kolednike! vso srečo Jim želim; najboljših se prijateljev od srca veselim.
Nemški radarji.
Oktobra meseca so nemški premogo-kopi štrajkali za povišanje plač. Dosegli so nekaj uspeha: plače so se rudarjem zvišale za 11 ck. Ko so to dosegli so spet poprijeli delo.
Kdo Je našel?
Za Štjakom se je zgubil pred 10 dnevi lovski pes bel in črn, srednje velikosti, ki čuje na ime «Triglav». jKdor ga je našel, naj po dopisnici javi na naslov: «Franc Žvokelj, Avber 9 p. Tomadio, prov. Trieste«.
Preveč trgovin.
Draginje v trgovanju na drobno so krive deloma tudi preštevilne male trgovini?. Vsak hoče nekaj zaslužiti. Zato je vlada opozorila podrejene urade, naj strogo izvajajo naredbe, ki gredo za tem, da se število štacun zmanjša. Le v posebnega ozira vrednih slučajih naj se dovoli nova prodajalna.
Po dolgem časa.
V Aleksandriji v Italiji je živel hud socialist, Pavarone po Imenu, ki še ni hotel cerkveno poročiti. Letos pa je po dolgih letih preokrenil. Njegove hčere, 19 letna Afra, 15 letna Alma in 13 letna Fatma so prejele sveti krst, oče in mati pa zakrament sv. zakona, vse en dan. Slovesnosti je prisostvovala velika množica ljudstva.
Smrtna kosa.
V Ljubljani je umrla gospa Milena Žerjav, žena ministra Gregorja Žerjava in hčerka bivšega poslanca v rimskem parlamentu, g. Josipa Lavrenčiča iz Postojne. Revica je zapustila 4 mlade otroke. Gospodu poslancu naše sožalje.
V cvetja mladosti.
V Podsabotioii pri Gorici je umrla 20 letna Marija Sedej, sestra ondotnega g. kurata Cirila Sedeja. Gospodu kuratu naše globoko sožalje, pokojnici pa plačilo svetnikov v nebesih.
Duhovniške vesti.
Za dekana stolnega kapitlja pri sv. Ju-stu v Trstu je imenovan kanonik mons. Just Buttignoni. Upravitelj župnije sv. Vincencija v Trstu postal je č. g. Nikolaj Gligo, doslej kooperator pri Starem sv. Antonu.
Staroslovenska mašna knjiga.
Mašna knjiga v staroslovenskem jeziku je bila dozdaj tiskana le v težko čitljivi glagolici. Sedaj so za novo izdajo porabili latinske črke. Delo je izvedel praški učenjak dr. Vajs. Knjiga je' že dokončana. Branje častitljivega jezika sv. Ci-
rila in Metoda bo tako zelo olajšano. No-nor, poleg teh pa bo cvirnal še marsikak Jva knjiga se bo rabila povsod, kjer se
tajen pomočnik te obrtne stroke.
j opravlja sv. maša v staroslovenščini.
Nova oerkev v Lanišču.
V Lanišču sredi Čičarije so letos dogradili novo cerkev; dolga je 30 m, široka 14, visoka 13; tisoč oseb bo lahko šlo vanjo. Izdelana je bila po načrtih arhitekta Ivana Berne. Denarnih izdatkov je bilo doslej 130.000 L. Župljani so. pa z veliko požrtvovalnostjo darovali kamen, apno, les. Vrednost robote je cenje-ma 175.000 L. Cerkev je bila 28. avgusta blagoslovljena, slovesna posvetitev pa bo prihodnje leto.
Boj za šolo.
Na Nemškem je katoliški centrum predložil nov zakon o šolstvu; po tem zakonu bi otroci katoliških staršev imeli katoliško šolo; nobeden bi ne bil prisiljen otroka dajati v brezversko in mešano državno šolo. Proti načrtu zakona so vstale s hrupom vse stranke opozicije, od vladnih strank pa Stresemanova liberalna ((Ljudska stranka*. ^Ker v sedanjem parlamentu zakon ne dobi večine, bo najbrže prišlo do novih volitev. V tem pravcu se je že izrekel državni kancler Marx, voditelj katoliškega centra. Volilni boj bo torej imel za parolo na eni strani «verska šola», na drugi pa «šola brez vere». Odločevalo se bo o prihodnjo-sti .nemškega naroda, ali bo krščanski ali boljševiški; posredno bo ta odločitev imela nekaj veljave za vso Evropo.
Iz vsega se noroa delajo.
V San Diego v Ameriki so dobili na klopi spečega potepuha. Aretirali, so ga. Na policiji je potepuh povedal, da se piše Edvard Brown, da je lastnik 60 tovarn, 30 hiš ter da ima še 30 milijonov dolarjev v gotovini. Njegova najljubša zabava je ta, da kot potepuh oblečen hodi okoli in se temu primerno obnaša. Sodnik se pa za njegove želje in kaprice ni dosti menil in ga je zaprl za 10 dni. Prav je imel.
Za jezik ga Je ogoljufal.
Mister Noz iz Radoma na Poljskem živi v Londonu in je bogat. Povabil je svojega brata na Poljskem, naj pride v London, toda preje naj se nauči angleškega jezika. Brat je takoj poiskal dobrega učitelja, da ga nauči angleški. Po daljšem času je ta brat mislil, da zna že dovolj angleškega ter je pisal bratu v London, da naj pride ponj, zakaj z angleščino si bo že za silo pomagal. Ko londonski brat pride v Badom, se hoče radomski brat postaviti se svojo angleščino ter nagovori angleškega brata v najčistejši latinščini. Londonski brat ni razumel nobene besede. Morala sta se pogovoriti po poljski. Učitelj pa, ki ni znal nobene besedice angleškega, pa je hotel vendarle zaslužiti, je prišel pred sodišče kot goljuf, ker je Poljaka učal latinsko za angleško.
Mesto in dežela.
Odkar se je v Evropi pod vplivom protestantizma in francoskega prosvetjen-stva ugnezdil kapitalizem, začelo se je tudi preseljevanje s kmetije v mesto, čimbolj se je razvila kje moderna kapitalistična industrija, tem silnejši je postal tok preseljevanja.
Na Angleškem dandanes kmečki stan ne pomeni nič več. Vsa Anglija je velika fabrika, zakajena in zasmrajena, sredi nje pa velikansko mravljišče, ki nosi ime London. V tistem mravljišču žive ljudje ki ne poznajo več božje narave, ne vidijo zvezdnatega neba, ne toplega pomladanskega solnca; ne vedo kakšen je travnik maja meseca, ko ves dehti in vonji; ne vedo kako zraste krompir ali pšenica; solnčnega vzhoda v »prelepem frišnem jutru« niso nikdar videli. V mravljišču žive kot mravlja med mravljami, številka med številkami, sužnji mehanične kulture, ponajveč brez vsega duhovnega vzleta, brez vere, brez poezije, brez lepote, udani kvečjemu še najbolj trapastemu praznoverju.
Tako je veliko industrijsko mesto. Tak je Njujork, Čikago, Berlin, Pariz, Dunaj in za temi druga mravljišča istega boga mamona.
Za Anglijo je prva Francija, ki je kmečko kulturo razdejala ne ljubo revolucionarnim frazam. Francoskemu kmetu so dušo zastrupili. On ne ljubi več svoje zemlje, ne mara več lepote božjega stvarstva, on sili v mravljišče. Snežno pokrajino in pomladansko zarjo, zelene trate in sinje gore hoče občudovati v kinematografu. Ne veruje več naravi, hoče se mu kulture mravljišča. In mravljišča požirajo trope kmečkih ljudi, predelajo jih v številke, izpijejo jim dušo in jih zmečejo na kup kot obrabljeno surovino, tovarniški odpadek. Francoski narod gine.
In pri nas? Liberalizem, iz Francije zanešena prosvetljenska nadutost, vzela si je za najvišji kulturni cilj industrializirati, pofabričiti ves narod. Ta perverzna težnja se je uveljavljala v slovenskem narodu manj, račji negove odvisnosti in na srečo njegovo. Po Italiji pa je fabriška mrzlica strašno razsajala in tudi mnogo škode napravila, čeprav ne toliko kolikor na Francoskem. S tega vidika treba je priznati sedartji vladi, da je v oziru na te probleme zadela pravo, ko je na usta ministrskega predsednika izrekla svojo voljo, ustaviti se dozdanje-mu poteku selitve in postaviti na prvo mesto kmetijo.
Razmere so pri nas dokaj drugačne ko v starih pokrajinah Italije, vendar imamo tudi mi opraviti s podobnimi problemi. Tudi med našimi ljudmi se opaža
PODLISTEK.
Hipnotiziran.
(Priredil Svitoslav)
Jakob Blarket je sedel zamišljen v zakotni gostilni, tam v daljni Ameriki — Tehas se imenuje država, — in se igral z revolverjem. Od časa do časa je pogledal skozi okno, kakor bi koga pričakoval. A zdelo se je, da mu samota zelo ugaja in da bi, mu bilo najljubše, če bi ga pustili vsi ljudje pri miru. Odkar je namreč Jakob Blarket bogatega Pancerja zvečer v temi sicer uljudno a resno poprosil, naj mu z vso razpoložljivo gotovino priskoči na pomoč — prosil je seveda samo na «posodo» in le revolver je bil za poroka — je minilo šele dvajset ur in ni še bilo gotovo, da policija, ki ima, kakor znano, povsod svoj nos, ne zve tudi za Blarketovo posojilo.
Blarkel se je prepričal zdaj, da je res nekaj na tem, da napravlja denar bogatinom le premnogokrat samo skrbi. Imel je samo pet dolarjev in nekaj bakra, a ■500 dolarjev, ki si jih je »izposodil« pri Pancerju, mu je napravljalo skrbi. Kdo mu more povedati, da skopuh Pancer nima zapisanih številk posameznih ban-
močna težnja po mestu. Mesto s svojo narejeno kulturo, ki zdrava lica nadomešča z rdečo barvo, lepoto obraza z belo moko, naravo s kinematografom, delo z goljufijo, veselje z grehom:	to
mesto ima svoj čar, ki vabi in mika tisoče.
Proti tem težnjam, ki jih s tujo besedo nazivamo «urbanizem», moramo postaviti v espredje vrnitev k naravi. Dati moramo kmečkemu stanu čast, kmečkemu gospodarstvu pogoje dobrega obstanka, kmečkemu ljudstvu primerno stopnjo izobrazbe.
Mesto je bilo vsekdar gnezdišče moralne in socialne revolucije, prevrata in zmešnjav. Kmet se je izkazal kot steber reda in nravnosti. Zato je tudi s političnih vidikov pravilno, da vlade mislijo na kmeta.
Ne smemo dalje pozabiti, da je bivanje na kmetih razmeroma veliko bolj zdravo, kakor bivanje v mestih. V kmetu je zaloga telesnih sil, ki dajo podlago tudi krepkemu duhovnemu razmahu. S kmetije so bili ponajveč doma naši veliki duševni delavci in voditelji, ki so tekom enega sanega stoletja dvignili naše ljudstvo na evropsko višino.
Enako nudi kmetija v nravstvenem pogledu boljše jamstvo za dobro vzgojo otrok, nego mestne razmere, kjer starši tudi pri najboljši volji ne morejo vselej preprečiti pohujšanja, ki se s cigansko predrznostjo vsiljuje po ulicah in trgih, da mladina propada kar v masah.
Klic «Nazaj k naravi!« ki ga je izrekel Francoz, pa ga Francozi niso znali izvesti, ta klic mora slednjič zaustaviti pogubni tok selitve. Treba je nazaj k kmetiji, nazaj k materi zemlji. To je eden predpogojev za rešitev ne le našega naroda, ampak cele Evrope.
/
SociaJni vestnik.
Kmetijsko zadružništvo v Kanadi.
Kanada prideluje velikanske množine pšenice. V zadnjih letih so poljedelci (farmerji) ustanovili prodajno zadrugo za pšenico. Ta zadruga se imenuje žitni »pool«. Potom zadruge se proda več kot polovica kanadskega pridelka pšenice. V zadrugi je 140.000 farmerjev. Zavezo imajo za 5 let (1923.-1928.), da bodo ves svoj pridelek oddali zadrugi. ^Ko rok zaveze preteče, se bo zaveza obnovila za nadaljnih 5 let. Prvi člani so plačali vsak 1 dolar članarine, novi plačajo 2 dolarja. Organizacija je razdeljena po deželah (provincijah). V vsaki provin-ciji so magazini (elevatorji) za pšenico, ki jo kmetje zvozijo. Prodajo pa ima v rokah le osrednji urad. Pri veliki disciplini kanadskih ljudi in veliki zalogi žita ima zadruga v rokah zadostno moč,
kovcev? Kako lahko bi se potem pri menjavanju vjel! Ali če bi kdo...
Vrata so se odprla in prikazala se je postava podobna bolj duhu, kakor človeku. Dolga postava kot preklja, suha kot trska, z rokami do kolen segajočimi, upadlega lica, udrtih oči, ki so žarele iz globokih votlin kakor oglje; na glavi klobuk, da so kraji pokrivali skoraj vsa pleča. Zahteval je žganja.
čez pol ure sta bila v živahnem razgovoru in Blarket je vedno bolj pazljivo poslušal. Saj je tudi tujec znal pripovedovati čudovite reči.
«Čudovito, pravim, skoraj neverjetno! Večje umetnosti in človeku bolj koristne gotovo še niso iznašli, kakor je hipnotizem. Jaz grem n. pr. v Vašington, se vstopim pred vladno palačo, predsednik pride ven, pogledam ga hipnotično; on se obrne, imenuje me za državnega blagajnika in mi prinese takoj nekaj denarja«.
«To hočete sedaj poizkusiti?« je vprašal Blarket oprezno.
«1 seveda, zato potujem tjakaj«, mu je potrdil tujec.
«Kako pa izpeljete vso stvar, učeni gospod?«
«Da vidite, ravno to je hipnotizem. Pogledam človeka, zgovorim par skrivnostnih besedi in on je hipnotiziran, to
da doseže ugodne cene za žito. Zadruga sama ne išče lastnega dobička. Pripeljati morajo in v skladišče znesti žito farmerji na svoje stroške; zato zadruga nima velikih stroškov. Žito pa ona kmetom plača v 4 obrokih; tako ima kmet vedno denar, pa nikoli preveč skupaj, da bi mogel vse naenkrat zapraviti. Ker se je zadruga obnesla, pristopajo vedno novi člani in njena moč raste.
Stanovanjski problem. V jugoslovanski skupščini je minister za socialno politiko, dr. Andrej Gosšr, predložil nov stanovanjski zakon, ki znači prehod iz vezanega gospodarstva k svobodnemu razpolaganju s stanovanji. Skupščina je zakon sprejela. Zajemljiva je razlaga, ki jo je k načrtu zakona podal minister v zbornici. Tu podamo njegove vodilne misli:	((Primitivni človek je živel in
užival naravo, moderni pa se ločil od nje in se zaprl v mesta, industrijska središča, delavnice in zadušne trgovske lokale. Iz prirode, toplega solnca je postavljen med štiri zidove in tako mu je stanovanje postalo najvažnejša življenjska potreba, za katero izdaja na podlagi statistike petino, četrtino ali celo tretjino dohodka. Reakcija je tu. Odtod veliki moderni pokret, da človek svobodnii čas preživi v naravi, da se v njej prerodi
se pravi, on mora storiti vse, kar jaz hočem. Poizkusil sem že večkrat. Zadnjič pri sodniku Ofdanu v Tehavilu. Saj veste, da se on rad šali. Mislil me je zaradi neke nepravilnosti zapreti v devetletno ječo....«
«In kaj se je potem zgodilo?« vprašal je hlastno Jakob.
«1 no, hipnotiziral sem ga in konec je bil ta, da mi je dal izpričevalo, da sem najpoštenejši človek med vsemi prebivalci Združenih držav. Ali sem hotel še kaj več?«
»Ali bi me hoteli naučiti hipnotizirati, saj vam bom plačal?« je dejal Blarket, ki je spoznal takoj korist hipnotizma za svoje rokodelstvo.
«1, zakaj pa ne, če bo takoj denar«, je dejal tujec.
«Dobro! A prej bodete naredili vpričo mene eno poskušnjo, da se prepričam na lastne oči, če je res, kar govorite; sicer pa tudi to ne bo zastonj«.
Tujec je takoj vprl oči v gostilničarja, ki je stal pri vratih in molče poslušal pogovor, naredil po zraku z roko kolobar in v kolobar nekaj križ-kražev in dejal: »Stori, kar sedaj mislim«.
Gostilničar je odšel in se vrnil s steklenico Jamajka žganja.
«Ali vidite gospod Blarket, kako hitro uboga?«
in ki, v kolikor ni pretiran, skriva v sebi veliko misel lastnega doma. Danes ni toliko važno vprašanje domov kot stanovanj. Minister povdarja, da ima n. pr. osemurni delavnik samo tedaj kak smisel, če more delavec v prostem času delati kar hoče in to je le tedaj zopet mogoče če ima delavec lastni dom, v katerem živi miselno in družabno čisto drugače kot proletarec, ki tudi v najhujšj revoluciji nima ničesar izgubiti in se radi lega rad proda najprevratnejšim idejam. Minister zavrača posnemanje dunajske občine, ki je gradila kasarne in se zavzema na angleški, holandski in nemških vzgled, da se na periferiji mest grade kolonije delavskih in uradniških tiiš. Realizacija vseh teh projektov je stvar bližnje bodočnosti. Da se vendar doseže, povdarja minister svojo znano misel, da zidaj v prvi vrsti tisti, ki ima denar. Druga misel pa je, da delodajalci, ki imajo zaposlenih več delavcev, se morajo brigati za to, da dobe njihovi naslavljenci stanovanje. Minister noče preobremenjevati industrije. Gotovo pa je, podčrtava, da imajo delodajalci poleg izplačevanja mezde še druge dolžnosti; kajti delavci in nastavljene! so v največji meri tisti, ki pripomorejo do dobička.
Tudi Blarket je bil zadovoljen z vspe-hom. Pričela sta se pogajati za ceno, za katero ga bode naučil tujec hipnotizma. Dolgo sta se pričkala semtertja, a končno sta se zedinila za 25 dolarjev in vso pijačo, kar je bosta izpila.
«Hipnotizem je največja umetnost sedanjosti, preteklosti in prihodnosti«, je modroval tujec, «in tam se godi vse s pomočjo duhov, brez žic, elektrike, sopare, pomočnikov ali stroškov. Ne potrebujete čisto nič druzega kakor oči, obe roki, veselje in trdno voljo. Recimo, da imate vi soseda, ki zelo nerad vidi, da greste vi včasih k njegovim hruškam v vas. Lepega dne ga obiščete in ko vam bo stal nasproti, vpritc vanj svoje oči, vzdignite polagoma desno roko v kolobar, naredite' tri kolobarje tako velike, da bi lahko on svojo glavo skozi dal: obenem z levo roko trikrat presekate zrak. Potem si mislite, kaj vam mora narediti. Kmalu vam bo dejal:	«Sosed
Blarket, vam li morem postreči s hruškami s svojega vrta?« In tako mora vsakdo, katerega boste hipnotizirali, storiti do pičice vse natanko, kar mu ukažete«.
Molče je poslušal Blarket veliko učenost in že med poučevanjem delal z roko kolobarje.
»Vi imate pa dobro glavo«, je dejal
Kaj nam z dežele pišejo
BOLJUNEC.
Dne 22. oktobra je bilo si-enjsko zborovanje v gostilni pri Kraljiču. Na zboru je občinski podeštat iznesel predlog o razdelitvi našega skupnega premoženja ali komunele. Nam ni mnogo do tega, da bi ustrezali njegovi želji, ker tudi on noče ustreči naši želji, že 6 let pričakujemo da se imenuje novo vaško načelništvo, toda podeštat ne mara, čeprav imamo utemeljene pritožbe proti dosedanjim načelnikom. Podeštat naj bi kaj ukrenil v ti reči!
,Kar se pa stvari same tiče, o kateri je bil govor na gori omenjenem zboru, smo ini proti temu, da bi se skupno zemljišče delilo. En razlog je ta, da bi si mi z delitvijo naložili veliko stroškov; morali bi se zadolžiti, ker naši redni dohodki so prepičli za take izdatke. G. podeštat je govoril, da ima občina veliko dolgov in da bi se z razdelitvijo prišlo ne vem kako do plačila. Mi pa nismo voljni žrtvovati na tak način svojih koristi, zlasti še zato, ker so se pri občini delali tudi nepotrebni izdatki; takrat nismo bili nič vprašani.
O. ur. Po novem državnem zakonu so delitve skupnih zemljišč zelo otežkočene. Dotični komisar v Trstu je že večkrat izjavil, da se delitve ne bojo dopuščale, in smo o tem že svoječasno pisali v Malem listu obširneje.
O
Čas bi bil, da bi se enkrat zbudili iz spanja naši cerkveni pevci. Ali ni grdo,
da v taki vasi kot je naša, že toliko časa ni nobenega petja? Čeprav je prišlo do spora z g. duhovnikom, bi pa vendar zaradi božje časti in za vzgled drugim vasem, lporali petje gojiti. Ali ne slišite drugod, ' kakšno lepo petje se sliši po cerkvah? Torej zdramite se in pokažite, da smo še napredni.
TRNOVO pri Bistrici.
Marsikaj bi zvedel tudi pri nas »Deseti brat«, če bi se tu kedaj oglasil. Dečki se menda nekje vadijo v posebne vrste streljanju. Pušk še sicer ne morejo nositi fantički; zato se pa prav pridno vadijo v streljanju s takozvanimi '((fračami«. Zelo pogosto srečaš katerega teh junakov, ki postavi korajžno eno nogo naprej, zamiži z enim očesom nategne fračo in v trenutku je kamenček ali vzel življenje nedolžnemu ptičku, ali razbil kakšno šipo, ali pa gre — kar se hvala Bogu zgodi še najpogosteje — brez uspeha v zrak. Starši poskrbite, da se to ne bo nadaljevalo! Obračamo se pa pre-dovsein na šolsko oblast, da naredi red v tem oziru.
Vojaki se bodo baje poslovili še ta teden.
Letina je bila srednje vrste. Kot povsod je temu krivo premalo dežja v poletju. V nekaterih vaseh so se ljudje pritoževali radi bire, ki pritiče po postavi dušnim pastirjem. Slišati je bilo celo tu pa tam grenke opazke. Zapomnimo si vendar, da dotična skromna bira je dušnih pastirjev glavni zaslužek in da
« M A L T LIST*
3
lo ni zanje prav posebno prijetno, hoditi, kot kaki berači od hiše do hiše! Oni so naši dušni pastirji, ki prenesejo marsikatero žrtev in ki morajo biti pripravljeni žrtvovati tudi življenje, če to zahteva zveličanje duš. Ali hodijo tudi sodniki, advokati in profesorji osebno po hišah pobirat, kar jim pritiče? Vsi ti nimajo nič večje izobrazbe kot preprosti duhovniki!
Ta teden je bil pri nas otvorjen «giar-dino infantilen. Pravijo, da zato, ker znajo otroci premalo italjansko, ko vstopijo v prvi razred ljudske šole.
KUBED.
Na 29. oktobra smo pokopali Marijo Jakomin, rojeno Skergat, ženo Jožefa Jakomina s št. 66. Pretresljivo je, da je morala tako mlada, tridesetletna, leči v grob. Bila je prava krščanska mati in žena. Velika množica ljudstva ji je izkazala zadnjo čast. Ko so pevci peli žalo-stinke, se je vse solzilo. Blagi pokojnici večni mir!
Ne moremo si kaj, da ne bi istočasno pograjali vedenja nekih ljudi, ki so nasprotje do te hiše pokazali celo ob ti in taki riložnosti. Krščansko to ni.
0REŽNICA pod Krnom.
Od nas le redko damo glase v Mali list, pa tudi to pot imamo več žalostnih ko veselih novic. Prve dni oktobra je umrl posestnik Andrej Rakušček. iz Koseča s št. 8. Dosegel je starost 77 let. Bil je poznan ne samo po domači občini, ampak po vsem Kobariškem. Pokoj njegovi duši! — Posestniku Skubinu iz Jezerc je zgorel senik s senom; škode' je '1000 lir. Vzrok ognja ni znan. — Posestnico upri Mihu« v Drežnici je zadela huda nesreča; poginila je’ krava, cenjena 1500 L. Pred letom dni je isto hišo zadela še hujša nezgoda: moža so morali oddati v norišnico. Nesrečno družimo pripročamo dobrim srcem.
Tiho smo praznovali v Drežnici slavnost sprejema v Marijino družbo dne 23. oktobra. Prav je, da se vsi zberejo pod zastavo Brezmadežne. — Na Koseču smo slavili praznik sv. Justa dne 3. t. m. s sv. mašo ob 6. uri. Pri ti priložnosti izrekam željo, naj bi se napravil red glede zvonenja. — če prideš ob nede-ljah. ali praznikih v Drežnico k cerkvi, vidiš med mašo zunaj cerkve gručo fan-To jc ničevo ravnanje; bolje bi storili taki, če bi doma ostali.
ŠTJAK.
V nedeljo dne 29. oktobra nam je pripravil naš priljubljeni duš.ni pastir gospod Jožef Likar lepo slovesnost. Dekleta in fantje so zložili denar za nakup kipa svetega Jožefa, ki smo ga postavili v staro, a prazno kapelico. Prispevali so pripravo tudi obrtniki, fantje pa so postavili dva tako čedna slavoloka, da so .gostje mislili, da se pripravljamo za birmo. Iz cerkve se je razvila lepa procesija do kapelice, kjer je gospod kip blagoslovil in iinel prelep priložnostni govor. Spomina vredno je tudi to, da smo- postavili kip baš sv. Jožefa, blagoslovil ga je naš dušni pastir, ki je Jožef, v procesiji so ga nosili štirje fantje, ki so po imenu vsi Jožefi.
Končno je naša poteštarija rešila vprašanje župnišča. Iz novega župnišča so vzeli občinsko pisarno in jo prenesli v stari favovž, v katerem so pripravili dve sobi za urad. Sedaj upamo, da dobimo
tujec in spravil onih 25 dolarjev in pristavil; ((Želim vam veliko uspeha in še nekaj: hipnotizem deluje skozi zrak, ne pa skozi steklo!))
Blarket je vesel odšel. Že si je naslikal 'lepo prihodnjost, ko mu ne bo potreba več skrbeti, ko bo vse dobil na migljaj. Iz teh prijetnih sanj ga je zdramila železna roka pravice in glas: «V imenu postave ste aretirani radi oropanja Pan-cerja».
Blarket jp bil tako iznenaden, da je preteklo precej časa, predno se je zbrih-tal. Najprvo je bil jezen sam nase in na tujca, ki ga je učil hipnotizirati tako zelo, da je radi tega popolnoma pozabil na vsako previdnost. Potem si je domislil, da lahko hipnotizira stražnika, kadar hoče in potem ga mora izpustiti. A domislil se je še boljšega, spomnil se je, kako se je njegov učitelj rešil sodnika.
Dal se je mirno zapreti.
Dva dni pozneje je imel sodnik Oedan izreči svojo sodbo. Tožen je bil navadnega ropa in Pancer je prisegel, da je Blarket ravno tisti, ki ga je oropal. Vrhu tega so pa še našli v Blarketovih škornjih bankovce, ki so bili Pancerju ukradeni. Rop je bil dokazan, bolj kakor potrebno.
“Vaša krivda, Blarket je dokazana; imate li še kaj na srcu?« je dejal sodnik.
«Da! Jaz nisem izvršil ropa; to je le
f Fran Cvejn.
Sporočili smo že v Malem listu, da je v shedo 26. oktobra umrl župnik v Borštu, č. g. Frančišek Cvejn. Danes prinašamo njegovo sliko in nekaj podatkov iz njegovega življenja.
Pokojni g. župnik je bil zelo dober in ljubezniv gospod, mirnega značaja, potrpežljiv in postrežljiv v vseh zadevah. 32 let je bil v Borštu. 1889. leta je imel prvo sv. mašo v Dolini, potem je bil 2 leti kooperator v Brezovici, 4 leta v Sežani. 1895. leta, ko je 27. oktobra zadela kap pok. župnika Alojzija Pavlija, je prišel v Boršt kot kaplan. 1904. leta, ko je postal Boršt samostojna župnija, je postal župni upravitelj, eno leto pozneje župnik, 12 let je oskrboval tudi župnijo v Ricmanjah.
Pogreb je bil velikanski, na tisoče ljudi od blizu in daleč, 22 duhovnikov ga ,ie spremljalo na zadnji poti. V cerkvi se je poslovil od njega veleč. g. generalni vikar Slavec, ob odprtem grobu pa g. dekan iz Doline. Pevci iz Boršta in Ricmanj so mu pa zapeli ginljive žalo-stinke. Bodi mu večen spomin med nami!
lastnega duhovnika, da nas ne bo moral upravljati sr. Jožef Likar iz oddaljenih Vrabč. Gojimo upanje, da bo gospod nadškof omenjenega gospoda t Vrabč k nam premestil.
SEŽANA.
Vodstvo tukajšnjega fašja je imelo redno sejo, katere so se udeležili člani vodstva Emil Grazioli. Palmieri, Anton Gerbec, Jožef Gerbec, Quadranti, Coscio. Vodstvo 'je vzelo na znanje, da je vlada dovolila podporo 100.000 lir za kraški vodovod. V Sežani se ustanovi sportišče, ki bo vzgajalo dobre telovadce in dobre, fašistovske državljane. — Vodstvo je veselo vzelo na zanje, da so sc slovenska prosvetna društva na .Krasu prostovoljno razpustila. Vodstvo se strinja z določilom višjih oblastev, da se pustijo nedotaknjena gospodarska društva, zlasti posojilni-
velika pomota. Saj imam dovolj sredstev, da si dobiin poštenim potem lahko milijone)).
«Kakšna so pa tista sredstva?« je vprašal sodnik smehljaje.
«,K temu mi p op a ga moja učenost«, se je samozavestno odrezal Blarket. ((Prosim, dovolite, da vam dokažem in potem boste prepričani, da jaz nisem izvršil ropa«.
Sodnik se je smejal in dejal: «0, prosim, kar pokažite nam svojo učenost®.
In sedaj je pričel Jakob ((hipnotizirati« sodnika. Mahal je z rokami, delal kolobarje in mrmral: «Ukažem ti, da me izpustiš, mi daš svojo zlato uro zaradi razžaljenja časti in izjaviš, da sem najbolj pošten človek v celi Ameriki«. Da ves čas ni obrnil svojih oči od sodnika, se samoobsebi razume.
«No, ali ste končali?« je vprašal sodnik in se smehljal.
«Da, da!» je dejal Blarket, nestrpno čakajoč učinka (‘hipnotiziranja*.
«Dobro. Jakob Blarket; deset let težke ječe....«
In Jakob Blarket je bil sam hipnotiziran. Stal je kakor okamenel, gluh, nem in slep. Stražnika sta ga morala skoraj nesti v celico, kjer je potem lahko premišljeval, zakaj njegovo hipnotiziranje ni imelo povoljnega uspeha.
ce, seveda pa ne bodo smela imeti nikake vezi z Zvezami, ki niso v skladu z našimi cilji. — V Repentabru se je ustanovil fa-šij. — Za 6. obletnico zavzetja Rima se morajo udeležiti slavnosti v Trstu vsi člani fašja in kmečkega sindikata.
TOMAJ.
Čujemo, da agitirajo nekateri Avberci in Ponikevci za to, da bi oni imeli lasten sindikat, toda to ni ne potrebno niti koristno. Avber in Ponikve je vlada priključila tomajski občini, ki je še sedaj majhna. Čemu bi imeli dva sindikata? Kaj zaradi ene frakcije? Tudi Dobravlje so frakcija, Filipčje brdo tudi, in pet drugih, ali bodo vsak zahtevali svoj sindikat? Naš sindikat v Tomaju je ustanovljen za celo občino. Prosimo g. po-teštata, naj ne gre na limanice par osebam iz omenjenih vasi (prav za prav le eni, ki dela za hrbtom drugih) in naj vzdrži enoto. Tistemu gospodu ne gre za sindikat, ampak za lasten, osebni interes, ki 'i ne sme nikdar obveljati nad skupnim interesom.
Iz BOLJUNCA.
V četrtek popoldne 3. novembra po 4 uri se je zgodila pri nas velika nesreča.
,Kakor znano, vodi skozi Boljunec pot skozi Gornji-konec v dolino Rozandre mimo rimskega studenca oKlinšca«. Od tega studenca je bil napeljan v Trst rimski vodovod, od katerega se vidijo še sedaj dobro ohranjeni ostanki. Ravno pri zadnjih hišah, kjer so ti ostanki najbolj vidni, kopljejo izpod hriba materijal za posipanje cest.
V četrtek popoldne je kopal na tistem mestu neki mladenič. Ob 4. uri je prišel k njemu njegov prijatelj, Karel Zobec iz Boljunca s št. 4., sin bivšega dolinskega župana Roka Zobec, dijak 4. razreda gimnazije v Trstu. Ta dijak je začel tudi nekaj drezati in kopati; naenkrat se utrže plast zemlje in ga popolnoma zasuje. Bil je namestu mrtev, ker mu je skala, težka okrog 20 kvintalov, zdrobila glavo. Sele drugi dan so ga mogli odkopati. Pokopali so ga v soboto popoldne ob veliki udeležbi; prišli so tudi njegovi sošolci in sošolke iz Trsta ga spremit na zadnji poti.. Godba mu je svi-rala, a pevci so mu zapeli par žalostink. Ob grobu se je poslovil od pokojnega domači gospod kaplan.
Spavaj mirno, dragi Karlo, v domači zemlji! A Vam starši, iskreno sožalje.
ŠAPIiJANE.
Spet smo imeli minulo nedeljo, 6 novembra, pri nas živinski in kramarski semenj, ki je pa bil bolj reven. Mislili smo, da to nedeljo pač ne bodo napravljali semnja, ker je bil tudi državni praznik in vsaj tega ne bodo hoteli skruniti, a sedaj vidimo, da naš g. podeštat v Jelšanah ne mara spoštovati ne cerkvenih in ne državnih praznikov. Še enkrat povemo, da nam nikakor ni všeč, da se živinski semnji pri nas napravljajo vedno prvo nedeljo v mescu, medtem ko se drugod vedno vršijo ob delavnikih. Tudi mi smo kristijani in ne maramo, da se zaničuje naše versko prepričanje s takimi semnji, ki nas skušajo odvračati od cerkve. Enaka pravica naj bo za vse: kakor drugod - tako pri nas.
Prosimo še enkrat gospoda Prefekta na Reki, da* napravi red in poduči gospoda podeštata'v Jelšanah, kaj je prav. GOLAC.
Poročali smo že, kako hudo nas je suša zadela. Voz za vozom smo morali po več ur daleč po vodo. Suša nam je vzela skoro ves pridelek, krompir, fižol, zelje, repo. Mislil bi kdo da smo žalostni za to; kaj še. Ako zaslužimo kje kakšno lirc.o, ples hitro lirce iz žepa, pa tudi na kredo, pa če ni drugače se tudi krade, če gre po sreči, n. pr. brinje, drva, samo da bo ples. Skoro vsako nedeljo ples. Kadar se oznani «leva» (nabor) vsak večer ples, tako da pridejo mladeniči vsi izpiti in izmozgani na nabor. Predno gredo v vojake, vsaki večer ples, seveda pridejo tudi starejši zraven. Dekleta ne mislijo na drugo, kot da bi bolj dopadle in da bi tega ali onega ujele v mrežo. Tako se pri plesu pozabi na vso mizerijo. Zadnjo nedeljo v oktobru smo imeli po stari navadi cerkveno opasilo; po stari navadi tudi ples. Godci, tam nekje od Prema, piskali so cela dva dni. Pupe so prihitele iz vseh okoliških vasi, tako da je bilo naše selo polno plesalcev. Kakor se govori, so fantje dobili zelo poceni dovoljenje za ples. Kako že pravi odlok policijskega urada iz Rima? Ples žele oštirji in postopači. Ples je pohujšanje mladine. Od pijače in plesa razgreta mladina se v okrilju teme po noči potika okrog oglov, in otroci, od velikega do najmanjega, vse slišijo, vse vidijo! Čast tistim staršem ki so svoje hčere iztirali domov. Ne.bo jim žal zato.
Sv. ANTON pri Kopru.
Nagle in neprevidene smrti reši nas, o Gospod! Tako smo ponavljali, ko smo čuli o takem slučaju pri nas. Josip Tur-ko, podomače Bembič, 44 let star, je živel sam zase, siromak brez družine. Imel
je sicer sorodnike, a živel je samotarsko. Preživljal se je s tem, da je hodil na dnino. Dne 26. oktobra je šel k počitku in zaspal v večnost. Na 28. sta prišli proti večeru svakinja in sestra gledat, kaj je z njim, ker ga toliko časa ni bilo na spregled. Dobili sta ga v njegovi sobi mrtvega na postelji. Poklicali sta sosede in koj se je nabrala velika množica radovednega ljudstva. Dogodek so javili občinskemu uradu v Dekane; prišel je zdravnik, ki je konstatiral, da je Josip Turko umrl 36 ur preje; prišla je tudi straža karabinerjev in stvar je bila dana tudi sodniji naznanje. Pogreb je bil 29. oktobra ob 17. uri. Sodelovala je pri pogrebu naša godba in cerkveni pevski zbor z lepimi žalostinkami. Dasi je bil revež, je vendar imel lepo spremstvo na zadnji poti. Bog mu bodi milostljiv sodnik!
MiiaiiaiiiitiMiiaianaitaiNMaiiiitMiRiiiiiiMiiMNaiiiiiaiiaiiiiiiiiiuiuiuaiiaiiiitdiaiiiHaiiaiiiiitiiaiiaiiiui
ZANIMIVOSTI.
Zamorci na Ruskem.
Malokdo ve, da živi na Ruskem skoro en tisoč zamorcev. Pomešali so se sicer z domačini, toda so ohranili črno polt, jezik in poganske navade. Zamorci bivajo v Abkaziji na Kavkazu. Njih središče je vas Adzjubža blizu Suhuma. Predniki teh črncev so prišli na Kavkaz v srednjem veku kot sužnji. Republika Genova je imela na Ruskem svoje kolonije in kupovala črne delavce. Po propadu italijanskih naselbin pod Tatari so postali zamorci prosti. Oženili so se z abkaškimi domačinkami, toda še govorijo afrikansko narečje. Zdaj opaauje Akademija znanosti njih navade, pobožnosti, plese, zanimivo lončarsko industrijo in slično.
Čudno moderne razsvetljave.
Najvišji stolp na svetu — Eifflov stolp v Parizu — je dobil to jesen novo razsvetljavo, ki jo kažejo ob večerih zavzetim Parižanom. Razsvetljava posnema strele, ki švigajo v vrh stolpa, požar, ki objame vse ogromno železno ogrodje ter curke vode, ki gase požar. Strele obenem spremlja temno gromenje. Ko so Parižani prvič to zagledali, so bili r resničnem strahu, toda ko so doznali, da je vse le umetno z elektriko prirejeno — celo curki zelenkasto-bele vode, ki iz nevidnih cevi šviga po plamenu, je sama elektrika — so se pomirili in zavzeti gledajo to moderno čudo električne razsvetljave.
Kakftna je prava žena.
Francozi imajo v Parizu Panteon, to je častni tempel, v katerem pokopavajo svoje najslavnejše in najzaslužnejše može. Znamenito je, da je francoski narod priznal to čast tudi ženi, ki ni izvršila nobenih slavnih činov in sploh ni delala v javnosti, marveč je bila vsa njena zasluga v tem, da je osrečila v zakonu enega največjih francoskih znanstvenikov: Marcelina Berthelota, čegar stoletnico rojstva je minole dni slavil ves kulturni svet. Berthelot je kot vseučiliški profesor zasnubil hčerko tovarnarja Bregueta v Parizu, katero je že kot dijak natihoma občudoval. Bil je to eden najlepših zakonov na svetu. Eden Berthelotovih sinov piše o tem: «Moj oče in moja mati sta drug drugega obožavala in nikdar ni najmanjša senca zatemnila njune sreče. Razumela sta se od prve ure dalje. Bila sta ustvarjena, da drug drugega izpopolnjujeta. Moja mati se je nasproti svojemu možu umikala vedno v ozadje, dasi je bila zelo izobražena in inteligentna; bila je zadovoljna, da osrečuje svojega moža in na ta način podpira njegovo veliko življenjsko delo«. — Na starost se je Berthelot popolnoma umaknil na svoj dom. Toda srečo družinskega življenja mu je začela kaliti skrb za ženo, ki je bolehala na snčni bolezni. Berthelot, ki je bil sam bolan na srcu, je mnogo noči prečul ob ženini postelji. Nekega dne — 1. 1907. — je Berthelot za par ur odšel od doma. Ko se je vrnil, ga je sin sprejel z besedami: «Materi ni dobro«. Berthelot je pohitel k postelji svoje žene, a našel je le še mrliča. Zajokal je in uro na to je bil sam mrlič. Francoski narod ni mogel lepše počastiti spomina svojega velikega sina, nego da je dal mesta ob njegovi strani v Panteonu tudi njegovi ženi.
ARGENTINA.
(Nadaljevanje; glej št. 45.)
Tukaj bi bila edino mogoča in pra1 vična rešitev, da bi se sklenil in tudi izvedel zakon (kajti Argentina ima sicer dosti prav dobrih zakonov, kateri pa so žalibog samo na papirju in se ne izvršujejo) o prisilni razlastitvi prevelikih posestev, s katerimi njih lastniki samo špekulirajo in tako ovirajo splošni napredek in blagor prebivalstva. Kajti država ima ne samo pravico, ampak dolžnost, da razlasti proti zmerni odškodnini ta ogromna in neobdelana zemljišča ter jih izroči v last proti odplačevanju na nizke in dolge obroke pravim poljedelcem. Pri razmerah pa, kot vladajo sedaj, je vsak napredek nemogoč. jKdo bo n. pr. postavil pošteno hišo in kdo bo zasadil samo eno sadno drevo na zemljišču, katero bo moral zapustiti čez tri štiri leta ter oditi drugam. Kajti veleposestnik se pola-komni tem preje, ako vidi, da je najemnik napravil pri zemljišču kako izboljšanje in ga potem tem hitreje spodi. Toda tudi tukaj od vlade za enkrat ni pričakovati pomoči; saj sede v vladi, poslanski zbornici in v senatu v veliki ▼ečini deloma isti veleposestniki, deloma pa razni advokati, kateri so dobro plačani za to, da branijo interese raznih izkoriščevalcev.
To so suha dejstva. Predaleč bi vodilo, ako bi hotel pokazati, kako so mogoče take razmere v deželi, ki ima enako in proporčno vol. pravico. Na kratko povem, da je temu vzrok deloma politična neizobraženost in nepoučenost argentinskih volivcev, ki se nikakor ne morejo primerjati s slovenskimi, deloma pa splošna nepoštenost, ki vlada tukaj v vseh slojih. Tukajšnji voditelji strank in politiki pred volitvami ljudstvu oblju-bujejo zemljo in nebesa. Ko so pa enkrat izvoljeni, se pa svojim volivcem sploh več ne pokažejo in Od svojih prejšnjih obljub ne izpolnijo ničesar. Glavno takemu politiku je, da je postal poslanec in vleče kot tak 1500 pezov na mesec, pa naj. se prikaže kdaj v zbornici ali ne.
Take so torej razmere in pri teh razmerah poljedelec ne more uspevati. Znano pa je, da če kmet nima denarja, tudi delavec ne more imeti zaslužka. Zato pa zdaj rokodelec na deželi zelo težko dobi delo. Ako pa ostane v mestu, mora pa tudi računati na to, da morda poteče nekaj mesecev, preden najde delo, in še potem je vprašanje, ali je našel tudi primerno delo. še slabše so razmere za tiste izseljence, ki ne znajo no&enega rokodelstva.
Zaslužek.
Poljski delavec, ki zna orati in ki dobi delo za celo leto proti mesečni plači, dobiva 40 do 50 pesos na mesec, sem in tja plačajo tudi 60, a ponekod tudi samo 30 na mesec ter hrano in stanovanje (v kaki šupi). Dninarji ob času žetve dobivajo 4 do 8 (kakršna je ravno potreba in pomanjkanje delavcev) na dan, en par-vados (tisti, ki dela stogove)' dobi tudi 10 do 12 na dan, hrano in stanovanje (na prostem v kupu slame). Žetev traja v enem kraju 10 do 20 dni, največ en mesec, ako primanjkuje delavcev. Potem pride delo pri mlatilnem stroju. To delo opravljajo lastniki mlatilnih strojev, kateri gredo s svojim strojem in svojimi delavci od enega čakarera do drugega; ko omlatijo pri enem, se odpeljejo s strojem k drugemu in tako naprej. To delo traja od 1 do 3 mesecev, kolikor je namreč strojev na razpolago v kakem okraju. Ako je -dosti strojev, opravijo kmalu, ako pa strojev primanjkuje, pa traja inlatev dalj časa. Delavce za mlatev najame lastnik stroja in potem romajo iz enega kraja do drugega kot cigani. Delavci pri mlatvi zaslužijo 4 do 6 na dan (odvisno je od tega, ako delavcev primanjkuje ali ne) ter hrano in stanovanje (zunaj na prostem v kupu slame, kateri najdejo bolj udobno, se nameste pod mlatilnim strojem’ali pod vozom, kakršne imajo pri nas komedijanti in v katerem Stanuje lastnik stroja).
Za mlatvijo pride obiranje koruze. Tu plačajo 30 do 60, včasih do 80 centavos otl vreče ter hrano in stanovanje (v kaki šupi). Pri obiranju koruze je zaslužek odvisen od izurjenosti delavca, od velikosti vreč ter kakovosti koruze (ako so storži veliki ali majhni). Storže pa je treba sproti lupiti ter zbirati olupljene v vrečo. Pri tem delu se zasluži zelo različno, od 2V2 do 8 na dan ter hrano.
Ko je končano obiranje koruze, je pri koncu večje poljsko delo. Za oranje, sejanje in drugo potrebujejo tukaj malo delavcev. Ako ima chacarero nekoliko odrastle sinove, opravi to delo sam s svojo družino, ako ne, pa najame enega ali dva peona (hlapca). — Drugi poljski delavci pa si morajo iskati zaslužka drugod, po navadi pri zgradbi in popravljanju železnic, kjer so plače majhne in nestalne, hrana jako slaba in spati je treba pod šatori. Železniški prožni delavci (drugi železniški delavci po kolodvorih, pri prometu, v skladiščih, j delavnicah itd. imajo stalno službo, stal- j no plačo in pokojnino) zaslužijo od 1.50 do 4 na dan in brez hrane. Tem delavcem zvišujejo ali znižujejo plačo vsake dva ali tri mesece, včasih pa še bolj po-osto. Najmanj plačajo pozimi, koi drugod primanjkuje dela, največ pa po leti ob času žetve in v jeseni od času obiranja koruze, zato da ne ostanejo takrat popolnoma brez delavcev, železnica da prosto vožnjo delavcem, kateri gredo delat na progo. Ob času žetve se zgodi pogosto, da ko se pripelje iz Buenos Airesa transport delavcev za progo in delavci opazijo, da je v tistem kraju dobra žetev, jo popihajo na žetev in pokažejo osle železniški družbi. To se včasih parkrat ponovi, tako da železnica delo, ako ni izredno nujno, raje odloži na zimo, kot pa da bi vozila delavce zastonj na žetev.
Naša po&ta.
uGospodarki list», Gorizia, Corso Verdi št. 37. Pišite na ta naslov, pa Vam bodo postregli. Mi ne moremo za vsakega posebej.
Mohorjeva družba v Jugoslaviji. Treba pisati na: ((Mohorjeva Družba. Prevalje. Slovenija. S H S.» Naroči se lahko, a stane precej, težave so glede pošiljanja denarja; knjige so pri dohodu podvržene carini in cenzuri.
Žitna bitka. Agrarna komisija v Vi-čenci je objavila znanimive podatke o uspehih umetnega gnojenja in obdelovanja na 100 poskusnih poljih (vsako polje meri 3862.57 kv. metrov), ki jih je ta komisija ustanovila. Povprečni pridelek žita na vsakem izmed teh polj je znašal 9.75 stotov (vrednost L 1072), dočim je znašal pridelek na drugih, nezadostno gnojenih in obdelanih poljih povprečno samo 5 stotov (vrednost L 550). Če od vrednosti pridelka poskusnega polja (1072 lir) odštejemo 206 lir stroškov za uporabljena kemična gnojila, vidimo da je čisti pridelek znašal 866 lir, in je bil torej pridelek na drugih poljih (550 lir) za več ko 300 lir manjši. Jasno je torej, da se uporaba tovarniških kemičnih gnojil dobro izplača.
Koliko se pridela na hektar. Ob priliki zadnje žitne rastave v Rimu je dobil drugo premijo (40.000 L) posestnik, ki je s porabo kemičnih gnojil dosegel 47 kvintalov pridelka na hektar zemlje. V celoti je obdelal 5 hektarov. Tretjo premijo (10.000 L) je dobil posestnik, ki je pridelal na hektar 46 kvintalov pšenice; ta je obdelal 7 hektarov skupaj.
Cene mesa v Tržiču. Občina v Tržiču je v dogovoru z mesarji nastavila mesu tele cene:	goveje	meso, prednji del
3.60 L, zadnji del 4.40; teletina, prednji del 5 L, zadnji del 6 L; ovčje meso 5 L. Te cene odgovarjajo nekako sedanjim cenam živine. V Trstu imajo pa mesarji še vedno svojo Ameriko.
Ill!lllllllllllll!lllllllllll!llll|{||l!lilll|||||||!l|||||!||!||j||!||!||!||||||||l||||||||!||||||||||||||||||||||||||||||||
Gg. inserentom v vednost.
Vsled novih naredb in izrecnega ul;aza policijske oblasti časopisi ne smejo več objavljati inseratov, ki se tičejo izvrševanja zdravniškega in farmacevtičnega poklica, terapevtičnih zavodov, zdravilnih substanc in sličnega. Zdravniki ali farmacevti, ki hočejo inserirati, morajo prej dobiti posebno dovoljenje od prefekture. Našim gg. inserentom dajemo to naznanje, s prošnjo, da si preskrbe tako dovoljenje, ako nameravajo nadaljevati z inseriranjem.
Uprava Malega lista
Po čem je lira ?
Dne 9. novembra si dal ali dobil:
Za	100 dinarjev	31.80	L
»	100	čeških kron	54.10	»
»	100	franc, frankov	71.65	»
»	100	švivarskih fr	352.—	»
»	100	nemških mark	433.50	»
»	100	avstr, šilingov	252—	»
»	1	dolar	18.—	»
»	1	angleški funt	88.60	»
Tipografia Fratelli Mosettig — Trieste. ll!ll!tllllllllinilllllllllilllllll!!ll!lllll!l!ll!llllll!llllilll!lllllllllll!lllli!llllllli!IWIII!KII!lllllllllllllll
MALI OGLASI
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in Izvoz na vse kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst-Via Utjo Polonio 5.
IZUČENEGA MIZARSKEGA pomočnika sprejmem takoj. Delo trajno, plača po dogovoru. — Anton Černetič, mizar, mojster «Fontana del Conte» (Knežak.)
9l!llil;!l!lllllllinil!l{!IIIIIIIIIIHII!ll!ll!llllllllilllllllllllll!llllllllllllllllllllllllll!ll!ll<ll!llllllllllllllllll
Podpirajte tiste trgovce, podjetnike in profesioniste, ki oglašajo v Malem listu!
Jakob Bevc
urarna in zlatarna
TRST, Čampo S. Giacomo št. 5
ZLATO kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah.
KRONE plačuje više kot vsi drugi. ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine.
Najvišje cene plačujem za
KOŽE
kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbecev, mačk. veveric, krtov, divjih in domačih zajcev.
D. WINDSPACH
- Via Battisti it. 10 II. nadst. vrata I9 Celefon Inter. St. 36-65.
Sprejemajo se pošiljatve po pošti.
ETERNIT
Zaloga - TRST
TK1ESTE VIA TRENTO ŠTEV. 16. (Pri evangeljski cerkvi) - Shranite naslov!
iJKŠel je
ŠTOKOV
VEDEŽ
za leto 1928
cena »platno vezan L. 3.60
Prosvetna društva
ki imajo nevezane knjige ter jih izposo-ju jejo. delajo sebi veliko škodo, ker bodo knjige kmalu vničene. Kaj storiti? Treba je, da jih dajo vezati. Pošljejo naj jih na Katoliško tiskarno v Gorici Riva Piaz-zutta 18, kjer jih bodo vezali.
OCDOOOOOIC3IOOOOODOOK
Kje pa vi kupujete obutev ?	0
Najboljšo čevijarnico v Trstu ima	Q
Matija Pahor
Trst — Viti Aroata 19 — Trst
LASTNA IZDELOVALNICA
Čevlji delani samo na roko
Tupdha znana po oseh pode-žgisHljjBjmih.
0 _	Velika	izbera.	(TlY)VfM^r	tm	Q
f|	prijazna postrežba — Zmerne cene.	;j‘"[;
ioooogoooooicMooooooi egi
Cevljarnica FORCESSIN
odlikovana v Parizu in Genovi 1924. z veliko premijo, diplomo in zlato svetinjo
Trst — »»a Caprin 5 pri Sv. Jakobu — Trst
Zima prikima ptičke Bpodi. Do ForcesBina človek hiti.
Kdor zmrzovati noče v noge, hitro nabavi čevlje novd.
Cena je prava, dobro blag6. Vsi Foroessinu hvalo daj6.