Štev. 33 Poštnine v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 12. augusta 1928. Leto XV. Novine prihajajo vsako nedeljo, Priloga Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga. Cena prí sküpnom naslovi na dom 25 D. tla posamezni naslov 30. D., či se cela naročnina naprej plača do 31. marca. Či se pa plača po 31. marci, je pri sküpnom naslovi cena 30 D., pri posameznom 35 D. M. list i Kalendar se plačata posebi. Amerikanci plačalo za vse vküp 4 dolare. Naroči te na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Oglase sprejema samo tiskarna in uredništvo v Soboti Kolodvorska ulica 123. Cesa oglasov cm2 75 par; 1|4 strani dobi 2O%, 1|2 strani 25% i cela stran 80% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet reči 5 Din. više od vsake reči pol D, Med tekstom cm2 1.50 D., »Poslanom« 2.50 D. Takso ze oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popusta. Rokopisi te ne vračajo. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. nar. poslanec. Zakaj, smo Slovenci proti Hrvatom ? Radičove stranke poslanci stavljajo to pitanje. Strašno se čüdijo, „kak morejo biti katoličanski Slovenci proti katoličanskim Hrvatom ?“ To pitanje, iz šteroga škrlijo tüdi prsti naši demokratov, bi se ravno naopak moglo glasiti. Ne oni, mi bi mogii pitati, zakoj so Hrvatje proti Slovencom ves čas, kak stoji ta država. Gda smo mi šli v Beograd i tü se borili, da bi dobili ustavo, štera bi nam prinesla autonomijo, ka bi na lastnoj zemli bili mi sami gospodarje, te so Hrvatje ne samo ka ne so nam prišli pomagat, nego na Hrvačkom, pa še v Slov. Krajini i v celoj Sloveniji so hujškali proti nam. Obetali so reči ljüdem, štere neso mogli i ne so šteli spuniti samo zato, da škodijo Slovenskoj ljüdskoj stranki. Celo naše mirne Madjare so nahujskali z obetanjom, ka prido nazaj pod Vogrsko, če bodo nje podpirali. Naj dobijo njihove glase, so omajali v njih vernost do nove države. Naši demokratje so se zdrüžili zdaj z Radičovov strankov, stopili na njihovo pot i ščejo to ka je ona štela: dobiti glase Madjarov. Čeravno se vernost do te države omaja v njih po krivicah, štere ta stranka začinja i po nepoštenosti, štero te dober narod pri njej vidi. Leta 1924. je naša Stranka spravila Hrvate v Beograd, Slovenci so je potegnoli k deli za narod i Hrvatje so njim plačali to tak, da so vrgli vlado, v šteroj so bili Slovenci. Pa da bi samo to napravili! Šli so dosta dale. Sami so stopili vu vlado s srbskimi radikali i bili v njoj proti Slovencom skoro dve leti. Nikdar Hrvatje neso zvali Slovencov vu vlado, bili so odločno proti njim. Slovenci so je pa l. 1924. zvali vu vlado a s Slovenci oni ne so Šteli iti, te Bo vrgli z vlade i šli so s Srbi. To ne je bio greh, a nam pa v oči mečejo ka je greh, ka smo z Srbi vu vladi, nesmo pa šli z Hrvati v Zagreb. Slovenci smo Hrvate zvali vu vlado zdaj tüdi. Celo je korona ponüdila Hrvatom, naj sestavijo vlado, naj Hrvat bo ministerski predsednik i Hrvatje to neso sprejeli. Smo mi krivi, če so Hrvatje proti Slovencom šli i ne sprejeli predsedništvo vu vladi? Pa od lani mao, kak smo Slovenci vu vladi, što so bili v opoziciji to je proti vladi? Hrvatje. Pa je trbelo to ? Ne. Ve so bili večkrat pozvani vu vlado i neso šteli iti, i če bi šli, bi šli samo tak, če bi Slovenci, katoličanski Slovenci spadnoli z vlade. Vsaki pameten človek, če je samo iskrica pravice v njegovom srci, more priznati, da neso Slovenci bili proti Hrvatom, nego Hrvatje proti Slovencom. Čüdno se nam zdi, da so katoličanstvo samo zdaj odkrili, gda se ide za Hrvate, ali, gda so katoličanski Hrvatje deset let bili proti katoličanskim Slovencem, nišče ne je pitao, zakaj delajo katoličanski Hrvatje proti katoličanskim Slovencem? Prle, kak se je ta nesreča zgodila juna 20. v parlamenti, so katoličanski Hrvatje davali kat. Slovencom špote, kak se med pijanci i razbijači ne davajo v zakotnoj krčmi. Kakše cone i špotice so pa mogli samo kat dühovniki prestati od teh divjakov. Pa li oni vüpajo pitati, zakoj so Slovenci proti Hrvatom? To je nesramno pitanje. Mi Slovenci nesmo šli z Hrvati zdaj, ar je njihova pot proti zakunita. Mi nesmo zatajili svojega programa od autonomije, kak je to Radičova stranka, a mi ščemo do svojega Cila po zakonitoj poti priti. Ka parlament more biti v Belgradi, nesmo mi zglasali, nego tüdi Pucelj i tisti demokratje, ki zdaj v Beograd samo po peneze hodijo, po svojo plačo v Zagreb pa na parado i hujskanje proti z konj. Mi Hrvate lübimo i ščemo ž njimi iti po zakonitoj poti. ali naj Hrvatje odpüstijo prle mržnjo proti Slovencom. Delo narodne skupščine. Po dugšem počivanji za časa postavlanja nove vlade je narodna skupščina 1. toga m. začela, znova delati. Samostojna demokratska i Radičova seljačka stranka, šterivi sta v ednom klubi, sta zapüstile Belgrad i odišle v Zagreb senjat od samostojne hrvatske države. Odhod tevi stranki se je v skupščini jako opazo, čiravno so ešče zemljoradniki, nemška stranka i socijalisti v opoziciji (nasprotstvi) z vladnimi strankami, se je v narodno skupščino naselila resnost, dostojnost i delavnost. Poslanci pravijo, da se njim tak vidi, kak da bi se znovič na svet narodili, ar njim ne trbe poslüšati tistoga nedostojnoga grdenja i ošpotavanja, štrero so na hujštenje samostojni demokratov vpelali radičovci. Ar se je pa menje ošpotavalo i razbijalo, se je zato tem več delalo. 1. avgusta je bila žalna seja narodne skupščine. Po čtenja zapisnika i kralovi ukazov je dr. Ninko Perič, predsednik narodne skupščine v svojem govori obsodo v imeni skupščine grdo hüdodelstvo Puniša Račiča. Poslanci so stoječ poslüšali te govor, v šterom je govornik izrazo žalost nad krvavimi dogod-ki i Zednim tüdi izrazo sožalje drüžinama vmorjenoga Pavla Radiča i Gjuro Basaričeka. V znamenje žalosti je zaklüčo to žalno sejo i drüga je bila naslednji den, kda je bila prečteta resolucija vlade dr. Korošca. Prečteo jo je sam ministerski predsednik dr. Korošec. V njoj so povedano glavne linije i cili dela zdajšnje vlade. Glavne misli so sledeče: Novopostavlena Vlada zahteva od poslancov zavüpanje, štero njoj je potrebno, da bode nadaljavala zakonodavno delo. Že zdaj šče vlada da bodo sprejeti vsi zakoni, šteri so že gotovi nateiko, da se morejo predložiti poslancom v skupščini. V jesen pa se ešče nahitroma doprinesejo drügi zakoni, ki so potrebni, da se prilike v državi z enotnimi zakoni na vse strani zbogšajo. V življenje se mora spraviti novi davčni zakon, šteri bo velki stopaj najprej v našem gospodarskom življenji. Uradniki bodo morali zakone natenci spunjavati i po düšnoj vesti pa hitro zvršavati uradniške posle. Da de to mogoče, se Vnogi posli iz središčne uprave v Belgradi Prenese jo v posamični pokrajinaj na nižiše oblasti, štere prilike v svojem kraji bole poznajo i zato zadeve bogše i hitrejše lehko rešavajo. K tomi naj pripomore predloženi zakon od osrednje uprave (zakon od dela i oblasti ministrstev.) Gospodarskim prilikam štere so se v svetovnoj bojni po celoj Evropi pohüjšao, šče nova vlada posvečüvali najvekšo pazlivost i podpirati polodelca, obrtnika i industrijce (lastnike fabrik). Z drügimi državami bo sklenjavala pogodbe, da se omogoči kam vekši izvoz naši pridelkov. Düha pomirlivosti izraža resulicija naproti Hrvatom, šteri so zapüstili Skupščino. Vsi obsojati hüdodelstvo 20. junija, štero je delo posamičnoga človeka, zato nesmi krivih celih strank ali pa celoga naroda. Has- ki naroda i tüdi vsi poslanci želejo, da se Hrvatje, šteri so brezi zadostnoga zroka odišli, pridejo nazaj v skupščino. Žalostno bi bilo, či bi ništerni zavolo toga Žalostnoga dogodka lüstvo gnali v dejanja proti zakoni. Vlada bi bila dužna i voljna, da ustavi i zakonom vsikdar i proti vsakomi zagviša valanost i spoštüvanje. V zvünešnjoj politiki bo nova vlada čuvala določbe, štere so sklenjene z mirovnimi pogodbami i se pridrüži velkomi deli za mir med narodi. Na konci je ministerski predsednik ponovno povdaro, da bo nova vláda v z notranjosti države vlada zakona i reda, dela i pomirljivosti. Nasproti drügim državam pa vlada mirü i prijatelstva. Doktori Korošci so vsi poslanci med čtenjom večkrat ploskali, na konci pa njemi napravili duge i vihérne ovacije. Isti den 2. avg. je skupščina sprejela dva važniva zakona, najmre: Zakon od sodnikov. Že stari pregovor pravi: „Pravičnost je fundament držav.“ Pa ne samo za državo je pravičnost živinskoga pomena, nego tüdi za vsakoga posamičnoga človeka, ki išče svojo pravico. Neodvisnost i z njov vezana pravičnost i nepristranost sodišč i sodnikov je pravi blagoslov za državljane. Novi zakon je v tom dühi sklenjeni. Zakon od vreditve sodišč. Te zakon je za nas velke važnosti. Ravno Zavolo njegovoga velkoga pomena za Slovensko krajino na drügom mesti bole našerci pišemo od njega. 3. avgusta je bila celi den razprava od obtožbe dr, Korošca, kak znotrašnjega ministra, ar je prepovedao demonstracije, pri šteri je neodgovorna mladina navküper z kommunisti razbijala i delala nemirovščine. Ar je dr. Korošec stem občuvao v državi red i mir i nas obvarvao zapletlajov i bojne z drügimi državami pa stem včino narodi i državi velko dobroto, je večina poslancov tožbo Zavrnola i po glasanji napravila dr. Korošci viherno ploskanje. 4. avgusta je bio doprinešeni ešče eden Važen zakon, zakon od državljanska. Zdaj je očivesno, da vlada i stranke, štere jo podpirajo, ščejo delati, zadržavam je nje pri tom hasnovitom deli za narod samo koalicija pribičevičovcov i radičovcov. 2. N O V I N E 12. augusta 1928. Okrožno sodišče v M. Soboti. Dne 2. avgusta t. leta je večina narodne skupščine na predlog vlade doprinesla zakon, s šterim se določa M. Sobota kak Sedež novoga okrožnoga sodišča. Prvejšnji predlog, šteroga je osnovala svojčas samostojna demokratska stranka z drügimi navküper je določüje kak Sedež novoga sodišča Ormož, kde je več njihovi pristašov. Meli so pred očmi samo hasek nekaj svoji pristašov v Ormoži. Iz vsega okoliša okrožnoga sodišča naj bi lüdje hodili na mejo okoliša, ka bi naše lüstvo samo za potne stroške dosta koštalo. Soboti, štero kak svoje kulturno i gospodarsko središče lübimo i smo ponosni na njo i njenoj okolici, je s tem zagvišani vekši razvoj. Stopilo je v krog vekši varašov v Sloveniji kak so na pr. Maribor, Celje itd. S tem zakonom pa je nastavlano tüdi novo okrožno sodišče pri Gradi. Pod to središče, štero je istoga pomena za Grad kak okrožno za Soboto, bodo spadale sledeče katastralne občine: Boreča, Dolič, Dolnji i Gornji Slaveči, Fikšinci Grad, Kovačovci, Motovilci, Krašče, Ocinje, Otovci, Pertoča, Poznanovci, Prosečka ves, Radovci, Rogašovci, Ropoča, Srdica, Sotina, Sv. Jüri, Trdkova, Vadarci. Olejšava je to za celi severozahodni deo Goričkoga, da njim nede trbelo hoditi tak daleč na sodišče i na grüntnico. Skupščina krvava — penezi pa dobri. Dve izrazitvi liniji lehko opazimo v političnom živlenji naše države. V Belgradi dela vlada z dvetretjinskov večinov narodni zastopnikov z vsemi silami, da doprinese narodi prepotrebne zakone. V Zagrebi pa je zbrana edna tretjine poslancov, ki so v Pribičevičevoj i Radičevičovoj stranki, štera je pod vodstvom vročekrvnoga i nepremišlenoga Pribičeviča proglasila, da je belgrajska skupščina krvava, da nikdar ne bodo delali v toj skupščini, da zakonov, štere sklene dvetretjinska večina nedo spoštüvali, posebno pa, da nikaj ne bodo plačüvali več v vküpno držávno kaso. Vdarec po vodi. Vse to je samo jalova larma. Nigdar nede uradnik na Hrvatskom davao na vago svoje slüžbe i stem svojega preživlenja zavolo avantur radičovcov. Mi znamo, da so se radičovci že leta i leta somrili i ne šteli iti v v Belgrad delat v skupščino ; mi znamo, da je Radič hodo okoli vnogi državnikov v Evropi, celo pri komunistaj na Rususkom, pa je ne nikaj dosegno, da bi sa obistinila njegova mirotvorna republika. I što ne ve, da so radičovci glasili svojim pristašom, naj ne Plačüjejo dače, i so tej lehkoverni nesrečniki morali sledkar plačüvati z interešmi i žakucijami ? I konec vsega ? Na kolinaj so pripoznali vse, ka njim je prvejšnji korupcionistični Belgrad diktirao, samo da so Radiča z voze rešili, kama ga je vtekno Pribičevič. Pa püstimo zdaj vsa to, ar je očivesno, da so vsi proglasi v Zagrebi po vodi, šteri nikaj ne drži. Stemi proglasi jamo. Radič- Pribičevičova koalicija ge misli resno, ar ovači njemi poslanci ne bi za juli, gda so je že odcepili od skupščine, zdignoli svoje plače. Ka se to pravi? 1. Narod poslanca plačüje za to da bi po svoji močej pomagao pri snovanji i doprinašanji za lüstvo hasnoviti zakonov, ka posredüvao za lüstvo, dá pride do svoji pravte i da se že včinjene krivice po možnosti popravijo. Oni so se od toga dela odtegnoli, plačo pa ti ščejo meti. Ali mislijo, da bo narod brezi obsodbe plačüvao njihovo nedelavnost? Že pride čas, kda takše oponašanje dobi od naroda svojo zaslüženo Obsodbo. 2. Tej poslanci proglašajo Hrvatom, da naj niti pare ne dajo več v vküpno državno kaso za vküpne potrebčine, oni sami pa skrblivo hodijo v to kaso po svoje plače. Ali mislijo, da .bo lüstvo zvün hrvatskoga to trpelo, da bodo Hrvatje s vküpne državne kase nosili peneze, notri pa nikaj plačüvali ? 3. Grda nesramnost pa je to, da tej lüdje preglašajo narodno skupščino za krvavo, čiravno so s svojim, nedostojnim oponašanjom pripravili do toga, da je v skupščini tekla krv, po peneze pa denok idejo v to skupščino. Naj njim te penezi tüdi krvavi bodo i se jih naj ne doteknejo. Kak je bilo od nji nepošteno, ka so poživili nedužne lüdi, da so sokrivi pri krvavi dogodkaj, da jemlejo od tiste skupščine plačo, štero po svojoj blodnoj domišliji i hüdobiji preglašajo za krvavo. Povemo samo ešče telko, da je tüdi Pucelj zdigno plačo i slovenski samostojni demokratje, ala Urek itd. Novo Martinišče. Po štiraj letaj pripravlanja, skrbi i vsefele neprilik, se je na tihoma začnolo zidati to za naš kraj tak krvavo potrebno poslopje. Delo ide lepo naprej. Do Velkemeše de zid gotov, potem se včasi pokrije pa de se naglo delalo od znotra. Stene so tak sühe, ka bi se skoro včasi lejko ometavale nego od zvona ostane tak do sprotoletja, da se vse dobro posuši. Notranjost de vse vred postavlena pred zimov, tak ka de se mogoče preseliti že to jesen. Ponücalo se je dvestojezer cigla, 5 vagonov cementa, 3 vagona vapna, 4 vagone desk, do 100 kubikov lesa, 300 kubikov šodra pa tolko pesika. Stavbe stoji ná najlepšem kraji Sobote, od gimnazije samo 5 minut. To je dosta vredno, da dijaki majo blüzi v šolo. Kelko časa pa gvanta se prišpara. Zdaj se ne dela čela sta vba kak jo v plani nego samo malo več kak polovica. To je dugo 33 in., široko 14 m.. stene so visoke od, zvüna 9 m., od znotra ga 8 m. Je ná eden štok. Na sredini je skoz hodnik (fološo), na dva kraja pa sobe (hiše). Teh je 25. Najvekše so spalnice. Edna soba je za betežnike, edna za kopanje, edna za svetešnji zgoranji gvant, ka de lepo vse visilo. Gvant je dragi pa či je zagnjeteni, ali na prašnatom kraji, se kvari. Oken je 48, dver 25. Svetila de elektrika pa tudi vodo de gnala gori na vse kraje. Prostora je za 60 dijakov. Gda de vse gotovo, bo Šlo notri do 150. Zanimivo je, kak se z gimnazijov vred razvija Martinišče. Ravno letos, gda bo naša gimnazija prvikrat mela 8 razredov se zida Martinišče. Za edno ali dve leti se bode tüdi gimnazija megla zidati. Z naraščanjom dijaštva de trbelo Martinišče naprej delati. Gnesden že morebiti vsakšemi jasno, ka de te zavod , jako velko podporo gimnaziji. To pa na dva načina. Prvič zato, ka s tem gimnázija ma zasigurano numero potrebnoga dijaštva, posebno pa ešče zato, ar do se v Martinišče sprejemali bole nadarjeni dijaki. Šteri do istinsko v šoli na Splošno med prvimi. Pa tüdi takši ka so ne ravno jako nadaljni se v zavodi lehko dobro pripravijo za šolo, čl majo le dobro volo. Merno včenje, red v vsem, Zdrava hrana, Iepo stanovanje, lepa luč, najbole pa veselo sred i merna düšnavest, to vse je potrebno za napredek. Pravijo da dijaki v Martinišči majo slabo hrano. Či bi to bila istina potem naši dijaki nebi meli tak okroglo i rdeče obraze, ka se vsaki čüdiva i pita: „Ja, ka njim davlete ka so takši ?“ Za takše, šteri so doma meli vsega v obilnosti pa so domači šteli, vse ka je boogšega v nje zapeli, je za vodo va hrana ne dobra. Tej so prebirčni, scartani, zató pa nikdar nedo značajni niti zadovolni. Značaj se spili i vtrdi s samozatajevanjom. To ze pa more človek že za mlada včiti ovači. de njemi živlenje neznosno. V Martinišče se sprejemlejo vsi dijaki, šteri majo istinsko glavo i volo za včenje pa spunijo drüge sprejemne pogoje. Tak je ne istina, ka bi se samo tisti sprejemali šteri namenijo postati duhovniki. Trbe nam dosta dobrih duhovnikov pa ravno tak nam trbe vse druge svetno izobražence. Na konci ešče Povemo, ka je Martinišče ne kakši navadni kvarteo. Je dosta več od toga. Tak je tüdi Martinišče ne samo za tiste, Šteri so daleč od doma ali pa samo za nižje razrede. Dober vzgojni zavod je potreben malim nego dosta bole vekšim, doraščejočim. Za dokaz te istine bi se lejko napisale cele knige. Dobra, krščanske vzgoja, štero dijak dobi v svojoj doraščajočoj dobi (od 15 do 20 let), se nikdar z nikšimi penezi nemro zadosta poplačati. Ne je to nesreča za stariše, či par sto dinarov na leto več dajo za sina, nego to, či dijak po več letaj svojega šolanja spravi stariše do toga kesanja: Žao mi je, ka sam te dao v šolo! Agrarne zadeve. Seja načelstva agr. zadruge sa je vršila 29. julija v Črensovcih. Na toj seji je sklenjeno, da se pošlejo vö neštere kotriga načelstva, nadzorstva i odposlancov tiste občine, gde so interesentje, ki majo zemljo, na kneza Eszterhazija imánji. Tej bodo interesentom naznanili ceno i je opitali če ščejo zemljo ali travnike obdržati i kak je ščejo plačati. Imena teh kotrig se bedo naznanila. Ar je zadruge veleposestvi naznanila, da küpi vse šume, zato je na tej seji prišlo do sklepa, da se po vseh občinah opitajo agr. interesentje i vsi kmetje, ki ščejo i kelko šum ščejo küpiti. To se sledkar tüdi bole obširno naznani, kda de se vršilo i po kom to spišüvanje. NEDELA. (Po risalaj 11.) Tisti čas je šou Jezuš iz krajov Tira i je prišo skoz Sidon h Galilejskomi morji, v sredini krajov Deseteromestja. I njemi pripelajo glüpoga i mutastoga i ga prosijo, da naj položi roko na njega, i ga je vzeo iz vnožice i je vtekno roko v njegova vüha i se s slinov dotekno njegovoga jezika i Pogledno na nebo i si vzdejno i njemi pravo: Efeta, to je, odpri se! I naidnok odprla so se njemi vüja i razvezalo se je vezalje njegovoga jezika, i je prav gučao. I njim je zapovedao, naj nikomi ne pravijo. Pa či bole njim je prepovedao, bole so oznanjüvali i tem bole se so se čüdili, rekoč: Vse je prav napravo. -Glüpim je dao čüti i mutastim gučati. Murska Sobota. — Delavci, štere pošila posredovalnica dela v Soboti v Srbijo gde delajo štreko, nam pišejo, da so jako zadovolni. Strošek z ednov kilov krüha ji košta 11 dinarov i tak lehko zaslüži do Božiča, što se zapravla 3500 do 4000 dinarov. Dnevno njim ostanjüje prek 30 Din. čistoga i tüdi delo je nej prežmetno, ar je čista zemla brez kamenja, što pride, njemi prej nede žao. Za delo se nej trbej bojati ar ga je ešče jako dosta i da de tü gotovo, de se včasi gradila nova proga. Kraji so tü jako lejpi i zemla rodovina lüdje pa se privadijo na sebe. Iz cele Slovenije nas je tü do 150 iz Prekmurja do 100. Či što išče delo, naj pride se, ar v drügi mestaj ešče sirmaški delavec, dosta več more trpeti. Slovenska Krajina. — Podpora po toči oškodüvanim. 6. avg. sta našiva gospoda poslanca Klekl i Jerič v narodnoj skupščini pa povzdignola glas z podporo tistim, šterim je majuša toča vničila ves polski pridelek. V lepom i dugom govori so g. poslanec Jerič opisali siromaštvo sobočkoga okraja, šteri tüdi ovači, da nega nesreč, ne pridela nad domačo potrebo. Zadnja leta pa so bile posebno šče nesreče, tak povoden 1925, štera se je 1926 ponovita. Poleg toga so prišle šče metelice i zdaj ta velka vremenska nesreča. G. poslanec so se lipou obrnoli na vlado i poslance, naj sprimejo predlog i naj se kem prle da pomoč tomi lüstvi. Finančni minister dr. Subotič je v imeni vlade izjavo, da predlog sprime i da sprime, tüdi nujnost, da de stvar hitro rešena. — Pregovor pravi, da prs šteri dosta laja ne vje. Tak vidimo, tü pa lepo priliko što več napravi za nas tisti šteri se samo hvali i dosta guči, kak »Jutro« ali kakši »Glas naroda«, či je toga sploj vredno imenovati, ar se je že ščista na malo Spravo, ali pa naši poslanci. V štere je paše lüstvo nej zobstonj sigdar melo, zavüpanje. Naše lüstvo že zna, komi je dužno zafalo. — Strela je vdarila V nedelo 5. avg okoli 3 vöre je v Tropovcih pri posestniki Kousi vdarila strela v jesenovac. Odtec se je ogenj včasi preneso na škedenj, šteri je büu 3 do 4 metre vkraj od njega. Škedenj i v njem do 350 križov snopja, se je včasi vužgalo i do teo pogorelo. Zgorele so tüdi kola i drüge gospodarske potrebščine. Branit je prišla velka vnožina lüdi. Prišli so tüdi gasilci i špic- kance i to: domáča, tišinska, petanjska, gradiška, nadale iz Vančevesi, iz Rankovec, iz Küpšinec — Iz Radenec z g. dr. Höhn-cn — iz Bakovec, iz Kroga, Satahovec, Črnec pa iz Veščice. Hvale vredni delavci. Bog njim plačaj za njüve trüde. Lüdje so iskali sobočke gasilce, pa ji nindri nej bilou. No pa tem ne zamerijo, ar so ravno doma veselico meli. 12. augusta 1928. NOVINE 3 — Pa ogenj. V petek 3. avg. okoli 10 vöre večer je gorelo v Stari vesi pri Posestniki Jeleni. Zgorelo je skoro vse, le svinje so obranili i nikše drüge malenkosti. Što je vužgao, se šče neve — Premija. V tork 14. avg. bo v Beltincih pri farnoj cerkvi premija konjov za celo Slov. Krajino. Premovani bodo samo konji belgijske i noriške pasme ali križanci tej i to: 1.) Kobile z žrebetami, kobile v starosti od 4 let naprej. 2.) Triletno püščane ali nej püščane žerbice i štiriletne püščane žerbice. 3.) Enoletno i dveletne žerbičke, 4 ) enoletni i dveletni žrebčeki. Vse dokumente od konjov, posebno püščanske liste za žrebeta trbej Prinesti sebov. Vse drügo je razvidno v Uradnom listi Štev. 69. iz leta 1921. Sreski poglavar Dr. BRATINA s.r. — Panovci. V nedelo 5. avgusta je nastano nenadoma močen viher, potom se je pa sipala toča debela kak jáboka. Na njivaj je vse vküp vsečeno: kukorce, graja, prosa, hajdine nika nede. Sadoveno drevje i gorice, so ščista vničene. Od predebele toče so bili ešče ništerni lüdje močno ranjeni. Na mestaj je bile toča 40 cm visiko nasipana. — Velka Polana. Na Splošno želo lüstva kak iz domače tak iz drügi vesi, se na proščenje, to je 12. avg. ponovi spevoigra ,,Kovačev študent“ štero priredi Prosvetno drüštvo. Poleg toga se priredi šče Veseloigra „Zaklad.“ V glavni vlogaj igrajo polanski dijaki. Vlüdno vabimo kak bližnje tak dalešnje vesi k predstavi. — Ljutomer. Prosvetno drüštvo v Ljutomeru vprizori v kat. domi v dnevaj 12, 15, i 19. t. m. ob 3 vöri popoudne i ob 8 vöri večer prekrasno kinopredstavo »Brat sv. Frančišek,« štera je v vsej vele mestaj zbüdila najvekše zanimanje. Zato ne zamüdite si poglednoti si življenje i delo toga svetovno slavnoga svetnika. — Lepo priznanje domačemi podjetniki. Kak poštüje naš narod pošteno opravleno delo, to se jako lepo vidi v Turnišču, gde so naši v tom leti že tretje velko zidarska delo zavüpali našemi domačemi zidarskomi podjedniki, gospodi Franjo Levašiči iz Dolnje Lendave. Oni delajo novi farof, zidajo novo hižo rojaki Koreni, ki so ešče v Ameriki, in zdaj so pali novo delo dobili, zidajo novo hižo i gospodarsko: poslopje posesniki Pücki, šteri so pred par dnevaj prišli domo iz Amerike. — Gospoda Levašiča po njuvom deli poznamo v Turnišču že več let i vidimo v njih delavnoga i poštenoga domačega podjetnika. Čestitamo ! — Urbarski pašnik v D. Lendavi. Naš zavüpnik iz D. Lendave nam piše, ka se je tam začnolo gibanje, štero ima za do razdelitev urbarskoga pašnika. Edna parcela toga pašnika je bila že razdeljena med lastniki pred tremi leti i zdaj že večina lastnikov vidi, ka iz razdeljene zemle več haska nemajo siromaki i bogatci ednako, kak pa če bi pašnik ostao vküper. Mi se ne bomo vmešavati v to zadevo, opozoriti pa moremo naše gospode oblastne poslance na to gibanje in ji prosimo, naj pri oblastem odbori skrbijo za pripravo načrta, kak bi Lendavsko okolico obranili povodnji, ar pravo korist de samo te čüto lastnik urarske zemle, če njemi v prihodnjem ne napravi več Škode voda. Tü omenimo, ka je na ednom plügi začasno razdeljene urbarske zemle letos zraslo 8 metrov žita. Ta zemla pa je bila med slabšimi parcelami! To se pravi, ka je razdelitev urbarske zemle samo v hasek lastnikom. — Velka nesreča zavolo strele. V nedelo 5. avg. je vdarila strela v ižo gospoda Pavla v Lörnerji. Braniti se je ne dalo dosta i tak je zgorelo vse gospodarsko poslopje i vsa živina. Škoda je jako velka. — Tisti den je gorelo tüdi ešče v Večeslavcaj. — Toča. Nedela 5. avg. je bio za našo krajino jako nesrečen den. Dosta kvara je napravila strela, štera je posrečila več ognjov, ravno tak pa toča, Štera je na Goričkom okoli Fokovec vničila ves pridelek, ka ga je ešče ostalo. Na ništerni mestaj je bila toča tak debela, da je ešče Sadno drevje vse vküp skukla. — Do 13 let staro deklino vzeme eden gospod za svojo. Zglasiti se je na posredovalnici dela v Murski Soboti. — Velka Polana. Proščenje sv. Donata se bo pri nas obhajalo dne dne 12. avg. Ob tej priliki se bodo blagoslovili kipi novopreslikane cerkve. Velka Zahvala gre pred vsem Vuk Štefani Iz Male Polane, ki je za to delo darüvao 8 jezero Din., nadale čehom, raznim bratovščinam i posameznikom, ki so v te namen darüvali velke šume. Presveto srce Jezušovo naj vsem povrne. — Župni urad v Vel. Polani. — Dar naših rojakov, ki so šli v Kanado. »Naše drüštvo, štero se je napotile v Kanado i potüje 27. junija iz Cherbcurga z Francuskoga ta, je določilo, da vsaki z med nas narüje en dolar za tiste, ki ne bi prišli prek morja ali šterim bi se kakša nesreča zgodila, če pa vsi srečno pridemo prek, damo te peneze za Frančiškov dom.“ Po en dolar smo dali vkűp devet dolarov sledeči: Zrim Jožef, Kuzdoblanja ; Kohek Ferdinand, Gornja Bistrica ; Krapec Matjaš, Srednja Bisstrica; Krampač Štefan, Gornja Bistrica; Balažic Daniel, Gornja Bistrica ; Krčmar Šandnr, Vuča Gomila; Vegič Veronika, Odranci; Horvat Ana, Lipa.« — Dragi darovniki! Najlepša hvala za lepi dar, Bog Vas je srečno pripelao prek morja za vašo darovitnost. O da bi Vaš lepi zgled ešče vnoge dobre düše pobüdo na smilenost do sirot. Oča sirot plačaj Vam obilno te prav lepi dar. — ODBOR. — Nesreča pri mašini. Kovač Jožef, pomagač i delni lastnik mašina iz Dobrovnika je pri mlatidvi ovsa po nesreči potisno levo roko v mašin, šteri njemi jo je grozno razmesaro. Pripelali so ga v sobočki špitao, gde so njemi mogli roko odrezati. Opomba k dijaškemu polju Zbirališče za izlet je 15. zvečer v Bogojini, kjer je tudi preskrblene prenočišče. V slučaju slabega vremena bo izlet odgoden. — Bogojina. Poseetnik Casar Pavel je meo nikše opravke v kleti, gde je najšeo revolvo, štera je bilanabita i se je po nesreči sprožila i njemi preselila levo nogo. Prvo pomoč so njemi ponüdili v Sobočkom špitali. Tjedenske novine. — Za volo paše buju človeka. V vesi Rupah v severnoj Dalmaciji je prišlo med dvema kmetoma do svaje zavolo paše. Med svajov je eden strelo z revolvov na svojega protivnika i ga k smrti buju. — Najdebelejši človik na svejti je mrou te dni v Londoni. Star je büo 38 let i je vagao 192 kili. Najitrej ga je vdaro boži žlak, kak večino tak debeli lüdi. — Kemal paša se pripravla na novo ženitev i de si jemao 14 let staro čer afganskoga krala. Njegova bodoča žena ma zvün bogástva tüdi to diko, da je najlepša deklina v cejlom kralestvi. — Sto frankov za sakši vö zgrableni lagev. Na vodi Sene se je pogrozila tovorna ladja, na šteroj je bilo 6 jezero lagvov vina. Tej lagvi zdaj plavajo po vodi i so nevarni za ladje, Štere odijo po toj vodi, zato je oblast obečala 100 frankov za sakši vő zgrableni lagev. — Strela je bujla moža i ženo 24. prem. m. v Mostari i poleg toga vužgala šče ižo. — Dva slovenskiva rüdara i to Alojz Strah i Dominik Goršek, sta se ponesrečita na Holandskom. Ednoga je zasipala, eden pa se je ovači ponesrečo. Bodi njima lejka zemlica v tüjini. — V Holandiji žive okoli 1500 naši državlanov. — Smrt V ognji je mela mati Milana Cvijiča v vesi Dujenovci v v Sremi. Okoli iže je bilo Roženo žito, štero se je vužgalo, nato pa iža. Starica, štera je bila sama doma, je začnola gasiti, ali nej samo, ali nej samo, da je nikaj nej dosegnola, nego je ešče sama zgorela v ognji. — Ženo je smekno z nožom V prsi kmet Stanko Radojič v Osjeki. Bio je velki Pijanec i razvüzdanec i je živo v divjem zakoni. Pred štirimi leti je žena odišla od njega i bi njoj zdaj mogao plačati 20 jezero Din za sina. Rešiti pa se je štöu na te način, da bi jo bujo. Orožniki so ga že prijali i je včasi vse pripoznao. — Železniška nesreča. Preminočo soboto je mašina od železnice povozila Posestniki iz Dol. Logatca povozila dva konja. Nesreča se je zgodila na štreki pri Logatci, de je zavor nej büo zapreti i je posestnik opazo, da prodre železnica. — Nesreča ? Pred fabrikov za dušik pri Rušaj je spadno pod železnico kak vozi v Maribor ndpoznani 23 lst star dečko. Železnica njemi je odtrgala glavo i prerezala črevo, tak da so njemi bleka vö šla. Pri sebi je möu samo 3 Din. i vozno karto iz Maribora v Ruše. Nišče ga ne pozna i níšče je dozdáj nej pitao za njega. Pokopali so ga na cerkvenom cintori v Rušaj. Ne ve se, ali se je zgodila nesreča ali je sam skočo pod železnico. — Čüden slučaj strele. V Slovenjgradcu je 23. prem. m. vdarila srela v ižo posestnika Lampreta. Vdarilo je skoz ror i ga ščista razčesnočo, odtec pa v ižo i jo tüdi sčista razklalo i raztrgalo. Stene so vse razpokane i lüknjaste i mori je vse doj spadno, peč i šparat sta raztrgani. Pri tom je bila v iži zbrana drüžina, oča, mati i dve deteti. Oči je strela posmodila samo srakico na plečaj, hüjšega pa se njim je nikaj nej zgodilo. Strela je bila znankar vodena, ar se je iža nej vužgala. Podpore na popravke državnih šol. G. poslanec Jerič so že pred dobrim mesecom intervenirali pri ministrstvi prosvete za podpore našim šolam. Na njihovo posredüvanje so dobile državne šole v Slovenskoj Krajini 187,960 75 Din podpore, to je vse, kelko so predlagale oblasti na podlagi mišlenja inženira gradbene sekcije v Soboti. Podpora je bila podeljena z odlokom min. prosvete E. Fr. br. 8233. od 9. jul. 1928. i je razdeljena sledeče: Kramarovci 2,300 Din, Prosenjakovci 3,400, Predanovc i2,860, Küpšinci 4,320. Melinci 5,472, Stanjovci 2,547, Markovci 11,726. Grlinci 6,508, Vuča Gomila 7,470, Duga vas 19,177, Tešanovci 5.511, Krog. 3,042, Šülinci, 3,830, Bakovci za edno šolo 3,950, za drügo 8,696, vküper 12,646, Adrijanci 2,729, M. Sobota 2,400, Brezevci 5,087, Vidonci 3,458. Dolnji Slaveči 3,777, Fokovci 10,110, Ženavlje 1,750, Kuzdoblanj 15,820, Trdkova 6,453, Krplivnik 4,160, Gederovci 8,932, Benica 4,326, Gančani 3,022. G. poslanec so zevsov močjov delali tüdi na to, da bi dobile tüdi verske šole podporo za popravlanje, pa je bilo nemogoče dotičnoga uradnika pridobiti za to. Očivesno je, da bo podpiranje verskih šol morala prevzeti oblast. V tom pogledi so od naše strani že včinjeni potrebni stopaji. Što zna, kakše važnosti je Zdravo šolsko poslopje za zdravje dece zna, kak žmetno nešterne siromaškejše občine popravlajo šole, zna ceniti skrb naših poslancov, za povzdigo naših šol. Raspis slüžbe. Vodna zadruga v Dolnjoj Lendavi razpišüje slüžbo vodnoga čuvara za svoj delokrog od Krka do Dolnje Lendave. Prošnje je vložiti z navedbov zahtevov do 1. sept. 1928. pri vodstvi vedne zadruge. K prošnji, kolekovanoj z 20 Din. trbej priložiti: Domovnico, Dokaz o stalnem bivališča v navedenem kraju, Spričevalo o dobrem glasu, Znanje narodnoga i madžarskoga jezika bar za praktično potrebo, Dokaz o vsaj praktičnem delu pri regularični delaj Vodne Zadruge. Potrebna pojasnila se dobijo v pisarni Vodne Zadruge v Dol. Lendavi Štev. 51 v dnevaj 15., 18. i 19. avg. 1928 dopoldne. O podelitvi slüžbe določa prišestna seja ministerskoga komisara s sosvetom, šteri lejko pri pomenkanji zadosta kompetentov z vsemi zahtevami kakši nej glavni pogoj tüdi spregleda. Suhe gobe kupuje po najvišji dnevni ceni S. POLLÁK, Cankova. 4. NOVINE 12. augusta 1928. Dári. Iz Amerike v Buenos Airesi so Alojzij Rigač od Sv. Jurja v Prekmurju na novi oltár vu novo farno cerkev Sv. Jurij od sled či rojakov nabrali sledeče dare: iz Sv. Jurja: Rigač Alojzij 500, Anton Kuzmič 100, Agneš Hajdinjak 50, Fani Kuzmič 50; iz Dolnji Slaveč: Ludovik Donoša 100; iz Gornji Slaveč: Alojz Kornhauser 100, Štefan Celec 50; iz Sotine: Franc Kisilak 50; iz Dankovec: Karol Bedek 50, Ludovik Banko 50, Viljem Banko 50, Ludovik Fuis 50, Alojz Gomboc 25, Alexander Zavec 12, Karol Sapač 25; Iz Markovec: Kati Tratjek 25, Alexander Flisar 25, Mihal Časar 25, Štefan Časar 25, Jožef Bočkai 50, Karol Časar 50, Lovrenc Bočkai 25; iz Büdinec: Janez Nemeš 25, Jurij Mešič 25, Alexander Kurnjek 25 Jožef Bedek 25, Alexander Varga 25, Jožef Matin 25, Kalman Krajcar 50; iz Velki Dolenci: Jožef Talaber 25, Franc Šlebič 25, Karol Ivanič 50, Janez Joanič 50; iz Mali Dolenci: Štefan Dančec 25, Kalman Konkolič 25, Karol Mešič 25, Alexander Horváth 25, Nikolaj Gorza 25; iz Sicherdorfa: Janez Pökl 25, Alfred Vinkovič 25; iz Mačkovec: Maria Gomboc 25, Štefan Gomboc 25; z Čöpinec: Jožef Škaper 50, Stefan Škaper, Ludovik Kučan, Anton Ropoš, Karol Rudsik, Nikolaj Gorza, Jožef Lido, Karol Kalamar. Karol Terplao, Jurij Svetič, Jurij Dravec, Franc Fuis, Nikolaj Gašpar po 25; iz Šalovec: Štefan Dančeč 25; iz Benkovec: Filip Kamerlin 25; iz Kuščanotec: Roza Novák 25, Géza Závec 25 ; iz Borejec: Emerik Pasičnjek 25; iz Haložah: Andrej Vindiš 25, Andrej Kranjc 25; iz Ropoča: Franc Gomboc 100; iz Večeslavec. Maria Récek 100 ; iz Petanec : Franc Zemlič 50. iz Adriánec. Jožef Žiško 25, Karol Felkar 25, Linoška Kovan 25, Štefan Smodiš 25 ; iz Muščanec: Stefan Šándor 25; iz Zenkovec: Nikolaj Vučak 25; iz Lemerja: Kalman Krilec 25, Franc Bükvič 25; ^Vadarec ; Franc Marki 25; z Nemčavec: Štefan Cipot 25 Din.; skupno 3087 dinarov. Vsem darovnikom se zahvalim za lepi dar i prosim za nji božji blagoslov: — Čárič Jožef, župnik.. Za zdravje. Pred kratkim je prineso Domolüb jako koristen članek od zdravja. Ar je zdravje jako Važna reč i se posebno pri nas premalo pazi na nje, Povemo tüdi mi par rejči od toga.) Kelko je vredno zdravje za vsakoga človeka, od toga nam nej trbej gučati, pač pa bomo gučali ráj od toga, kak moremo skrbeti za zdravje, da si je ne pokvarimo, ali kak se lejko šenki zvračimo, či včasi coj poglednemo da zapazimo prve bolezenske klice. — Dokeč živemo, si objávlemo. Pri odijavanji pride v plüča za živlenje neobhodno potreben kisik, šteri pride v plüčaj zkoz najdrovnejše žilice v krv i od tec po cejlom tejli. Seli, da si odehnemo, pride v plüča prilično pou litra zraka, ka da v ednoj minuti 8, v ednoj vöri 480, v ednom dne i 11 jezero 520 litrov ali 115 hektolitrov. Sto ma to stalno pred očmi, da ide na den prek 100 hektolitrov zraka zkoz njegove plüča, tistomi pač nede seedno, kakši je zrak, šteroga vdihavle. Tüdi bo takšemi človeki lejko dopovedati, da je slab zrak eden glavni zrokov za vnoge betege. Kak se čuvati slaboga zraka? Tü je guč posebno od oštarij i lastivni domov. Nemu gučali od škodlivosti, štero napravi pijančüvanje, povemo samo, da oštarjaš žive od penez tisti, šteri odijo k njemi, zato pa je tüdi dužen skrbeti za vse, ka je zdravji potrebno, či pa toga nešče je gost, šteri odi k njemi, več kak non, či ešče gda pride v njegovo oštarijo. Što presedi po cele dneve v smradlivi i počikani lüknjaj i pije slabo vino, je obžalüvanja vreden grobar, šteri sam sebi pomali ali stalno kople grob. Žalostno pa je da se lübiteli alkohola sami radi ogiblejo bogši oštarij, ar znajo, da tam nemrejo delati tak po svojoj miloj voli. Obračamo se teda na tiste, šteri so ravno nej pijanci, pa seedno včasi radi malo posidijo v drüžbi, da si pri kupici vina kaj pogučijo. Tej naj znajo, da je oštarjaš odvisen od njij, pa nej naopak i da bo oštarija naitroma tak vö vidla kak do oni šteli (či du šteli). Bole važni pa so naši domovje Tü se najmre večkrat vidi, da vert najde peneze za vse mogoče stvari: za tobak, za vino, za svilo svojim čeram, ne najde pa penez za vreditev lastnoga ognjišča. Stopimo k kmeti, šteri ne vala ravno za sirmaka. Plot pred ižov se njemi podira, na dvori stojijo mlake z gnojšnicov, pred stubami krumpišovi olüpi i puno drügi takši dobrot i smeti. Či stopimo v preklit, ne vidimo nikaj, samo dim nas ščegeče v očaj, Či stopimo v ižo, se nam zaleti v obraz celi roj müj. či gli je vöni najlepši den, so seedno okna vse spozaprejta, tak da je zrak neznosen. Pa kakša so to okna ? To so male lüknje, zamreženo i z visikimi rožami zadelane, tak da niti mačka nemre skoz. (Dale) Dijaško polje. Bliža se najveselejši del naših počitnic, to je pešizlet po goričanskem dela našo Krajine. Za izlet je izbrana jako lepa Partija, ki se bo začela v Bogojini in Šla v glavnem Fokovci, Gor. Lendava, Sv. Jurij, Cankova, Nemška Radgona, Tišina, Sobota. Ker bo na izletu nastopno tudi pevski zbor, bo cela »prireditev« jako zanimiva. Izlet se bo začel 16. avg. z odhodom zjutraj iz Bogojine in bo trajal 3 do 4 dni. Opozarjamo torej tovariše, da se temu primerno pripravijo. Natančnejša navodila pri odboru Zavednosti. Vsi vljudno vabljeni ! Prekusnice. Grof i Cigan. Grof se je neso na konji srečao cigana i ga je pitao, kama ide: „idem po sveti probat srečo milostiven grof“, njemi odgovori Cigan. No dobro Cigan, zmoli eden Očanaš tak, da drügo neboš mislo t dam ti ednoga konja na pot. Cigan začne moliti: „Oča naš, ki si v nebesaj — sedlo tüdi coj dajo, milostiven grob“ Grof je šou dale, cigan pa je ne dobo konja. Kata i Bara. Kata sadijo v ogračeki cipiko. Bara idejo mimo i pitajo Kato, ka delajo. Sadim cipiko za spomin, da me je mož nabio“. Jaj, či bi jaz vsigdar posadila cipiko, da me mož nabije, te bi že dva plüga sadovnjaka mela, pravijo Bara.« Ka je prednost Števek je pitao očo, ka je to Prednost. Oča so njemi inači nej znali razložiti, nego so njemi povedali eto priliko: To je tak, kak či bi ti štöu iti v nedelo v cerkvi na koruš pa bi gospon kantor en čas pravili ka „nem lehet“, te pa bi ji zato li püstili nikelko gor, liki samo gospodičine, (kukurčne) Vidiš, to je Prednost. Poslanska posta J. Kočar, Vučagomila. Vstop na učiteljišče dovoljen. Okrajno sodišče v Soboti. — Okrajno sodišče pri Gradi je zglasano v parlamenti. Dosta brige i skrbi sta mela našiva poslanca, dokeč sta to dosegnola i zdaj se veselita Sadi svojih trüdov. Vse zmešnjavo, štere so delali naši demokratje, so se obladale i blato, štero so trosili na delo naših poslancov, se je zdaj na nje porüšilo. E. L. Črensovci. Pismo šlo. H I. Radmožanci. L. I. Ptuj Ravnotak. Gašparič, Lipa. Urgerano. Šterim so odobrene pogodbe neso ešče plačali 10 procentov, zato neše ekspedira akt, v šterom je tüdi vaša reč notri. Penezi: Ameriški dolar 56.75 Din., Čehoslovenska krona 1.68 Din., Austrijski šiling 8 Din., Vogrski pengő 9.73 Din., Nemška marka 13.53 Din., Taljanska lira 3 Din., Francuski frank 2.28 Din., Švicarski frank 10.93 Jugoslovanski dinar notira na Švicarskoj borzi 9.13. Cene: Zrnje: 100 kg. (metercent) pšenice 200—250 Din., žito 200—230 Din., oves 200 Din., ječmen 200 Din., kukorica 280—300 Din., hajdina 250 Din., proso 200 Din. Živina: V Maribori: biki za klanje kg. 7—8 Din., krave za klanje 6-7 D., krave za klobase 4 5 D., mlada živina 7—7.50 Din., teoci 10—12 50 Din. Cena govedine: 10—17 Din., teletine 17-20 Din. Svinje: V Maribori: prasci od 5 6 tjednov 180—250 Din., prasci 7 do 9 tjednov 250—300 Din. eden. Svinje kg. žive vage 10—12.50 Din., mrtva vaga kg. 16 do 18 Din. Belice: na velko 1 do 1.25 D., na placi 1.25 do 1.50 Din. Mleko: na velko 1.25 do 2 D., na placi 2.50 Din. Kože: V Ljubljani: polake lisice 290 do 460 Din., vidre 550 do 840 Din., veverice zimske 20 Din., divji zavec 19 Din., jazbec 60 do 66 Din., srne 22 Din., dihur (tor) 210 do 290 Din., domače mačke 20 Din., krt 4 Din., podlasica bela 80—95 Din., rjava 15 Din. Razglas. Županstvo občine Tišina razglaša, da se vrši v novo vpeljani ŽIVINSKI in KRAMARSKI SEJEM dne 10. aprila in 7. septembra vsakega leta — in tudi že letos. Vabimo vse prodajalce in kupce na ta novi veliki sejem. Za govejo živino se ne plača nobena pristojbina. Županstvo občine Tišina. Mali oglasi. Bagerli popolnoma novi, črni z ledrom tapiciran je k odaji pri KRANČIČ JOŽEFI v Noršincih. Umetni mlin v dobrem stanju tik farne cerkve, sredi trga, z električno razsvetljavo i deset minát oddaljen od železniške postaje se proda za 100.000 D. ANA OGRAČEK, Mlin Poljčane (Slovenija). Veleposestvo. 264 plügov, prvovrstne gorice, sadonosnik, njive, travniki, gošče, krasna stanovanjska i gospodarska poslopja električna i telefonska napelava, bogat živi i mrtvi inventar, blüzi mesta i kolodvora, se fal oda vküper ali posebej. SLIVAR Ljutomer Slovenija. Vsa popravila pri vöraj zgotovi dobro i fal z garancijov VAČLAV PLAČEK v Murski Soboti, gostilna g. Baca. Vsakovrstne sirove in svinjske kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Amerikanci pozor! Ste že prišli iz Amerike? Ali samo ščete priti? Vaša prva skrb bodi, da si spravite kem lepši dom. To pa dosegnete, či si date zozidati lepo, zdravo in kaj je najvažnejše fal hižo. Dnesden že vsi Amerikanci tak delajo. Obrnite se pismeno ali ustmeno na g. FRANJO LEVAŠIČA, zidarskoga podjetnika v DOLNJOJ LENDAVI št. 57. Jugoslavija. On i samo on, Vam napravi hižo, štera Vam bode po voli ! HALO! GVÜŠNO! KMEČKA POSOJILNICA v M. Soboti r. z. z n. z. (poleg špitala). Hranilni vlog ima nad 1,500.000 Din., štere obrestüje po 8 % do 9% . Vloge se sprejmejo od vsakoga. Dobroga stanja je pa nad 12,000.000 Dinarov. Uradni dnevi so v tork, četrtek i v nedelo od 9—12 vöre. Srečen je tisti, ki ma v gvüšnom mesti svoje peneze naložene. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik: FRANC BAJLEC