S-bo-v- 24. USTo^w Vojne vesti. pn v razvalinali. Ameriški vojni oddelki izkrcani na Kubo. Španske vojne Indije u^onobljene. List slovenskih delavcev v Ameriki. 1898. Leto ^TT- Prvo izkrcanje amdriskih. čet na Kubo pri Aquadores. V h t a š i v zvezi z Ameri-kanci. Cap Haytien, 7. junija. Ob 7. tiri 45 min. se je pričelo streljanj«' na obalne baterije in trdnjave pri Santiago. Kakor toča so se vsi-pale velikanske in male kroglje na močno zidovje. Cez nekaj minut jelo se je rušiti zidovje in kmalu ni bilo druzega videti, nego same razvaline. Preobrnjeni topovi, kamenje in zdrobljene lafete, vse je ležalo navskriž. Neprenehoma je trajalo streljanje do 11. ure, potem je nekoliko prenehalo, toda kmalu se je znova pričelo. Vs<■ obalne baterije in trdnjave pri luki Santiago so v razvalinah. Iz velikih amerikanskih topov izstrelili so 1500 krogelj; iz malih topov pa število veliko več. Špansko križarko .Iteina Mercedes* zadela je velikanska kroglja 13 palcev v premeru iz naše vojne ladije „ Oregon" in jo skoraj na kosce raztrgala. Spanci so morali ladijo za- j filiali, f^ihjfrl J'L rt J&gJ^rjcv imajo mrtvih in 1 nadporočnik in ^ti mornarjev ranjenih. To priznajo Spanci sami. Na trdnjavah imajo lje na trdnjave, predno so Spanci go živeža in streljiva. Kubancev je ponehali. Videlo se je, kako je pri padlo 45 in 60 mož je bilo ranjenih razstrelbah kamenje, železje, zem Ijo in človeška trupla zagnalo v zrak. Amerikanska granata zadela je v Zelje mornarice. Washington, 8. junija. Danes se je zvedelo, da je admiral neko skladišče ob luki in ga vžgala. Sampson Pojavil kako težko priča-Več granat je baje nenamerjeno kujeJ° mornarji vojne armade, da padlo v mesto. Ladijo „Suvane" bi si zam°gU osvojiti Santiago in je zadela španska granata ; mornar Potem I*orto Rico. Wi lijem Ross je bil na levi nogi Vojna na suhem. neznatno ranjen. Vojni jambor ua r, TJ , - 0 . .. ~ .... 4r J, ' . , , C a p H a y ti e n , 8. junija. Da- ladiji ,.Massachusetts" je bil neko- - * - - j -i • . . ,T . zjutraj je doslo poročilo iz iiko poškodovan. \ reme ie bilo o a- j -i i i_ j • , ' J Santiago, da amenkansko brodovje megleno m deževno. , . . . ... zopet pripravlja izkrcanje vojnih Schley veliki nevarnosti oddelkov. Spance nameravajo na-odšel. pasti tudi na suhem, najbrž se se- Kakor že znano je poveljnik daJ bojujejo. Amerikanci in Schley vsprejel španskega krmarja, vstaši so se zjedinili in vsak čas se Isti ni imel samo od amerikanske- nadejamo poročil o bitki. America konzula Dent v Kingstonu, am- kauci so na trdnjave ob luki zopet pak tudi od vstaškega odbora, do-Prisedsi iia pomo streljali, ali Spanci zatrjujejo Jirežsrsvešnos_Generalg. _Pando in Lenares imata v Santiago in okolici žno križarko „St. Paul" seje krmar tako sumljivo obnašal in stavil baJe 24.000 mož, dobro izurjenih in taka vprašanja, da je vzbudil pozor, utrjenih vojakov. Kakor je videti ajo spanci naj- Kakoj. ae kazal • bn krmar se Santiago ne more dolgo vzdržati, f;' v'"' veijo zgubi». Polkovnik !d g ey da b. dal Amerikanci si bodo osvojili Span- Ordon..z,Hi .tnik-ancJ ,zin\nza^amorikai3eko ^ q in : sko brodovje, ako ga Cervera ne poroči,ik t ipniearji'V m poročnik kako BO oborožonL gchley je mislil ^e »m potopil. krmarja kot ogleduha ustreliti, pa Med najetimi španskimi topni-si je premislil in ga poslal kot voj- c'arJb Pri zadnjom streljanji pri nega vjetnika na križarko „Brook- 'Santiago je bil ubit Avstrijec R. 1V11". W. Thenuz (?). in Perei ranjenih. in 21 pešcev je (Špansko poro- < »arcia močno čilo.) Pravijo, da je admiral Sampson popolnoma razvijal vs<- španske trdnjavi- in nasipe pri Santiago, prodrl v luko in tudi špansko brodovje deloma uničil. Med tem časom ko je trajalo gro-menje topov, izkrcali so Amerikanci neznatne zgubt ^tfed Santiago in Punta Cabrera je polkovnik Allea hrabro odbijal nap^ vstašev na suhem, in Amerikancev morju. Slednjih kroglje frčale so čel glave Spancev v vrste vstašev. NašeVJt® z okopi obdane, zabranile so izkr-^ canje amerikanskih vojakov. Nihče naših ni bil poškodovan. Trikrat je amerikausko brodovje napadlo naše baterije, a vselej smo jih krepko odbili. Blizu 1500 Amerikancev je mrtvih in ranjenih. Amerikanci so potopili našo vojno ladijo ,,Reina Marcedes" in njen poveljnik poročnik Acosta je med mrtvimi. Key W e s t, 8. junija. Poročil-na ladija je prinesla sem vest, da ste dve pomožni topničarki pri Cardenas streljali z granati na oddelek španskega konjištva. V kljub španske baterije na obrežju se je topničarka približala suhej zemlji kancev ni bil nihče ranjen in tudi ladije nepoškodovane. Med Španci je bilo 25 mrtvih in mnogo ranjenih. Spanci pripoznajo. M a d r i d , 8. junija. Oficijelno poročilo o streljanju na obalne trdnjave pri Santiago de Cuba pri-poznava, da so Amerikanci špan- Mislijo, daje krmar nameraval g t re j j a u j e na Caiman era. amerikanske; brodovje krmiti v luko T 0 x . . . . Iz Santiago se poroča, da so Santiago na tisti kraje, kier so na- . • j- . , , . ,. . Amerikanci tudi streljali na trd-stavljeni torpedi in podkopi. . r, ■ 0, . . ... . . njavo Caimanera. Streljanje je \\ as h ing ton, <. junija. Mi- . , , , , n , £ & .' J J . trajalo do dveh popoludne. Span- , , ,, -..i]. .. nisterstvo mornarice naznanja, da , . .... , - , , . itli/.u ,,liun jmn 1 krdi-iu pomorssea-1 . ski topničarji so baje trdnjavo za- ije prejelo nrzojav od admirala ... . • «A J, 1 J , . J , , pustih. Caimanera je o0 milj >ampsona, kteri v kratkem poroča . , 0 t> i • ' . ' . 1 iztočno od Santiago. Poslopje pre- štrfljanje na Santiago. Na ameri- , t , , , . . , J, J , , . b . , , komorskega kabelajegranatarazde- kaiidkem brodovju ni nobeden . , . - , . , , J jala, zato mislijo, da je telegralična mož ubit. , o . zveza med Santiago pretrgana. škodo kakor hitro kov. Španski pešci in konjištvo za-branjevalo j<- izkrcanje z vso silo, toda Amerikanci so naposled s pomočjo tam zbranih vstašev zapodili Spance v mesto nazaj. Med prebivalci mesta vkida splošna zmešnjava, kdor more beži, veliko prebivalcev se je* pridružilo vstašem. Španski t o p n i č a r j i. Kingston, Jamaica, 7. junija. Ponovljeno streljanje amerikanske-ga brodovja pod poveljem admirala Sampsona na španske trdnjave, so topovi slednjih popolnoma obmolknili. Ako s»> tudi od španske strani tu in tam sliši kaki strel, isti nima nikakega pomena. IJoja seje udeležilo deset amerikanskih vojnih ladij; G milj od suhe zemlje napravili so dve vrsti in se potem Radost na Španskem. j Spanci bodo London, 7. junija. „Star" se mogoče popravili. iz Madrida brzojavno poroča, da je T> , , „ A n „ - „ J 1 ' J i Pom uoženo brodovje. Cervera pri Santiago zopet prema- T ^ TT ^ . t;al Amerikance v veliki morski 1 L P o r t, e \\ s, < a., ,T - - . , Pomožna križarka ,,Harvard" je \ mmisterstvu mornarnice! , . .. z niso bitki. V ministerstvu mornarnice " vlada ,,veliko veselje", ker je tak- PriP^la "azaj; da oborozl. ,i j • i j j • večjimi topovi, kteri takrat še m tika španskega admirala dosedaj v * t - i a - sko križarko utopili. .Reina Mercedes" drida in Pariza isto putrjujejo. Posadka v Manilli se je rajše podala Amerikancem, nego padla pod nožem ljutih vstašev. Madrid, 9. junija. Poveljnik Filipin brzojavno poroča, da vstaši povsod zmagujejo, in da se posadka ue.more vzdržati. Vest je olicijelna in p^ouzročila po vsej deželi strašno razbui'i.euost, ker bati se je najhujšega. S a g a s f ? jo Je zdelal. M a d r i d, 9. ju"ija- 1'ri debatah v zbornici poslan^v je bilo videti, daje prvi minister Sagasta zgubil korajžo, ker je tudi n^ujše osebne napade popolnoma preži"11*- Minister mornarnice A"^on v Cadix tamošnje trdnjave vat, ker sumijo, da Amer:kanci*Jni" slijo Cadix napasti. 2000 do S0£° pomorščakov je pripravljenih vsa kN čas odriniti proti Cadix ako^bi bilo ^ potreba. T A k o j e res. Madrid, 9. junija. Brodovje pri Cadix, obstoječe iz petnajst vojnih ladij, je dobilo baje povelje takoj odpijuti. Mislijo, da se bode brodovje na morju delih*. piše takole: „Ko smo se izkrcali, sprijeli smo se z oddelkom Špan cev. V bitki sta bila 2 Ameri kanca in 25 Špancev ubitih. N ■nosna vročina je sedaj na KuL ysled ktere Amerikanci mno trpe. Poveljniki se mislijo kmalc? združiti z vstaši. Dalje piše, da nikakor ne bode lahko Santiago premagati, kajti vročina in gorata dežela vojaške operacije mnogo >vira. M o 1 e S t, N i c h o 1 a s, 9. junija. Iz Guantanama se poroča, da se admiral Sampson resno pripravlja na obleganje mesta Santiago. Amerikanski častniki sedaj sprevi-dijo, da je Santiago mogoče dobit" v pest le, ako primejo mesto vseh strani na vodi in na suhe Sedaj sprevidijo, da Cervera le tako napačno ravnal, ko je iska ^zavetja v tej luki. vsakem oziru bila toliko vspešna. Vkrcanje armade. bili dogotovljeni, ko so ladijo prevzeli v vojno službo. Pravijo, da bodo ,,Harvard", „Yale", ,,St. približali Spancem na 1000 jardov. tega mesta poslali bodo vojake na \V a sh i n g to n, 7. junija. Blizu Louis'- in ,,St. Paul" spadale po-35.000 mož se bode danes in jutri tem k posebnem brodovju. ukrcalo pod poveljem generala P o r t a u P r i n c e, 8. junija. Shafterja, kteri upajo do nedelje Včeraj so Amerikanci zopetstrelja-dospeti v Santiago. Po osvojitvi 1 i na Santiago, in si baje Aguadores osvojili ter tam veliko število voja- ko?- izkrcali. Key West, 8. junija. Iz kubanskega vira se poroča, da je Cervera Spanci so imeli več velikih Krup- Porto Rico povih topov, s kterimi bo streljali Vkrcanje zakasnilo se je zaradi nemški in francoski topničarji — nevednosti ali nemarnosti inten- strokovnjaki. Spanci so se močno danture, ker ni doposlala o pravem preJel iz Madrida povelje vse manj bahali, češ ako ti »strokovnjaki" j 6asu potrebni živež in streljivo. še vojue ]adije Uliičitif njih topove stoje pri njihovih topovih, nobeno j Amerikanski konzul iz Kiugstona pa za trdnjave pri luki uporabiti, brod vje sveta ne prod re v luko. poroča, da je španska ladija z 860,- preVožna ladija „Gussiett nima Toda pokazalo se je, da isti ravno j 000 za generala Blanco odpljula Breče, tudi drug:t ekspedicija se jej tako slabo streljajo kakor Spanci, proti Vera Cruz, Meksiko. Ladija ni posrečila. Imela je nalogo 150 Njihovi str. li niso napravili na namerava amerikansko blokado pri ton orožja in streliva v karibari- Havani prodreti. škem zaiivu Kubancem izročiti, Pisma iz Kube poročajo o bitki kar pa je špailska topničarka za-med vstaši in Španci 22. dan maja. j branila. Pri Jignani napadlo je 1000 vstašev blizu 2100 Špancev. Španci so se morali umakniti, pustivši na bojnem polju 76 mrtvih in mnogo ranjenih. Vstaši so vplenili mno- amerikanskih ladijah skoro nobene škode. Nasprotno pak so Amerikanci, kakor navadno tudi sedaj dobro streljali. Posebno topničarji vojne ladije „New York" in ,,Texas'* streljali so izvrstno. Celo uro so Amerikanci vsipali velikanske krog- Špansko poročilo. Madrid, 8. junija. Oficijelnd poročilo generala Blanco pra da so Spanci pri Santiago imeli Spancem gre slabo. Madrid, 9. junija. Zadnja poročila iz Filipin je špansko ljudstvo osupnilo, sedaj spoznajo, da je general Augusti zgubljen, pa še bolj jih teži, zavest onemoglosti, kajti nemogoče mu je poslati pomoč. Poparjenost v vseh krogih se ne da več skrivati in časnikarstvo javno priznava, da je gospodarstvo španskih kolonij na otokih na koncu. Temu se Španija ne more več ubraniti vkljub brodovju in armadi. Spanci so stavili svojo dolžnost, ali njihove žrtve bile so zaman. Tudi v vladnih krogih se je polastila že bojazen za obstoj španskega kraljevstva. Senor Aguera je dobil povelje takoj odpotovati na Dunaj, najbrže misli vlada iskati pomoč v Avstriji. Don Carlos tudi v Bruselju čaka ugodne prilike ali splošne zmešnjave sedaj no dinastijo ugonobiti. - London, 10. junija. Uvodni članki časnikov vzajemno svetujejo Španiji takoj pomirovalne obravnave predlagati. Posebno poudarjajo, kako brezvspešno je neizogiben odstop še dalje odlašati. Sedaj pravijo, Španija morda še kaj reši, ako pa ostane nespametno trdovratna, sledil bode neizogibno popolen poraz. R i m, 9. junija. Vladni list „Opi-nione" piše: Polom v Španiji se je pričel. Filipine so zgubljene. Španija naj bi se udala neizobibnej osodi. Vladi manjka čednost resig-nacije in moči, najbolj pa denarja. Manilla zgubljena. London, 9. junija. ,,Westminster Gazette*' objavlja vest, da je Manilla zasedena. Brzojavke iz Ma- Skrivnostne ladije. Key West, 9. junija. Kapitan neke pomožne topničarke je tukaj poročal prav odločno, da je 7. junija zvečer videl na morju med Hayti in iztočnem delu Kube štiri španske vojne ladije. Tudi mornarji isto zatrjujejo. Key West, 9. junija. Tukaj se čezdalje bolj širi vest, da so tri španske vojne ladije prodrle blokado in uhod v luko pri Havana. Splošna misel je med častniki .>- IJ " v oj a Savannah, Ga., 9. junija. taboru pri Tam pa so pretepi m€ belimi in črnimi vojaki na dnevne* redu. 6. junija zvečer prišlo je zope med pijanimi zamorskimi vojak do krvavega boja. Štirje zamorci t bili mrtvi in nekaj ranjenih. Voji. povelj ništvo bode zanaprej bol strogo postopalo gredi. proti takimi iz e c vojnih ladij. Washington, 9. junija. Višji konstruetor Highborn je dape naznanil, da je sedaj 16 novi vojnih ladij v delu. Namreč 5 k> nih ladij 10 torpedovk in ena hod morska turpedovka. Boji pri Manili. H o n g k o n g, 6. junija. Poročil tukajšne mornarice, da so to tiste | u Manile poročajo, da vstaši čedalje ladije, ktere so 7. junija mornarji | bolj obkoljujejo mesto. Pri Sa-videli med Hayti in Kubo. Francisco de Maliback" napad so 31. maja Špance, od tedaj pa J čuti o vsakdanjih bojih. Kadar .. P®? pride amerikanska armada bodo ročo, da je bil 9. junija po noči spravili ptujce iz Manile zadnji Kabel na Kubi prerezan, ladije. Kuba je sedaj od vnajnega sveta . _ osamljena. „Marblehead;< je stre-Ijala na trdnjavo pri Guantanamo Kabel prerezan. Poroči lna ladiia „Simson" na proste .J in jo razdejala. V mestu Santiago de Kuba pri-| manjkuje živeža. Vojaštvo in mor-; narica sta se polastila vseh živil. Admiral Sampson je oficijelno i poročal, da je streljanje na trdnjave j pri Santiago zato zapovedal, da bi i odprl sigurno pot našej armadi. Zveza z vstaši. Santiago, 9. junija. Več , kubanskih častnikov se je dane? na vojni ladiji „New York" posvetovalo z admiralom Sampsonom. Vstaši so baje obvestili našego admirala o važnih rečeh radi španskega tabora. Podrobnosti zborovanja niso znane, toda sumi se, da misli naša armada v zvezi z vstaši Santiago na suhem napasti. Pismo o izkrcanju. Nor f ol k, Va., 9. junija. Tom. Kain je prejel pismo od Carroltoua Rhea pomorščak pri prvem Ca-taljonu v Aguadores na Kubi. Rhea s Ne verjemite! Nekteri pivovarji poskušajo prodajati slabejše pivo zagotavljajoč, da je ravno tako dobro kakor SuperiorStoc PIVO, ktero vari pivovarn S03CB BOT3 CO., LAKE LINDEN, JtICH. ft) Ne verjemite! Ni je tako dobre in čiste pive kakor je * SUPER!' Bred as second clas matter at Tew York, N. Y. PoBt office tober 2. 1893 „GLAS NARODA". ■ist slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednik: Published by F. SAKSER. l')9 Greenwich St. New York Citv. Na leto velja list za Ameriko $2.—, 1.1 pol leta..............$1..— X.a Evropo za vse leto.....gld. 5, „ „ „ pol leta . . . . „ 2.50. , „ „ čitrt 1 ta . . . „ 1.25. ,Glas Naroda'* izhaja vsako Bredo Za oglase do 10 vrstic se plača č 0 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti ae ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po Money Order. Tri spremembi kraja naročnikov r rosi m o, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najj se je vnel j strelnega orožja ni Ulo moč rabiti, vstaši so z nožmi btWšuo mesariji med Španci. V [boju 31. maja so Španci zgubili [0QQ mož. Vstaši so naposled za-Hlli Malal >on, Tailoe in Bacour. Admiral Dewey ne dovoli vstašem prekoračiti reko „Maabo", ker sel Je rnsno bati, da I > i poldivjaki i prodrli v Manilo in tam doprina-fšali grozovito*t i ]•> zločinstva. Domačini se vedno bolj pridružujejo [Aguinaidovim četam. Skromne želje. Washington, 10. junija. Vlada je prejela oticijelno poročilo iz Kvrope, da se Španijo pogovarja * Francijo in Avstrijo zaradi miru s Zjedinjenimi državani. Španci bi baje radi pridobili nazaj Filipine, obdržali Porto Itico, Kubo so pa voljni odstopiti. Brž ko ne amerikanska vlada pogojev" Španije ne bode sprejela. Biemarkova mržnja. B e r o 1 i n , 10. junija. „Ham-rger Nachrichten" razmodriva varnost, ktera preti Evropi od agujoče Amerike. Gotovo je, da de kupčija med Evropo in južno lieriko prenehala. Omenjeni [opis svetuje Zjed. državam, Strune ne preveč napenjati. „Vos-sische Zeitung" meni: blagostanje Evrope zahteva, da neodvisnost južno amerikanskih držav podpiramo in ohranimo. Ko bo-dete Kuba in Porto Rico spadale k carinskemu obsegu Amerike, potem tudi Velika Britauija ne bode več mislila na zvezo z Ameriko. prenehalo. 10. junija. Utop-lije ,,Merrimac" ni :i Santiago tako tesao so do sedaj mislili. Vojni davki*in delavci. Govorniki kapitalističnih strank se pri razpravah o vojnih davkih, močno potegujejo za brata delavca. Vsaka stranka hoče dokazati, kako gorko občuti pravo bratovsko „lju-bezen" do njega, vsaka ga hoče varovati pred hudobnimi nakanami tekmeca. Demokratje obdolžujejo republikance, češ njihov davčni preilog I namerava koristiti le bogatašem, velikim zadrugam in trusfcom. Isti bi ne bili le od davkov neprizadeti? marveč še prilika se jim ponuja pri izdaji bondov vse.dobičke le zase izkoristiti. Pri /zdaji bondov naložili l>i vojski.ie stroške na večino j uepremožniii, kteri bi morali toliko pomnoženo težo obrestij nositi, j Tako postopanje je nesramno, ker I amerikaiisko ljudstvo že tako plu čujA prevelike davke, kapitalisti pa F'6; f Nek ^demokratičen senator do frazufc" 'je^žrršrtiTje državiifega^ dolga pomnožilo davke ljudstvu. Leta I860, znašali bo letni stroški zvezne vlade povprečno $ 1.35 do $2.20 na vsako glavo prebival-! stva, sedaj pa znašajo od $5. do $t>. V Avstriji znašajo vladni stroški samo .+ 1.51 in v Rusiji povprečno samo S2.75. V Nemčiji znašajo vladni stroški z onimi posameznih držav vred po $5.90 na glavo prebivalstva. Gotovo je, da ae bodo stroški vladne zveze za več odstotkov zvišali, kar bode delavce najbolj bolelo. Zato jih demokratje vabijo v svoj tabor češ, vse davke za voj-skine stroške naložili bodemo lena ramena bogatašev. Davčno vprašanje nima za ame-rikanskega delavca posebnega pomena. Ako pomislimo, da v enem letu vsak delavec izdela povprečno blaga za $1500, kako malo svotico pak dobiva zato kot plačilo. V primeri proti takemu ožemanju ni toroj veliko, ako pride nanj povprečno .$G ali tudi $1 več davka. Ta davek plačujejo sicer delodajalci, pa kaj ko bi ga tudi moral delavec sam plačevati? Na stanje delavcev vpljlva le zaslužek. Isti je lahko manjši, akoravno so vladni stroški primeroma majhni, pa se tudi lahko poviša, ako se vladni stroški pomnožijo. Da je temu tako, razvidno je v primerah z evropskimi državami in prejšnimi razmerami v Ameriki. Od leta 1860. do 1870. narastel je zvezni dolg od 64 miljonov na 2480 miljonov dolarjev. Letni vladni stroški povišali so se od 63 miljonov na 293 miljonov dolarjev. V kljub temu bilo je stanje delavcev bolje leta 1870. nego 1860. Od leta 1870. do leta 1880. pak je stanje delavcev oslabelo, akoravno so se isti čas zvezni dolgovi in vladni stroški zmanjšali. Republikauci skušajo davčne predloge demokratov slikati de lavskim koristim nasprotne. Pri tem poslužujejo se ravno istih sredstev kakor demokratje proti njim. Demokratje trdijo, da vsi davki, kot posledica pomnoženega zveznega davka, bi Be naložili množini ljudstva tO je delavcem- Repu- blikanci pa pravijo, da bi bilo breme veliko težje in občutljivejše, ako bi se naložilo kakor demokratje predlagajo. Pravijo, ako bi obdačili: truste sladkorja, petroleja in usnja, potem bogate uvoznike kave in čaja, ali bi Be ne podražila čašica kave ali čaja, slad- korja in razsvitljava? Ako tedaj de-, movlado, in da nabiramo med seboj mokratje priporočajo obdačenje vseh zadrug, škodujejo s tem le delavcem, kajti korporacijebodo vBled davka znižale plačo, ali pa bodo celo delo ustavile. Senator Freye je zaklical demokratom: ,,Prepričan sem, ako bode ta predlog vspre-jet, bode milijon delavcev zgubilo delo, ali pa bodo njih plačo tako znižali, da bodo isti rajše zapustili delo in silili v vojaško službo". Republikanci, odbijajo davek na sladkor, kavo, čaj in petrolej. Ako se jim to posreči pravijo, delavcih ne bodo vojnega davka občutili. Toda kmalu bodemo videli, ako s tudi to zgodi, isto za delavce n^ bode imelo tolikega pomena, kako^-republikanci mislijo. Akoprav bij se korporacije ugovarjale, čes vlad£ je kriva, da znižajo plačo, bi vse jedno storili. Kapitalisti lahko valijo davej* "na delavce s tem, da istim zmanjšajo plačo. Ravno tako tŠdi zgube pri igrah, vzdržavanju.{iiaitres (vlačug) in dote svojih .1?Sera le se zmanjševanjem plač pokrijejo. Ker kapitalisti l^nko plačo vsaki čas in brez vsa^terega uzroka znižajo, je delavcem pač vsejedno iz kakih uzro-kov. Marveč moramo delavci skušati, tisto moč premagati, ki nas sili, da se moramo z nenaravno majhnim daneskom našega truda in dela zadovoljiti. In v čem obstoji ta moč? V izobražbi, samozavesti in čuvstvu enakopravnosti in enakove-Ij a v n o s t i! viaafc, )i istjj) Mi lahko dokažemo, da kot me-iani Zjedinjenih držav ne mislimo in ne želimo na nikak način škodovati nam od Boga podeljene in od -Zjed. držav zavarovane pravice. ^Obdolžujejo nas najbolj hudobnih ^činov, ktero zamore kako ljudstvo udiniti, namreč da podpiramo sa Dopisi. prispevke v prid našim sovražni kom za nadaljevanje vojske in za najslabejšo vlado na zemlji. ) Mi proglasimo, da je omenjena vest grda in ostudna laž, ktero bo skovali zoper nas edino le zato, da bi nas očrnili pred sodržavljani. V našo obrambo priobčimo nastopno pismo: BUTTE, POST OFFICE, Butte, Silver Bow Co., Mont., 31. maja 1898. Martin Pishkur, Esq., in drugi, odbor avstrijskih meščanov. Gospodje! V današnjem „Ana-^eonda Standard" sem čital članek, rda Avstrijci pošiljajo denar po pošti Španiji v pomoč za vojsko z Ameriko. Veseli me Vam javiti, da niti besedice ni resnice o tej vesti. Noben dolar ni bil poslan po pošti, aH po poštnem posredovanji. Dalje naznanjam, da kjerkoli sem slišal enake vesti, vBelej sem dotičnim osebam, ktere so iste raznašale povedal, da to ni res. Z veleštovanjem Geo. W. Irvin, poštar. Da prepričamo meščane v Buttej kdo da smo bivši Avstrijci, ponujamo 1.000 dolarjev v zlatu vsakej osobi ali osobam, ki bi zamogle dokazati, da smo mi, na kterikoli način krivi tistih zlobnosti, kterih bo nas lažnjive vesti obdolžile. Z spoštovanjem: Martin Pishkur, Anton Hoff, Filip Radetioh, Peter Osterman, Mihael R. Ostronich, Martin Conda, Odbor avstrijskih meščanov tukajš-ne srenje v obrambo lažnjivih poročil. Tako je prav in popolnomž na mestu, da bi se le vedno in povsod) Sparta, Minn., 30. maja. Dragi mi „Glas Naroda" prosim,!—"" DD XD 1 "da pribbčiš^m^r^tkfP^^3^' liko hvale je čuti o tej rajskej „Me- sabi", ali žalibog zelo malo užitka za nas trpeče delavce. Meseca febrnarja sem delal na Eleveth in imel kompanijski karit in mi ob-jubili po $1.55, ali žalibog dobil sem komaj $1.22. Meseca marca sem naredil 13 šili t in 4 čez čas, potem sem delo popustil, a za vse to sem dobil $13.85. Ti keptni pa vpijejo, da se zasluži po $2 na šiht; res je, da puste vsak mesec par možem zaslužiti po $2 šiht, da potem kriče koliko zaslužijo, ali v obče, ali Baj povprečno računano ni to res. Kepten je šel vDuluth, Minn., in Bog ve šo kam ter je tam ljudem pripovedoval, da Be pri njem zasluži po $2 na dan. Pripeljal je seboj meseca marca 50 Pol ako v in delali mesec dni in ko niso nič zaslužili so zopet vsi odšli. Rojakom nikakor uemorem priporočati, da bi sem hodili, ker je že tako preveč ljudi tukaj. Pozdrav vsem rojakom. Frank Anzelc. Bntte, Mont., 1. junija. Tukajšnji Slovenci smo javnosti izročili nastopni tiskani ugovor v angleškem jeziku, kteri po naše tako-le slove: RAZGLAS. Resni ugovor avstrijskih meščanov v B u 11 e, M o n t. Neresnična vest soje razširila po mestu in okolici o bivših Avstrijcih, kteri so dobri in vdani meščani države, ktero so si zbrale za drugo svojo domovino. Lažnjiva vest jih osramotiva, jim očita grdobno in obsojevalno nezvestobo, Češ da sim-patizirajo z Špansko, pa tudi s kako drugo državo, ktera je v nasprotju z načeli in obliko naše proste amerikanske vlade. Mi Avstrijci* in meščani v Butte še posebno Brno lojalni svobodnej Ameriki, in nje zvezdnato progasti zastavi in ponosni na naše meščanstvo. Ustava te slavne dežele prouzročila nam je otresti se jarma tlačanstva, uvrstila nas je med ljudstvo na zemlji, kjer nismo podložni kraljem in cesarjem, ali mogočnežem ali oblastim. Za ta največji biaer med omir kani m i narodi hvaležni smo Zj državam. „GLAS NARODA" bode izhajal b 1. julijem DVAKRAT NA TEDEN in sicer vsako sredo in soboto. List bode tako ureje-. van kakor dosedaj, a oziral se bode najbolj na sedanjo vojno. Ker se bodo nam stroški s tem pomnožili, bodemo tudi od naših čast. gg. naročnikov prosili 50 centov do novega let več naročnine in sicer Mam bodo vsi oni gospodje naročniki, kteri so za vse leto plačali o kakej priliki doposlali še 50 centov, oni gospodje pa, kteri plačujejo na pol leta, pa nam pri ponovljenju naročnine plačali $1.50 do novega leta. S tem mislimo bodemo muogim ustregli, kteri že nas več časa nadlegujejo, da bi list razširili. V listu bodemo večkrat natisnili kako ♦ sliko iz bojišča, kar tudi prouzroča večje stroške. S tem bodemo poskusili, ako bode mogoče tudi po novem letu list dvakrat na teden izdajati. Upamo, da nas bodo naši čast. gg. naročniki tudi v tem podpirali in pokazali, da jim je ta napredek pri srcu.* Uredništvo „GLAS NAHODA". Razne vesti. Krnh bode ceneji. Newyorški peki so sprevideli, da se s humbugom z vojnimi cenami ne da dalje dobro opraviti. .Cene pšenici je že vpadla in sedaj ne kaže našim pekom druzega, nego ceno kruhu znižati in prodajajo funt kruha zopet za staro 5 centov, pred tednom so zahtevali 6 centov. Tudi peki,v Washingtonu so sprevideli, da je najbolje, ako kruh topet po 5 centov prodajajo. Železnice tožijo o vednem vpa-danju toyornega prometa. Prvi teden v juniju so iz Chicage v New York zvozili 87.294 ton tovora, poslednji teden maja pa 102.571. Zanoli obsojen v devetletno ječo. Brivec Karol Zanoli je bil 7. junija obsojen v ječo na 9 let in 6 mesecev. Kakor znano je bil obtoženec krivim spoznan, da je ponaredil ček za $355 na ,,Metropolitan Insurance Comp." Fri obsodbi je Zanoli jokal kakor otrok; predno so ga odpeljali v ječo, hotel je svojega zagovornika objeti in poljubiti, toda isti se je hitro umaknil. „Jndge" bankerot. Velika tiskarna Arkell Publishing Co., št. 110—5. Ave. v New Yorku, ktera izdaja „ Judge" in več druzih tednikov kakor tudi mesečnikov je bankerot. Tudi ,,Judge Publishing Co." y zvezi b prvo imenovano firmo je bankerot. „Arkell Pub. Co." ima $1,100,000 dolga, ktemu spada za $500,000 uknjiženega in za $600,-000 izdanih menjic. Premoženje je cenjeno na $500,000; družba ima samo $1640 gotovine. Tem utegnejo slediti še kake na novo pri-čenši izhajajoče hrvatske novine v New Yorku, kar bi ne bilo nič novega, ker nekaj jih je že itak šlo rakom gost, nepotrebne so pa tudi kakor peto kolo na vozu. Malinak obešen. Slovak Andrej Malinak je bil 9. junija v Newarku obešen. Ko so ga pripeljali pod vešala, ga je šerif vprašal, ako ima še kaj povedati Malinak je odgovoril v precej do brej angleščini, da odpušča vsem sovražnikom, kakor se tudi sam nadeja odpuščenja. Potem poda vsem okolustoječim roko in se vstopi pod vešala. Ko so mu zvezali roki, reče še v nemškem jeziku: „LTpam, da zadobim odpuščenje, kriv sem, toda žena, ktero sem umoril, je bolj kriva nego jaz." Par trenutkov pozneje zadostil je zem-skej pravici. Malinak je v noči 22. julija 1897. umoril gospo Kmetz. JIlomil jfi^_njeuQ_^apalnQ, mbo in spečo ženo na postelji ustrelil. Kakor se je pri obravnavi pokazalo, je Malinak imel s ženo tajno znanje in ko ona o njem ni hotela več vedeti, jo je ustrelil. Malinak je zapustil na Ogerskem ženo, ktera ga je prišla iz stare dežele v ječo obiskat, Malinak pa se je branil jo Bprejeti. Zagovorniki so trdili, da je mož zločinstvo storil v blaznosti. Grozovito zločinstvo. S o m e r P o i n t, N. J., 8. junija. Vsa okolica je bila včeraj večer strašno razburjena. Pogrešili bo Jafeta lOletnega sina Efrajma Connellya. Zadnjič so videli dečka z nekim možem Wm. O'Mara po imenu, kteri se je že več dni tu okolo klatil, na poti v bližnji gojzd. Takoj bo preiskali gojzd, našli O'Mara in nekaj ur pozneje tudi truplo dečka pod listjem skrito, obleka je bila rastrgana in je bilo spoznati, da jel deček zadavljen, in da s« je hudo boril za svoje življenje. Zdravniki so Bpoznali, da je postal deček žrtev nesramnega zločinstva. Množica je hotela morilca liučati in na kosce raztrgati, ali oče umorjenega fantiča je zabranil. Zločinec pravi, da je 27 let star in iz Cohoes, N. Y., doma, njegov oče je spoštovan zdravnik v Yonkers. Tri leta se že klati po svetu brez dela in pravi, da je bil na umu bolan, ko je izvršil zločinstvo. Vlak iz tira skočil. Rochester, N. Y., 9. junija. Vlak ,,WeBt Shore" železnice pri križanju železnih cest v ,,Petys" je skočil iz tira. En možje bil mrtev in 5 ranjenih. Okrogla pila moža razkosala. Sharon, Pa., 9. junija. Leroy Crider 18 let star, je danes zjutraj padel na okroglo pilo, ktera ga je hipoma na kosce razresala. Mladi fant je letošnjo spomlad ostavil šolo. Danes zjutraj je tukaj delo dobil in 15 minut potem zadela ga je hitra in grozovita smrt. Grozna nesreča. Pittsburg, 8. junija. Edith in Harriatta Watts otroka CharleB Watts v dokler mu ne izgine za v stanovanjso jo našli xyz^-VYIT~il~" —tT-~Vi~7~-T~j~~; , ■_- —r cesti; prerezanim vratom in grozno razmesarjenimi udi. „Jack" morilec je neki še mlad mož jako krepko postave. Zadnjih štirinajst dni zginile so tri šolske deklice, so do 12 let staro. Truplo jedne teh deklic z malim hribcem, ki je bil med vasjo in studencem. Šel je potem tudi on domu. v Sandro je spoznal Angelico še 19 pred jednim letom na neki narodni veselici. Zaljubil se je bil v njo in .precej pri prvej priložnosti jej le imenom Marta Langer nas h so ,, -, . , . . , . , , ° . odkril svojo ljubezen in imela je ob bregu reke zadušeno. Nazaduj ' jo videli z nekim možem, so kterem po navedenih znamenjih mislijo, da je bil „Jack the Ripper". B e r 1 i n , 6. junija. O zločin-stvu z dinamitom poroča brzojav iz Hagen: V Osnabriick na Han-novranskem je bi v Beckmanovi gostilni nameščen oddelek orožnikov, ktere so tja poslali vsled vspeh. Prikupil se je bil Sandro Angelici se svojim lepim vedenjem, a poleg tega bilje lepe rasti in krepke postave. Lasje bili so mu kostanjeve barve, pod nosom je nosil majne brčiče. Bil je priden in pošten delavec. Spoštovali in čislali so ga vsi, ki so ga poznali, in kteri so imeli ž njim kaj opraviti. Bogat je vedel to priliko dobro uporabiti. Na denar je bil zelo lakomen, kakor so sploh sinovi tacih baronov, bogatinov in skopuhov lakomni. Poteg lepe Angelice upal je dobiti mladi Marij tudi lepo svotico novcev in celo premoženje, ki je bilo precej veliko. Dobro je vedel, da je pod tem svetom, ki je pripadel trgovcu, očetu Angelice veliko rude in vse to ga je še bolj spodbujalo pridobiti si mlado nevesto in pa njeno premoženje. Povsodi, kjer je le mogel, iskal je priložnost priti v dotiko z Angelico. Bila mu je prijazna le toliko, kolikor zahteva narodni običaj, v srcu pa ga je sovražila radi njegovega krutega postopanja proti revežem. Na njegove opetovane ponudbe in snubitve mu je odgovorila, da ga ona kratko in malo ne mara in naj je nikari ne nadleguje več se svojimi ponudbami. Svoje srce in zvestobo dala je druzemu in pri tem hoče tudi ostati. Ko je videl Marij, da je njegovO prizadevanje brezvspešno, sklene pridobiti jo se silo. Napoti se k njenemu očetu ter mu povč celo zadevo. Posvetujeta se oba, kaj storiti v tem položaju, naposled pravi njen oče, da bode že on vse napravil, da bode prav. Marij odide domov. Razjezil se je bil nad svojim tekmecom in jel mu je stre-či celo po življenju. Svojega namena sicer ni dosegel, vendar je pa s tem svoj značaj še bolj umazal, kakor je bil. Pripetilo se pa je nekaj česar nista niti Sandro, niti Angelica pričakovala, še manj pa Marij. Naš trgovec iu posestnik, Angeličin oče, umrl je nagloma vsled pljučnice. Zadnjega ukaza ali testamenta ni zapustil nobenega in tako je moralo prisoditi sodišče celo premoženje onemu, komur je pripadalo po zakonu. Skoraj ni težko uganiti cenjenemu čitatelju, kdo da je postal gospodar cele zapuščine. Angelica dobila je v roke prisoji-lo in poleg tega tudi odlok, s kte-rim je bila imenovana polnoletnim, -^u pi d uk u Sandro Angeličin soprog in ona njegova soproga. Sandro bil je priden in varčen gospodar, poleg tega pa dobrega in mehkega srca. Spoštovali so ga i nadalje ysi še bolj nego prej. Angelica je bila popolnoma srečna in zadovoljna in ni se kesala nikoli, da si je izbrala za ženina in moža ubozega delavca. ega odgojenca, kateri je svojemu . . .„ ni bil, vendar pa je toliko prislužil, štrajka premogarjev, m ta gostilna da je s tem živel 8ebe iu svojo že dokaj postarano mamico. Le eden je bil, kteri ga ni čislal, in ta je bil nanit nji n Angeličin. Sam ni vedel, zakaj jo bila minolo noč hudo poškodovana vsled razstrelbe dinamita; dinamit jo bil gotovo orožnikom, a tem se ni nič hudega zgodila. Dunaj, 7. junija. V državnem zboru so zopet nastali škandalozni prizori, poslanec Wolf je zopet rabil barabonske izraze; uajbrželode državni zbor razpuščen. M a i n z , 7. junija. Na dvorišču tukajšnje jetnišnice je bil včeraj obglavljen Morilec Simon Merz. London, 8. junija. Ruski uradniki v Odesi pri spoznajo Amerikance kot gospodarje na Filipinah in ne Spance. Za rusko vojno ladijo namenjeno v kitajsko luko Port Arthur, ktera se baje tudi na Filipinah oglasi, vprašali so amerikanskega konzula, namesto španskega za potrebne papirje in iste tudi prejeli. Rudec nagelj. Lepo pomladansko jutro^1 bilo. Solnce pregnalo in pretrgalo je lahue megeljice po dolinah ter jelo ogrevati z svojimi gorkimi žarki vso naravo, ki se je bila zopet oblekla v svojo zeleno obleko. Ptički prepevali so Bvoje mile pesmi po logi h in gojzdih ter delali gnjezda za svoj bodoči zarod. Povsodi vide-losa je novo iu; mlado življenje. ga črti, in vendar ga je sovražil. Bogat trgovec je bil, ki se je naselil še le pred tremi leti tukaj. Poleg lepe trgovine imel je tudi druzih posestev obilo. Prišlo mu je do ušes tudi razmerje med Sandrom in Angelico. Mislil si je, kako bi mogel tak premožen mož dati svojo edino hčer ubozemu delavcu, ko se mu vendar ponujajo dan na dan sinovi bogatih starišev za zeta. Odločil jo je bil sinu premožnih in* bogatih lastnikov obširnih rudo-kopov. Ti rudokopi imeli bi pa po smrti starišev biti last njihovemu mlademu sinu Mariju. Ta Marij je bil ravno dovršil višje tehniške šole, postal je bil inženir. Ker je bila Angelica v istini najlepša in najbolj dražestna krasoti-ca, kar jih je Marij še yidel, se je hitro v njo zagledal in zaljubil. Snubil jo je pri očetu samem. Marij je bil precej lepo raščen, ni pa imel nobene lepe lastnosti. Proti svojim, bolje rečeno svojega očeta delavcem bil je zelo trd in neusmiljen. Kjer je le mogel, jih je goljufal iu ožemal ter grozno preganjal pri delu. Ker so bili tedanji časi dokaj neugodni za delavce, ni se mu upal noben ustaviti ali kako besedo pregovoriti ker vsak bo je bal zgubiti delo in kako naj preživi potem svojo rodbino in sebe. Ta mladi grozovite podporniku in dobrotniku, katehetu Iv. S.t pri katerem je tudi stanoval in imel hrano, ukradel dve suknji, vredni 36 gld. in hlače vredne 2 gld. — Velika tatvina zgodila se je v škodo kavarnarja in gostilničarja Josipa Kramarja v BahovČevi hiši na nekdanjem češko to vem zemljišči. Delavci, zidarji in tesarji, ki so delali v hiši, kradli so Josipu Kramarju skozi odprto kletno okno steklenice z raznimi likerji in opojnimi pijačami. Dosedaj po-preša Josip Kramar najmanj 40 steklenic, katere so imele vrednost 80—100 gld. Tatovi so dobivali steklenice iz kleti na ta način, da so na drog privezali vrvico in naredili zanjke, katero so zadrgnili kakor hitro so jo nataknili na vrat steklenice. Delavce pa je baje napeljala k tatvini žena nekega poštnega sluge. Dosedaj je policija zaprla 9 oseb, katere so vse sum-njive, da so kradle liker. — V Zg. Šiški je bilo 29. aprila ukradeno posestniku in opekarju Jakobu Matjanu iz njegove opekarne železa v vrednosti 3 gld. Orožniki bo po marljiv^^ poizvedovanju dognali, da sta tatvino izvršila Janez Oven iz Podutika in Janez Završek iz Brezovice. Oba sta bila te dni v Sp. Šiški prijeta in odvedena k sodišču v Ljubljano. * * * Žganje ga je ubilo. Pri posestniku Matevžu Klemencu v Zg. Šiški pri Ljubljani službujoči hlapec Igu. Breznik je dne 12. maja zvečer toliko žganja popil, da je v noči potem umrl. * * * Nesreča na železnici. Dne 18. maja je poštni vlak mej Savo in Zagorjem povozil nekega neznanega tujca, bržčas delavca ali ,,vandrovca". Stri mu je glavo, tako da je mož obležal mrtev na lici nesreče. Tujec je bil siromašno oblečen. Dokumentov ni imel pri sebi, denarja pa samo 35 kr. * „ * Drobnosti. Tržaški peki so sklenili, zvišati ceno kruhu in sicer kilogram za 2 kr. Ta človekoljubni ifHPimrje •prapYjc j ro TTHrmfl&uč&vtr, ki je zaukazalo, da morajo peki prodajati kruh po dosedanji ceni, da ni nobenega vzroka, povišati ceno. * * * Odlikovan Slovenec. Gosp. Ivan Korošec, rojen iz Gor-juš pod Triglavom, bil je več let v službi pri ruskem ministru knezu Lobanu ter prejel od bolgarskega .vladarja Aleksandrov red, a od črnogorske vlade zlato svetinjo. Cesar mu je dovolil nositi oba reda. Umrl je v Skofjiloki gospod Leopold Ape, c. kr. davčni kontrolor. N. v m. p. ! * * * Parnik na Ljubljanici. Dne 16. maja po 7. uri zvečer se je na Ljubljanci prikazal lični parnik g. Kotnika z Vrhnike in je obudil občno senzacijo. Na Ljubljaničnem obrežju se je zbralo na Btotine gledalcev, ki so potrpežljivo čakali, da seje mali parnik vrnil. Parnik, b katerim se je vozilo kacih 10 oseb, je primeroma hitro plul po Ljubljanici do šen peterskega mostu in nazaj do Kotnikovega skladišča na trnovskem pristanu. Parnik, ki jako dobro funkcijonira, bo začenši z današnjim dnem redno vsak dan vozil z Vrhnike v Ljubljano in nazaj, ob nedeljah pa bo vozil po dvakrat na dan, dopoldne in popo-ludne. Vožnja s parnikom bo zlasti za izlete jako prijetna. * * * Požar. V Kožarjih v lj ubij an-« ski okolici je dne 11. maja ponoči: začelo goreti v hiši posestnika Josipa Dolinarja. Ogenj je upepelil hišo, skedenj in kozolec ter prouz-roči 1 škode 400 gld. Domneva se, da je neznan zločinec ogenj nalašč zanetil. Požar. Dne 10. maja je zgorela kajža Josipa Jakšetiča v Kute-ževem pri II. Bistrici. Jakšetič je na Bumu, da je ogenj sam in nalašč zanetil, da dobi zavarovalnino, vsled česar je bil izročen okr. sodišču v II. Bistrici. Tatvine. MeBtna policija pri-ela je 16. maja nekega salezij&n barski napravi izza davno preteklih časih. — O blaženo 1. 3000! * * * Denar na svetu. Francija je dežela, ki ima na svetu največ zlatega in srebrnega denarja, namreč 2000 milijonov zlatnikov in 1000 milijonov srebrnega denarja. Zjedinjene države imajo 1800 mil. zlatega in 1000 mil. srebrnega, Anglija 1100 mil. zlatega in 400 mil. srebrnega denarja, Nemčija pride takoj za Anglijo. Rusija ima 760 mil. zlatega in 240 mil. srebrnega, Italija 560 mil. zlatega in 240 mil. srebrnega, Španija 400 mil. zlatega, Avstrija pa 100 mil. zlatega in 200 mil. srebrnega denarja. Vsega denarja skupaj je na svetu okoli S000 mil. zlatega in 9000 mil. srebrnega. * * * Vojne v Evropi. Vojna statistika poroča, da je bilo od 16. veka v Evropi 287 vojn. Izmej teh jih je bilo 45 radi razširjanja zemlje, 22 radi vzkračenja tributa, 24 radi represalij, 8 radi obrambe narodove časti in pravice, 28 radi vere i. dr. Svarilo« Nek italijanski ljudilovec se izdaja slovenskim potnikom kakor bi nas zastopal, govori malo hrvatski in ljudi vse na druge kraje zvleče ker jih dobro oder6 in po navadi na Italijansko pošlje. Nedavno temu, ko je zopet nekemu rojaku ii črnomaljske okolice vzel za stan in hrano za dan 85 potem ga pa pustil na cedilu, in to vse v našem imenu. Nemoremo dovolj našim rojakom svetovati, da bi nam pismeno ali brzojavno naznanili svoj prihod v New York, ker le potem pridejo k nam iu bodo obvarovani škode in zvijače. Za lopovščine druzih agentov nemoremo biti mi odgovorni. FR. SAKSER. Otrinki. Po Spancih se na Kubi in na Filipinah utrinjajo hudi udarci, doma na Španskem je pa tema v blagajnicah. Španski admiral Cervera je bil preje junak in zvita lesica, sedaj j-pa jazbec zakopan v Santiago. Ako bi Špancem vsaka ,,zmaga" le k milijonu posojila pripomogla, bi sedaj imeli polne blagajne utri-njajočih se cekinov. Francozje so Spancem dali za bonde in druge papirje dve in pol milijarde, a še mislijo nekaj posoditi. Gotovo se drže kranjskega pregovora: Kjer je krava, naj bod«? še tele!" Newyorški Wall Street polk en je hitro skujal iti na Kubo; člani tega polka imajo raje, da se jim otrinja zlato svinčenke. Beda v Galiciji. Radi velike draginje kruha in žita v Galiciji, kjer so se radi tega pripetili že opasni izgredi je več galiških mest Bprejelo peko kruha v lastno režijo, da bode možno revnejšim ljudem kruh ceneje prodajati. Deželni odbor pa je sklenil, da začne takoj z večjimi javnimi deli, pri katerih bode dobilo mnogo delavcev zaslužka. — Draginje žita in kruha v Galiciji so seveda največ krivi židovski špekulantje! * * * 200.000 židoy. Varšava 3e brezdvomno naj večje židovsko mesto v Evropi, saj je mej 600.000 prebivalci 200.000 židov. Ker se ti prav tako množe, kakor kristijani in se še vedno tudi od drugod naseljujejo, je že sedaj možno določiti čas, Jto bode število židov nadkrililo ono Kristijanov. * * * - Leto 3000. Znani italijanski pisatelj Mantegazza je dovršil pred kratkim svoj spis ,,L' anno 3000", v katerem popisuje natanko politične razmere, kakoršne bodo baje vladale 1. 3000 po vsem svetu. Tako meni Mantegazza, da se bodo vse države sveta zjedinile, in njih politično glavno mesto bo Andrapolis. ki leži ob vznožju Himalaje. V tem mestu, kamor se bodo ljudje vozili po zrakoplovih, se bodo zbrali vsako leto za jeden mesec delegatje različnih ljudstev, da razpravljajo najvažnejša vprašanja. Volilno pravico za te delegate bodo imele 1. 3000 tudi ženske. O vojski se bode takrat govorilo kakor 'o kaki ba kakor jeklo in Prijateljem in znancem v Mem-phisu, Tenn., in druzih krajih izročam pri mojem odhodu v ljubo domovino presrčni pozdrav in jim kličem: NA SVIDANJE! New Y o r k, 6. junija 1898. FRANK PREUC. Kje je? FRANC MEHLE, doma iz Sela pri Šmarju pod Ljubljano, v Ameriko je prišel pred devetimi loti, pred petimi leti je bival v Clevelandu, O., in od tu tudi domu pisaril, a pet let sem ni nobenega sledu o njem več, njegov brat bi rad zvedel za njegovo bivališče, ali kaj več o njem. Rojaki, kteri kaj več o njem vedo, naj blagovolijo naznaniti. John Mehle, 154 Wilson Ave., Cleveland, O., ali „Glas Narodu". Kje je? JERNEJ SERŠEN, bil je nekaj časa v Hazleton, Pa., in Ely, Minn. Njegov sorodnik bi rad zvedel njegov naslov: Ignac Starin, 5<>0 4. Ave. Brooklvn, N. Y. Stric Sam kadi rad dobre smod-ke, zato je posegel po Kubo in Manilo, in celo Porto Rico, ali drage bodo te smodke. Na Kranjskem po vinorodnih krajih napravljajo vodovode, ker ni več vina, kadar bode pa zopet dovolj vina, bode pa tudi voda dobro došla, da se vodovod bolje splača . .. Naši rojaki na bakrenem polu-otoku v severnem Michiganu so se v mrzlem času pogreli s pristno domačo kapljico vina, sedaj v vročem času si bodo pa ohladili žejo z izvrstno Superior Stock pivo. Listnica uredništva: Rojakom odpošljemo sedaj za $40.90 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. G. G. A. K. v C., O. Ista družba ne da prav nič zastonj, vsh pa le za denar, ako potnik v New York pride in nema denarja, ali se pa zagovori, da ima gotovo delo, mu tudi ta družba nič ne pomaga. Dobrodošli so jej pot-niko z novci, da bi pa za siromake kaj storila, pa še nismo čuli. V obče je pa popolnoma nemška in ima glavni sedež v „rajhu". Belo-poltnim sužnicam preskrbuje služ-bice za 06 in S7 na mesec kar je tudi „zasluga"? Potniki v zavodih te družbe se morajo tako sveto zadržati kakor v samostanu, in za svojt-lepe novce so prisiljeni igrati hinavce in svetohlince. Vse ni nič druzega kakor bussines, dobičko-željncst „na kotoliški podlagi". ktere imamo v naši zalogi in jih j odpošljemo poštnine prosto, ako s6 nam znesek naprej pošlje: Molitveniki: Gecemani in Golgata M.5(1~ Hvalite Boga 75 ct. Zabavne knjige: Hedvika, banditova devesta 20 ct. Erazem Predjamski 20 ct. • Cesar in te3ar 20 ct. Hubad pripovedke 20 ct. Sto pripovedek za mladino 20act. S prestora na morišče 20 ct. Lažnjivi Kljukec 20 ct. Venec slovenskih pesmi 60 ct. Narodne prepovedke I. del 25 ctj i> t> II. ,, 35 ct. Korotariske povesti 30 ct. Za Boga in domovino 35 ct. Šaljivi Slovenec, 85 ct. Funtek zbrane pesmi 45 ct. Pagliaruzi I. del, poezije 35 ct. II. del, „ 35 ct. „ III. del zbrani spisi 35 ct. Perpetua ali afrikanski m učenci 80 ct. Baraga, prvi slovenski škof v Ame* riki 50 ct. Evangelij, 50 ct. Zgodba sv. pisma 50 ct. Domači zdravnik 50 ct. Mali katekizem, 7 ct. Abecednik, A. Ranzinger in Zumer, s podobami, vezan 20 Hitri računar 40 ct. • Bleiweis Slovenska kuharica $1.i Angleško-slovenska slovnica (J ram) $1. M Zbirka ljubimskih pisem 40 ct. Sanje v podobah 20 ct. VELIKA PRATIKA za leto 1J 8 centov. Kje je? JOSIP JUSTIN, doma iz Gorenje VaBi, pošta Lučne pri Škofji Loki na Gorenjskem, pred tremi leti je delal v Gormaniji, W. Va., in od tedaj njegova žena s tremi malimi otročiči ni dobila nikakega pisma. Ako kdo rojakov ve njegovo bivanje ali kaj podrobneje o njem, naj blagovoli naznaniti nje-govej ženi: Katarina J u s t i n, Gorenja Vas, pošta Lučne pri Škofji Loki, Krain, Austria, ali pa „Glas Naroda". (1—2) Francoska parobrodna družb] ConiMiiie L- $ Direktna črta do HAVRE - Pj SVIC0 - 1NNSBRUK (Avstnj Parniki odpljujejo vsako ob 10. uri dopoludne iz prii štv. 42 North River, Street: La Gascogne La Bretagne La Bourgogne La Touraine La Navare La Bretagne La Gascogne La Bourgogne La Navarre La Champagne La Touraine Glavna agencija za in Canado: 3 BOWLI NEW YORK. % m l la. ^ "j---j—K K obrestuje tudi nadalje hranilne vloge x » - Ol H Mestna hranilnica ljubljanska K KI po 4' 10 IB m ^ brez odb tka novega rentnega davka. ® J^ Dcui r — tudi aiL rikauBki—se jej lahko pošilja narar- W ni'sf ali pa s j»>.-r dovaujem nGu.s nahoda'*. y£ In, A / v. " v/N ,* w w F. Sakser & Co., (,,GLAS NAHODA") 109 Greenwich Street, New York. Pri*daja PAROHRODNE in ŽELEZNIŠKE KARTE na vso strani sveta po izvirnih cenah. PoSilja d-narje v STARO DOMOVINO in HRANILNICE; rojakom preskrbi POOBLASTILA in druge utvari. Josip Losar v East Helena, Mont priporoča svoje .. . , . JOHN BREDL, prop. groceri SKO Blago 358 Ohio Str.,Allegheny,Pa., toči fina vina, likerje in pro-kakor tudi OBLEKO, OBUVALA 3ajo dobresmodke. za možke, ženske in otroke. Dalje: r> a m a •• i - VTVA p,.,T, OUrtT,Tr„ . L i osestmk je avstrijski Nemec, \INO, FINE SMODKE in ZGA- rodom ^h. Toči dobro EBER- NJE in KUHINJSKO OPRAVO. HART in OBER PIVO. Vse prodajam po najnižji ceni. j Dobro prenočišee za potnike. G. MARTINI na 5. ulici v Red Jacketu, Mich., KNAUTH, NACHOD & KUEHNE 1 No. U William Street Prodaja in pošilja na VBe dele sveta denarne nakaznice, nenjiee, in dolžna pisma. Izposlnje in ixteijnje zapuščine in dolgeve. MATJEBT &BAN0 418 Pine Str., Calomet, Mich., DOMAČA POGEEBNKA se priporočata Slovencem in Hrvatom za vse potrebne opravke o priliki smrti, bodisi oskrbljenje okusnega m]r tvaškega odra, maziljenje trupla, uredita ves pogreb, preskrbi ta krste po želji in grobišče. Žalujoči nemajo skrbeti za nobeno stvar v takej priliki.',,Vse to napraviva ceno in zelo fino. Na razpolago imava lepe vozove, ktere priporočamo zakrBte, poroke in druge prilike. Priporočajo so vsem Slovencem in Hrvatom znamujeva se z veleštovanjem Maurin & Bano. JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih orgel j se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK Cena najcenejšim 3glas-nim od S25 naprej in treba dati 85 ,,arei£. Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od 850 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačna. JOHN GOLOB, 203 Bridge Street, JOLIET, 111. Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni Hotel Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano piten-s k o pivo, fina vina; izvrstne imodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokrat 1 Svoji k svojim! Se spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. - S............'Ill.....................'fr.-::-^:^:,^,,«*!.....mfc......riti.......i HOTEL Waronberger J. STREIFF & CO., lastnika 130 Greenwich Street, Neic York m kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO NAJNIŽJI CENI. T.-nci dohajajoči iz V i^aš-rm hotelu oštan-jo navjtdno Avstrije. Dobra postr^ž a p , nizkej ceni. Pridigamo --parubrodue in zeteatfeic listke po najnižjih cenah. BENZIGER BROTHERS ±= 36-38 Barclay Street, New York. j TOVAKNAKJI potrebščin % za % Katoliška % društva. Posebnosti naše hiše bo: r 'galije (društvena zuamenja). ZaMav*\ bander*.. prepasniee iu redovni zuaki. S n Ulj rožniee, »Vlade, čepice, zavihale rokavice, rokavice itd. \ - t" ^n a pravimo {natanko po predpisu raznih društev. Zlate in srebrne kolanje naša speci jaliteta. Ustanovljeno: New York, 1813. Cincinnati,: I860. Chicago 1887. JOSIP SOTEICH pripor< '"'a svojo T^aoviuo ^ z «jroeerijami. razi j obleko, p<> bno d H al no obleko in obuvala Ea rudarja : obuvala za uio.;ke. remakJt iu deea ; hi>u« in kuhinjsko opravo; klobuke, spodnjo obleko itd.; itd.; dalje svojo aao-eszELa-c©, LV kft^rr-j je dol iti vsakovrstno sveže meso, kakor tudi prekajeno [mes\ in fine kranjske klobase. A'rodajam - ftarobrodne in železniške listke vse «yte in vs-* kraje iz Amerike v staro domovino, ali iz 1'ilie semkaj. ilje pošiljam novce v staro domovino hitro in ceno. JEJP^"* K<.t agent parobrodnih družb poslujem že 16 let. Priporočam ee vsem rojakom Josip Sotlich, . CALUMET, MICH. (Rojaki, podpirajte domačina! i m m m m m m w m stare Slika predstavlja srebrno uro z j e d n i m pokrovom na vijak (Schraubo), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim. Elgin kolesovjem na 7 kamnov samo. . . in na 15 kamnov samo Na zahtevanje Be razpošiljajo ceniki fraukovani. P >št«*na postrežba in jamstvo za robo je moje geslo. Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjem : Jakob Stonich, ____89. K. MADISON STREET. ( Hit AGO. ILI. THE STANDARD GEM ROLLER ORGAN to je čudo sedanjosti. Igra nad 300 komadov. Vsako dete zna igrati. Ta godbeui instrument je nedosegljiv in najpopolnejši avtomat. Ni potreba ni-kakega znanja muzi-ke. Vsakdo zamore na njem igrati cerk ve-;ne pesmi, valčeke polke, škotsko itd. Izvrstno spremljeva-nje za petje. Naše orgije so lepo delo in celo kras v hiši. popolne orgije, ktere igrajo 300 komadov. - « - - veljajo le $6. Sedai je čas si.omisliti ta instrument. Pošljite nam 83 in mi vam pošljemo in instrument, ostale $3 plačate pri sprejemu. Imamo na tisoče Drino znalnih pisem. p ^ Veseli me, da imam tako dober organ. Iv. Cernič. Organ, dobil, ravno tak je, kakor popisan. Provzroča. da dakl«*« plešejo, Sim. Novak. Jako pripraven za darilo. Zelo dapade. C. Justan. Dvojne cene je vreden kolikor sem zanj dal, boljšega ne bi dobil. Toplo priporočam organ vseih prijateljem godbe. Tom. Klane ^^^ V mojo prodajalno vabi kupce. Kratkočasi ure. Ad. Jersich Denar zaslužim z organom. Ysi ga ljubijo. John Zoblich Naslov: STANDARD MANUFACTURINGco P. 0. Box 1355. I 45 Veso7 street, Jftw York. ' T ' 'M / HRVATSKE D0310YIAE SIX glasoYiti in proslavljeni zdravnik sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner tO. Walnut Str., KANSAS CITY, M0. kateri je predsednik velikega nem^keixa v- -neilis'-a ter p^ed^ dnik zdravniškega društva in jeden najpr..juMj-n*-zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnj^m ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsatomMi tnfli vnanjih ioleziiij. 1 Mor Glasovitiin proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami Dr. G. IVAN POHEK, jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas b vetov nega zdravnika. Radi U*ga naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodca,vodenici, mrzlici, glavolK>lu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali Be pismeno v materinem jeziku obrne na svoje na slpcrtri ti o ~i st30i3n_zQ_0 nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. /FAAr JPOHBIC Be je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žeusk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na: Dr. G. IVAN POHEK, So. East 10. Walnut Str., KANSAS CITY, mož je zmrznilo in 73 je tako poškodovanih, da jim bodozmrzneneude morali odrezati. Od dne njih odhoda so imeli ti ribiči vedno ae verno vreme in daleč od kopnega zadeli na ledene gore. Na teh je možtvo med lovom na morske pse presenetil vihar in morali vso noč na leda ostati pri hudem mrazu. Drugi dan so 48 mož pogrešali, in le 25 trupel so kasneje našli, 73 mož so pa našli v hudem položaju. Nobeden teh se ni mogel premikati in z veliko težavo bo jih do-vedli na krov paruika. Kapitan je sprevidel, da pri tacih okoliščinah ni mogoče nadaljevati lova ter se vruol. Tudi sedaj niso bili na varnem, ker premnogo ljudi brez pomoči je bilo na malem parniku. O druzih paroikih še niso nič zvedeli in se boje, da se jim je kaka nesreča pripetila, ker vsi so jadrali proti severu na lov morskih psov. Vlada je našla sredstva, da bode v bedi pomagala zaostale ponesrečenih. Evropejske in drage uorosti. Berlin, 23. marca. Preiskava sleparij v državni tiskarni dokazuje, da so tam tatvine na debelo izvrševali. Glavni zatoženec je vodja tiskarne, Gruuenthal, ta je kral na debelo. Svojej ženi je ta možak ponudil $150.000 mark, ako se loči od njega ; sam pa je imel prepovedano zvezo z uečakiujo gostiluičar-ke ter tej daroval akcije poslednjega posoj ila za 100.000 mark. K i m, 23. marca. Poslauiška zboruica j«? danes odklonila predlog radikalcev, kteri je zahteval, da se bivši ministerski predsednik Crispi izroči kriminalnemu sodišču. Zbornica je sprejela poročilo preiskovalne komisije, ktera ga oprošča de-ležuosti pri sleparijah, ali ga kara, ker je odpustil preiskavo o čudnem poslovanju neapolske banke. Dalje so skleuoli prepustiti soduikom, ako je Crispija kazensko-pravno zasledovati, ali ne. Miuisterstvo ni glasovalo. Glasi se, da namerava Crispi odložiti svoj poslaniški mau-dit iu račuua, da ga bodo volilci v Palermi zopet izvolili in dokazali svoje {j^ianje. »Inmbia, 23. marca. 5trajk delavcev pri Panama Railroad Company je končan. Železniška družba se je izjavila, da bode zaslužek delavcem za 25 centov na dan zvišala. Dunaj, 24. marca. Avstrija se je odločila svoje vojne oddelke in njem uemiru med albanskimi in kurdskimi vojaki v sultanovi palači dne 15. marca prišlo do pravega boja, 100 možje bilo usmrte-nih. Pravijo tudi, da bo zarotniki nameravali umoriti sultana. B r e b t, 29. marca. Med današnjim vežbanjem mornarnice se je zadela francoska križarka „Friant" a torpedno lad i jo „ Ariel". Poslednja se je potopila, mornarji so po-skakali v morje iu bili rešeni s čolni križarke „Friant". Gosposka oblast. (Dalje.) ,,Prismojen a je!" je rekla zala Vanda in zaljubljeno pogledala čvrstega majarja Ivaaa, kteri je uprav mimo prišel. „Stara Jadwiga ima prav", zagotavljala je Marijana in zaničljivo gledala Ivanu se ponižno priklanjajoče hlapce. „Pah! Minka, kaj se hočemo ukvarjati z murčk?..." rekel je Voj-tek, ter poprijel oba z vodo napolnjena čebra. „Veselimo se raje na tolkli na prša priznavajoč svojo ni-čevoet in slepo podvrženost. Po službi b jžji se je večina vernikov podala k južini, mnogo jih je pa tudi šlo v krčmo, kjer 3ta cigana Hanos in Nagi že pričela igrati na gosli. Vojtek in Minka nista tako hitela proti domu kakor drugi. Pustila sta mimo iti vse druge in potem sama šla proti grajščini po ozki stezi. Sedaj je prijezdil od tovorne ceste sem jezdec. Hitel je naravnost proti njima. „S poti, sodrga, drugače Vas poteptam !" kričal je grajščak — ker on je bil jezdec — ko je pridrvil s konjem čez parek. ,,Čigava je ta svojat? ... . gotovo iz grada . . . seveda! . . . Vrag naj vas vzame tolpa ciganska . . . Kako se piše ta vlačuga? Minka . . . glej, jo glej ! . .. Je li svinjska ali kravja dekla, kaj? ... In ta osel, z litvin-sko butico . .. Vojtek mu je ime bedaku . . . Kaj si pa ti pasja glava? Voznik . . . tako —Osnažil mi bodeš danes lepo voz in konjsko opravo . . . lepo v red spravil sani za jutri, ali razumeš pasja dlaka? . . . Jutri se odpeljemo v Slomin . . . da bodeš konje dobro nakrmil . . . si razumel t^pec? . . . Vzemi nedeljo .. . Veš, v nedeljo bodo po maši igrali C;gani v vasi Mazurko seboj kakega dečka, da bode nosil in Krakoviak, tam se hočeva dobro mojo prtljago . . . Kaj . . . brata za ba viti ..." : jm.tš tukaj? . . . Glej, kako se ta Ako pride pred nedeljo grajščak tolpa lepo zbira in je našla polne Efektna loterija mesta ljubljanskega. Dne 2. decembra letos vršilo Be bode žrebanje ljubljanske efektne loterije z 1.000.000 srečk po 1 kroni. Čisti dohodek se uporabi za regulacijske namene mesta Ljubljane. t r a m w a j. v Ljubljani na- na posestvo, ne bode nič se zaba vo", je bila mnenja Minka, med tem se jej je zmračil obraz . . . „to- pomaga? . . . raj dobro do nedelje . . . Sedaj pa mu pomogam jasli . . . Kaj dela ta smrkolin, da zasluži svojo kašo? ... V kuhinji no, le počakaj, jaz ... v hlev mora k le pojdi, je čas! . . . Ivan nas že ogleduje in tam se že plazi stari oskrbnik Sier-kiewicz . . . Saj v^š, da ta in gladni stolp sta dobra prijatelja ; . . . v obče bode danes zelo mrzla noč". svinjam . . . Zanikernež gre z nami . . . Ali čuješ ti pasja duša? . . . Sedaj naprej, v teku proti grajščini, v trab . . . Da se mi jutri zjutraj prikažeta čedna, drugače vama ufea-ž,±m z ledom in strguljo nesnago „0 moj Bog, in danes imam še v ! očistiti! . . . Naprej v tek, hopp, hlevu stražo!'4 je vzdihnil Vojtek hopp!" pozdravivši Minko iu počasi odšel Med tem ko sta oba zelo vpehana s tovorom. drvila proti pristavi, je poleg nju „Ubogi Vojtek!" rekla je Minka |jezdil grajščak ter se siromakoma obžalovaje ga, z lesenimi cokljami je ceptala po zmrzuenih tleh, z rokami pa bila po rameuah, da seje ogrela . . . „Brr, . . . kako mrzlo postajal ... . In poleg tega ima ubogi mladenič še stražo v hlevu... Ubogi, dobri Vojtek!*' Nedelja je napočila. Preje nego po navadi se je Minka odpravila proti cerkvi k službi božji. Zelo čedna je bila v njenej nedeljski ladije odpoklicati iz Krete, ter se obleki, marsikdo bi celo trdil, da je samo političnim potom baviti z bila krasna ; najbolj jo je dičil syeži otokom. obraz kakor cvetlica, ktera se raz- Harwich, 24. marca. Angleški cvete v lepi topli spomladanski no- parnik!tSeaman" je včeraj večer na či, nje debele kite, v ktere so bile poti proti Hamburgu pri Hanks vpleteni trakovi narodnih barv, so svetilniku zadel ob neznano ladijo daleč po hrbtišču segale skoraj do iu se ista potopila. kolen. Še enkrat se je pogledala v Bombay, 24. marca. M smejal, seveda je pa tudi sem iu tja vihtel z bičem na njunimi glavami* „To je dobro za to leno svojat — ha, ha, ha . . . Sedaj so saj njih zastali členi zopet gibični ... V obče bodem tema dvema ljubezen dobro pregnal. No ješpren, ne bode ta dva zbadal . . . No, ta vlačuga. ako jo bolj natanko ogledam, ni še napačna . . . Hm . . . redka prikazen v tej samoti. No, o kakej priliki si jo bolj natančno dam". (Konec prihodnjič.) Električni „Stavbna družba" merava pričeti graditi letos želez nico za tramwaj z uporabo elektrike, ki bo vezala promet po celem mestu s periferijo vred. Ta železni ca bode izvestno dobro ustrezala svojemu namenu. * * * Utonil je 6. marca 2£letni Mihael Potakor v potoku kraj očetovega mlina Podlipoglavom v do-brunjski občini. Otrok je utonil, ker so ga stariši pustili brez nad-aorstva. * * * Žganjegaje ubilo. 461etni Fran Polž iz Stude v kamniškem okraju je dne 8. marca spil tekom pol ure dva litra žganja ter potem brez zavesti obležal na cesti. Umi-ljeni ljudje so ga uesli v hlev krčmarja Lobode, kjer je mož drugi dau umrl, ne da bi se bil prej zavedel. * * * Ustrelil je v neki gostilni v Sežani dne 4. marca mlad graški zavarovalnični uradnik Karol Roth svojo ljubimko Sofijo Neth, nato pa še sam sebe, a to zbok zaprek, ki so jih stavili njegovi stariši njuni zakonski zvezi. * * * Cesaričinji Štefaniji se je zdravje obrnilo ua bolje iu okreva. ]LZ a 1 u j o č a i r e d e n t a. 8. marca bil moral tržaški obč. svet imeti sejo. Že čez dan se je po Trstu govorilo o večjih demonstracijah, katere se primerijo mej sejo in s katerimi hoče iredenta Italiji izreči svoje sožalje na smrti Cava-lottijevi. Toda seja se ni vršila. Prišli so pač slovenski obč. svetniki, progresovskih pa ni bilo. Izostali so, da pokažejo na ta način svojo žalost. Na galeriji zbrana mulerija je vpila „Onore a Cavalotti" ogle- Drobnosti. Štajerske novice. Vsled posebnega širjenja davice in škrla-tice med mladino, zaukazal je celjski okr. šolski svefr pretečeno soboto dne 5. t. m. zapreti vse šole v mestu. — Celjski mob iu Bmrko-lini jeli ~o zopet preobračati kozle. V nedeljo 6. marca spravili so se uad hišo dr. Serneca ter med žvižganjem in kričanjem mu ometali hišo z blatom. Ko pa se je poka- zal dr. Sernec na oknu, zbežala je KOLEDARJEV za leto 1898. ta sodrga, kakor bi strelil med Poslednji črepinjo ogledala, kt*ro je skrbno kaklh p^daj, te njo. Takih postopačev je zadnji P J g , t*ro je skrbno 8mo dcbili vrneue, od nekterih ro- čas več videti v Celin, iu dobro bi teden je umrlo 1259 osob, med te- čuvala in hranila v skriuji. Potem jakov, kteri so jih iz prijaznosti i bo iu iz v "w^xw km. _ ^_______ ____^______ mi 4 Evropejci vsled kuge. je hitela na dvorišče, da i pridruži prodaj ali.1 ' KdVt" ra/ ftTklk'klS bilo, da se policija malo začne zani- ®cra^ *f; "fanalikar* nLzdel 1°™ de"Hr' zft° pa ^di zahtevam Dover, 25. marca. Brzojav po- tam zbirajočim poslom, vsim na- mad naj nam dopošlje 25 cen- ™ati m ker jih če ne zaloti španska vlada je zopet odposlala kih ^Lfne zahtevamhtrVS" roča iz Marseilles, da se je franco- me njen i m v cerkev, a gledala tudi, tov v poštnih znamkah. pri razgrajanju, ntj bi vsaj malo vojno brodovje proti Kubi. Johu Grdiua ski parnik „Lydia", kteri je due 4. ? da se je pridružila Vojteku. Temu * * * posledila od česa se žiye, ker goto- 9 H a v a n a, 30. marca. Tukaj se 7—13 Academy, Cleveland, O. marca odpljul iz Carigrada, potopil je imela sporočiti veselo vest, da Umrla je dne 13. marca v St. VO bi našla zanimive podrobnosti- govori, daje višji konzul Lee zelo -j-=---— na visokem morju. 3U mornarjev je jej je oskrbnik dovolil po službi Cloud, Minn., gospa Ana Mihe- ~ V uedelJ° 6' marca Pa 80 ei nSfel^ ™C0BI paTODrOfllia OTOlDa Tn. r, ,, Wolf ovci" ob priliki koncerta1 . McKinleya in hoče odložiti John G. " - u • ; 8VOJe mesto. Lee neče o tem uič _____r....,..........M.... _ ______________Musikvereina privoščili zopet govoriti, ne priznati, niti »mikati. , etveno stanje Gladstonea, daje po- grajščak je dospel v soboto veir in v Blaževicah pri Poljanah na Do- svoj »hei101" Med koncertom za- Dalje se pripoveduje tudi, da je Lee —j---:----:_ —j----o— L | ... _ . htevali so nakrat naj se igra „Wolf- dobil pretilna pisma, da bode marsch", ker na hurousko vnitie umorjeu kadar se pelje na sprehod. po d in 9 let. Bog jej daj večni mir iu roPotaQje kapelnik Diessl tri-' pokoj. krat ni hotel vstreči, je slednjič za- * * pustil ta oder iu godbo, na kar je c. kr. v. p. gosp. Jakob Stariha je aoa- sve^ovaica v ^eiji 111 on dirigiral ,,Wolf-Marsch". Da se je spod župnik, da podeli sy. zakramente umirajočemu, ki je bil raz-v« n glave pod skalovjem zakrit čez in čez. * * * Koroške novice. Dne 3. marca se je v Beljaku ustrelil v ondotni vojašnici lovski podčastnik, najbrž zaradi dolgov. — Gospod dr. E. Kramarje imel poučno predavanje na pustuo nedeljo v Svetni vesi v Rožni dolini. — V Svincu na nemškem Koroškem se v kratkem zgradi prva avstrijsko ogerska Calcium - Carbid-tovarna. Dne 2. marca je bila ondi poskusna razsvetljava z Acetyl-plinom, ki se proizvaja potom majhnega aparata iz Calcium-Carbida. Luč je lepa močna in bliščeče bela ter gori z mirnim, brezvojnim in ne bledim plamenom. Moč luči je tako velika, da izgleda poleg nje stoječa petrolejska luč kot ponočna leščer-ba. Iz jednega kilograma Calcium Carbida je možno napraviti 300 litrov plina.. Približno stane luč vsako uro samo jeden krajcar. Nov vodovod bodo zidali v Porečah ob Vrbskem jezeru. — Za lanske po-gorelce v Bistrici ob Zilji seje nabralo vkup 1783 gld. — Cesar je podelil voditeljici dekliške šele v Celovcu K. Hagen zlati zaslužni križec. t Ljudožrci. Sina bruseljskega tovarnarja šokolade, 231etnega Gerharda Neuhausa, kateri^je, kakor voditelj neke faktorije odšel v Lakolelo, na levi breg Konga v Afriki, so Kanibali umorili ter snedli. Samo glavo so pustili, katero so našli Evropejci že vso gojilo. Radi brk. Nedavno je zahteval ravnatelj nekega gledišča v Bru-selju od svojih koristov, naj se vsi od prvega do zadnjega obrijejo, ker je za novo priučeno opereto to potreba. Le malo jih je izvedlo to zapoved, vačina pa se je uprla. Toda ravnatelj ni poznal šale; odpustil je vse uporueže. Ti pa so se pritožili pri sodniji, katera je pri-poznala, da je ravnateljevo ravnanje bilo neopravičeno, ter ga obsodila, da mora odpuščencem izplačati zahtevano odškodnino. Listnica uredništva: Rojakom odpošljemo sedaj za 840.70 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. G. Mat. J. v K. Kakšen bode Katek izem družbe sv. Mohora, kte-rega dobe nje člani letos, nemoremo še sedaj reči, ker nam je le toliko znano kakor vsakemu drugemu, da bode veliki Katekizem. Razlike o Katekizmih ni druge, da so eni bolj obširni in zato Be ime-nujejo „veliki", drugi pa obsegajo le poglavitne verske resnice z vprašanji in odgovori in sc namenjeni za najnižje razrede ljudske šole ter s ko so zvedeli> da 8eJe takoj zgo. mu v C mož., da so mu dnevi šteti. daj zjutraj podal na lov divjih pre_ Moči ga zelo zapuščajo, zdravniki ši6eV) in da bodo vaaj y nedeljo mir uporabljajo vso umetnost, da mu imeli pred tiranom; saboj je vzel bolečine olajšujejo. Berlin, 28. marca. Državni zbor je danes sprejel v tretjem či-tauju predlog glede pomnoženja mornarnice z veliko večino. Peking, 28. marca seveda tudi več lovcev. Cerkev je bila napolnjena. Služba božja se je vršila kakor običajno; samo prepoved je bila v velikem protislovju z isti ni to krutim Rasi j a je grajščakom. Pravoslovni duhoven »opet enkrat kljubu vsemu vporeka-; je razlagal vernikom: o dolžnosti uju Anglije izvršila Bvojo namero. Kitajska posadka je danes zapustila Port Arthur iu Talien-Wan. Ruski vojaki bo bili takoj izkrcani in na rovih utrdb razvili rusko zastavo. Peking, 29. marca. M. Pav-loffa, ruskega poslanika so spremljali Kozaki, ko je obiskal kitajski urad vnanjih zadev in šel podpisati pogodbo za Port Arthur in Ta-Lien-Wan. Več Rubov v spremstvu s duhovnom je danes ostavilo Tien-in se udeležijo obreda preja. Jz Bu- li lapca nasproti njegovem gospodu. Opominjal jih je, da se morejo posli, hlapci iu delavci popolnoma udati in podvreči od Boga izvoljenim gospodom, saj jih je poslala božja previdnost na svet, da čuvajo uad siromašnim, nizko rojenim hlapcem, da ti ne postanejo preširni in ne trpč škode ne na duši in telesu. Brezpogojno podvrženjeje največja Čednost hlapca in ta modrijaš je to celo skušal potrditi z izreki svetega pisma. ^ Ponižno se je klanjalo staro in mlado, globoko so se klanjali, ali klečali na peskn, s kterim so bila •la Volilo. V Črnomlju umrli ka- "^P11 mladi fitter, sin nonik v. p. gosp. Jakob Stariha je i 8od- avetovalca v Celji in -volil 9500 gld. z večletnimi obrest- -mi vred za napravo petih dijaških tulil° m razbijal° j« ob sebi raz-ustanov, katerih podelitev pristoja amuo in »heil De^tschland", „B5b-kuezoškofijskemuordinarijatuljub-'marck" in druSib takit »patrijo-ljauskemu. tičnih" izrazov ni bilo ne konca ne kraja. To pa je dalo povod, da so vsi navzoči čaBtniki takoj zapustili dvorano pri Koscheriji, kate-i im je sledil tudi c. kr. predsednik krožnega sodišča g. Rudolf pl# Ulepisch z družino. Tako bodo ti celjski Prusaki kmalo pregnali pov- Potrdilo. Coiapie Tr U m r 1 je na Vrhniki vrli rodo ljub gosp. Martin Brilej, trgovec in posetnik, v starosti 40 let. N. v m.p.! * * * Nesreča. V Št. Petru pri Novem mestu padla je 681etna Marija j aod avBtrijsko misleče goste in kam Jakše z lestve vznak na tla in se; vede> ai lahko VBakdo miali tako poškodovala, da je kmalu po- j Ali ylada rea nima nobepe mo6i?, tem umrla. __ Dne 2 marca t j okoli jedne Ponesrečil je kakor se do- ure popoludne se je pri Sv. Jošku mneva. 751etni posestnik Jožef na Kozjaku ponesrečil 371etni fant Ceper, kateri je konec meseca februarja šel iz Zg. Ležeč v Vipavo, a se ni več vrnil. Domneva se, da je s^ari mož v gozdu mej Senože-čami in Zg. Ležečami zmrnil, a Potrjujemo, da smo dne 28. marca 1898 od g. Ivana Pakiža, Podgorskega iz Ely, Minn., prejeli ček za 8798.50 ter poslali plačilno nakaznico za 1S59 gold. £ast. g. ilija Rani lovi ču, župniku Selo: Kašt, pošta Sošice na Hrvatskem, da to izplača dedičem pokojnega Jožefa D i j a n o v i č a , kterega je v Towru, Minn., ubilo v rudokopu, ter bil član K. K. S. Jednote. New York, dne 29. marca 1898. FR. SAKSER. Direktna črta do HAVRE - PARIS -ŠVICO - 1NNSBRUK (Avstna). Parniki odpljujejo ob 10. uri do-poludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street sledeče dneve: / La Bretagne La Gascogne La Navarre La Normandie La Bourgogue La Touraine 9. aprila. 16. aprila. 23. aprila« 30. aprila. 7. maja. 14. maja. Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 3 BOWLING GREEN, NEW YORK. }v še ci. in delavec Janez Valenci, škalski rojak, pri odkopu šolškega stav-bišča. Odtrgala in zdrknila je na njega 15 centov težka skaia tako silovito, da je bil revež v 10 minutah že mrtev. Na klic sodelavcev pribiti na lice nesreče častiti go* IHI m iu Iu m IH m BI I Bil Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne vloge po 4°|0 < - brez odbitka novega rerttnega davka. Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja naravnost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda". M&m m SBlBSBlBlBlIl -.'I'-JluO? i. I|I_J| . •vi mi ■s Slovenci! Ako pošljete denar v staro domovino, želite koga Bern dobiti, ali potujete domu, obrnite se na F. Sakser & Co.__ Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. Naše čitatelje opozorujemo na objavo Benzinger Bros., posebno pa še slov. društva glede regalij in zastav. _ JOHN BREDL, prop. 358 Ohio Str.,Allegheny, Pa., toči fina vina, likerje in prodaje dobre smodke. PoBestuik je avstrijski Nemec, rodom Čeh. Toči dobro EBER-HART in OBER PIVO. Dobro prenočišče za potnike. KNAOTH, NACHOD & KUEHNE No. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjiee, in dolžna pisma. Izposlnje in izterjnje zapuščine in dolgeve. MAIJRIN &BAN0 418 Pine Str., Calumet, Mich., DOMAČA POGREBMA Ta prostor je prihranjen za novo tvrdko G, MARTINI, Be priporočata Slovencem in Hrvatom za vse potrebne opravke o priliki smrti, bodisi oskrbljenje okusnega m[r tvaškega odra, maziljenje trupi a, uredita ves pogreb, preskrbi ta k r^te po želji in grobišče. Žalujoči nemajo skrbeti za nobeno stvar v takej priliki A Vse to napraviva c eno in zelo fino. Na razpolago imava lepe vozove, ktere priporočamo za krste, poroke in druge prilike. Priporočaje se vBem Slovencem in Hrvatom znamujeva se z veleštovanjem Maurin & Bano. Dr. G. B. Ham rekoč bolniku oči, da mu ni potreba zastonj trošiti denarja. Doktor Ham je zelo učen in odkritosrčen ter je bolnikom kar oče svojim otrokom. Ljudje, kteri so zastonj iskali namoči pri kakem drugem zdravnieu zaradi svoje bolezni, ali bili iz kake bolnišnice odpuščeni kot neozdravljivi, ozdravljeni so bili po doktor Hamu. S tem bi še nič preveč povedanega, ker je resnica. Ne zatajuj svojo bolezen, ker postane neozdravljiva. Piši takoj dr. Hamu. Zdravila dr. Hama se ne dobe nikjer drugej nego samo pri njemu, niti v lekarnah, niti grocerijah, niti v kaki prodajalnici z dišavami, ali pri kakem krošnjarju (peddler). Kdor hoče biti dobro postrežen in dobiti prava zdravila, mora pisati dr. Hamu. Steklenica stane $1, šest steklenic $5. Ako pišeš po lek, opiši tudi tvojo bolezen, v pismo dodaj gotov denar, poštno nakazni-co|.( Money order) ali bank chek. Lek in nasvete pošlje dr. Ham z obratno pošto. Priloži znamko za JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih or gel j se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK Cena najcenejšim 3glas-nim od §25 naprej in treba dati $5 ,,are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do 8100 je treba dati polovico'*a račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačna. JOHN GOLČB, 1111 Chicago Street, 'JOLIET, 111 Podpisani priporoča vsem Slovencem bvoj krasno vrejeni Hotel Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni ; na razpolaganje je lepo Usiegljiso©. Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokrat 1 Svoji k svojim! Se spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. . Ji. ^ l ......................................1 .^.....io:': ■,,^;Mi.-Jliii,.,t«i.V,liJII.................................................. (Is Bellevue Hospital Medical College.) DAJE NASVETE ZABTOXJ. Leči možke, ženske in otroke. Marsikateri zdravnik ni mogel spoznati bolezni iu ni mogel pomo- 2 centa za odgovor. Naslov naredi či dotičnemu, dokler ni ta zvedel za naslov doktor Hama, ta mu je pomagal ter dal naBvete zastonj. Ako doktor Ham spozna, da kaka bolezen ni ozdravljiva, odpre tako- Dr. C. B. HAM, 708-709 National Union Building, TOLEDO, OHIO. HOTEL Warenberger J. STREIFF & CO., lastnika 130 Greenwich Street, Neiv York (v bližini tiskarne „Glas Naroda"). V našem hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči iz Avstrije. Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo parobrodne in železniške listke po najnižjih cenah. Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA CIGAR FACTORY, F. A. Dusohek, lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnio vsakovrstne fine smotke (Cigars) po ink o nizkej ceni. Edini izdelevatelj: FLOR DE CARNIOLIA ali ,.Kranjska lepota Cigars" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih viržink z f> U m o. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Samplee) kakor tudi večja naročila pošiljam po ExpreBU prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi novci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na ,,Gla8 Naroda1'. Moj naslov ju: F. A. DUSCHEK 345 E. 78 STR. NEW YORK, CITY. Sv o j i k b voj i m I Spretni agentje se sprejmo protj ugodnim pogojem. If* »'»11« '»I""*! !■"> W.I W "-».'.'»T "UP '^l'!ltf • T?' BENZIGER BROTHERS 36-38 Barclay Street, New York. TOVARNARJI potrebščini za * Katoliška t društva. Posebnosti naše hiše so: regalije (društvena znamenja). Zastave, bandera, prtpasnice in redovni znaki. Sablje, nožnice, čelade, čepice, zavihane rokavice, rokavice itd. po ■MF ~ Vse to [napravimo natanko predpisu raznih društev. Zlate in srebrne kolanje naša specij ali teta. Ustanovljeno: K«v York, 18?3. Cincinnati, I860. Chicago 1887. Slika predstavlja . srebrno uro z jednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim. Elgin kolesovjem na 7 kamnov samo. . . ^13.50 in na 15 kamnov Bamo Na zahtevanje se razpošiljajo ceniki fraukovani. Poštena postrežba in jamstvo za robo je moje geslo. Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjem: Jakob Stonich, K9. E. MADISON STREET. rHICAttO. IL!.. HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik srni V/iAf-I* sedaj nastanjeni zdravnik na corner 6th & Minnesota Ave. KANSAS CITY, KAN. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jedeu najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu,* priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranji! Mor tudi riflL. »i ^ - ^ JOSIP SOTLICH priporoča svojo t procerijami, razno obleko, posebno delalno obleko in obnvala za radarje; obuvala za moške, ženske in deca; hišno in kuhinjsko opravo ; klobuke, spodnjo obleko itd.; itd.; dalje svojo mesnico, v kterej je dobiti vsakovrstno sveže meso, kakor tudi prekajeno meso in fine kranjske klobase. Prodajam paxobrodne in zelezniske listke za vse črte in vse kraje iz Amerike v staro domovino, ali iz Btare domovine semkaj. Dalje^posiljam novce v staro domovino hitro in ceno. Kot agent*parobrodnih družb poslujem že 16 let. Priporočam se vsem rojakom Josip Sotlichf CALUMET, MICH. (Rojaki, podpirajte domačina! | v iv v m wjmzm. THE STANDARD GEM ROLLER ORGAN to je budo sedanjosti. Igra nad 300 komadov. Vsako dete zna igrati. Ta godbeni instrument je nedosegljiv in n ajpopolnejši avtomat. Ni potreba ni-kakega znanja muzi-ke. Vsakdo zamore na njem igrati cerkvene pesmi, valčeke, polke, škotsko itd. Izvrstno spremi je vanje za. petje. Naše orgije so lepo delo in celo kras v hiši. popolne orgije, ktere igrajo 300 komadov, veljajo Je $6. Sedaj je čas si omisliti ta instrument. Pošljite nam S3 in mi vam pošljemo in instrument, ostale $3 plačate pri sprejemu. Imamo na tisoče pripo-znalnih pisem. Veseli me, da imam tako dober organ. Iv. Cernič. Organ, dobil, ravno tak je, kakor popisan. ProvzroČa, da dekleta plešejo, Sim. Novak. Jako pripraven za darilo. Zelo dapade. C. Justan. Dvojne cene je vreden kolikor sem zanj dal, boljšega ne bi dobil. ^Mttl Rud. Pechauer. Toplo priporočam organ vsem prijateljem godbe. Tom. Klane. V mojo prodajalno vabi kupce. Kratkočasi ure. Ad. Jeraich, Denar zaslužim z organom. Vsi ga ljubijo. John Zoblich Naslov: STAN DAR D M AN U FACTU RING QO P. 0. Box 1355. 45 Veoey Street, New York. ' Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku,Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in najjasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v Jto deželo, z žulji in bogatim znan-jemin Bkušnjami Dr. G. IVAN POHEK, jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na s±;otn ~n o i "n sjpcrtn ~n o postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj ae vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vo-denici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrBtnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo- / S nevarno bolnih OBeb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagatisv je rojaku in bratu, po krvi in rodu. • u Dr. G. IVAN POHEK se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod. kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na: * Dr. G. IVAN POHEK, Cor. Sth & Minnesota Ave., KANS. Madrid, 12. junija. Skrivno posvetovanje kabineta je trajalo do 11. ure. Kaj je bilo povod posvetovanju ni znano, mislijo pa, da politična kriza. Dunaj, 13. junija. Vsled cesarskega ukaza je bil danes državni zbor odpuščen. Povod temu je bilo razsajanje nemške opozicije, ktero je nadaljevanje obravnav onemogočilo. Cannes (južno Fraucozko), 13. junija. V Biot se je porušilo štiri nadstropje visoko poslopje. Trideset oseb je baje zgubilo življenje. Popoln obseg nesreče še ni znan. Vojake so poslali na lice mesta, kteri odpravljajo razvaline in iščejo trupla ponesrečencev. Pariz, 14. junija. Danes zjutraj dvobojevala sta se z sabljami grof Bonifacij Castellane in Henry Turot. Ob istem času sta se dvobojevala Charles Bernard in Ge-rault Richard. Castellano je soprog newyorkčanke milijonarke Ane Gould, Turot in Richard sta urednika republikanskega časopisa. Povod dvobojev je bil nek članek v „ Petite Republique". Nekaj krvavih prask zadostilo je razža-ljenje časti. D a r m s t a d, 14. junija. V okraju Oftenbach-Dieburg so si pri letošnjih volitvah klerikalci in aoci-jalisti vedno v laseh. V Oberrodenu je duhoven pri zborovanji že nad mero zabavljal čez socijaliste. To pak je močno razburilo navzoče socijaliste. Hud pretep je nastal, in nazadnje so socijalisti vdrli v hišo duhovna in tam vse zdrobili. Orožniki so več mož zaprli. Dunaj 15. junija. V Galiciji so protižidovski nemiri na dnevnem redu. V Lembergu so vojaki nemire vdušili. Na Dunaju žuga družba služabnikov konjske železnice štrajk pričeti, ako vodstvo imenovane železnice odpusti sprevodnika Hirsch-bergerja, predsednika društva teh služabnikov. Pariz, 15. junija. Pri današnji Beji ministerstva je to sklenolo izročiti predsedniku Faureju resig-uacijo. Pravijo, "da bode Ribot sestavil novo ministerstvo. Anarhist Etisavant je bil danes k smrti obsojen, ker je dne 19. jan. policaja Renarda napadel in mu z nožem prizadejal dvajset ran. ListeHs:. Mati. Stoletna mamica leži na smrtni poBtelji. Prestala je že težave smrtnega boja. Duša njena se sicer ni še ločila od telesa, a dvignila se je proti Stvarniku in takorekoč že plavala med zemljo in nebom. Oko-lu stoječi so mislili, da je nezavestna in še sumili niso, da je starka v zadnjih trenokih v duhu še enkrat preživela edino važni dogodek njenega življenja. Pred štiridesetimi leti, akoravno že GO let stara, ni nikoli popreje prestopila meje domače rojstne vasi. Bilo je nekega poletnega dne ravno na predvečer „Sabatatl, ko je prejela pismo od ujenega edinega sina. Že pred večimi leti &e je isti priženil v trideset milj oddaljeno vas in tam bival z mnogobrojno družino. Hlastno in s tresočimi rokami odpre pismo, pa kako bi tudi drugače, vsaj je bil isti sin, edina luč njenih starih oči j. Tresujoč hitro pregleda od desne na levo čečkajo-Če vrste hebrejske pisave. Naenkrat začuti, kakor bi jej oster meč pre-■unil srce in na pol nezavestna se zgrudi na tla. Na ozko popisanih straneh čitala je stavek, kteri jej je kakor v krvi zamigljal pred očmi: „Zadnji čas je bilo po dnevi prav soparno, noči pak bo meglene. Nič kaj dobro se ue počutim, a to nima nikakega pomena, moj želodec ni v redn". V pismu pridjanih je bilo par rnbljev, toda ni jih zapazila. Že pred ta dan se jti raznesla vest, da je v v*si njenega sina vzbruhnila kolerk. Ves dau je že hodila okrog s težkim srcem, ker se je baia za svojerga otroka. i idino se jej dozdeva kakor potrdilo groznega sum ničen j a. Morebiti leži sedaj na smrtni poBtelji, morebiti se bori z smrtjo, ali pa je celo že mrtev. Nepremagljivo jo vleče materina ljabezen k svojemu otroku. Posebno zadnje vrstice jej vzbujajo neugoden sum. ,,Pridi k meni ljuba mati, kakor hitro mogoče, dolgo ne bodem mogel od doma". Da, da, k njemu mora hiteti in sicer takoj, saj morebiti ga vidi zadnjikrat. V tem trenotku pak jo prešine strašna misel, da jej skoraj preneha biti srce. Ravnokar se je pričelo praznovanje sobotnega dne, ktero traja celih 24 ur. V tem času je pa vožnja, ali potovanje Židom strogo prepovedano. Samo v enem slučaju dovoljuje židovska vera izjemo, namreč, ako je kako človeško življenje v nevarnosti. Toda kakor koli premišljuje, bi li bilo njeno potovanje opravičevalno, vendar ne more najti logičnega zaključka. Vsiljuje se jej vedno in vedno le misel, da samo bolezen njenega sina še zadostno ne opravičuje potovanja. Ne, ne, to bi bilo nedvomno skrunjenje sabatnega praznika. Kakor koli že premišljuje sem in tja, ne more se zuebiti neovrglivega prepričanja, da njen sin leži na smrtni postelji, da mora nemudoma k njemu. Po dolgotrajnem notranjem boju sklene obiskati svojega sina in ker se voziti ne sme, hoče iti torej peš. V naglici použije siromašno večerjo, skrije drago pisemce v nedrja, priveže sandale na noge in se poda na 35 milj dolgo in težavno pot. Naj že bo kakor hoče, hiteti mora k svojemu sinu, da še enkrat vidi bledo obličje ljubljenega otroka. „Saj pridem, saj pridem golobček moj. Tvoja mamica je na potu k tebi". Zadnji žarki zahajajočega solnca obsevali so še na nebu zbirajoče megle. Svetloba zgubljala se je čez — dalje bolj, kolikor bolj se je oblačilo nebo. Proti polnoči je bilo celo obnebje že pokrito z črnimi oblaki. Stara mamica krepko stopa dalje, ve da mora iti naravnost, torej le urno naprej. Tako hodi celo noč skoz temni gojzd. Vso pot ne vidi niti človeka, niti živali,- pač pa sliši tuliti volkovi v daljavi. Ko so je jelo daniti, je že tako utrujena, da komaj stopa dalje. Pol pota ima še pred seboj. Tudi želodec se je jel že oglašati. Seboj ni vzela nič, ne ker bi jo isto težilo, marveč zato, ker je v saboto prepovedano. Med potjo opravlja jutraj-no molitev, kar jej olajša dušne in telesne težave. Prišedši v bližnjo vas, je slišala, da vest o koleri ni bilo prazno govorjenje, ampak grozna resnica. Isto jo spodbudi, da pospeši še bolj korake. Koncem vasi zapuste jo telesne moči vsled glada in dolgega pota. Nasloni se za nekaj trenotkov na plot ob cesti; bilo je skoraj po-ludne. Nek mimogredoč berač se usmili revice in jej poda košček kruha. Hvaležno ga sprejme, akoravno se ne more znebiti misli, kaj ko bi bil neočiščen. Skloni se po konci in nadaljuje težavno in dolgo pot. Toda kratek počitek jo je le še bolj utrudil. Vzame tedaj pismo iz nedrijo in ga prebere. Isto jej oživi zopet zapuščajoče moči. „Le pogum moj ljubček, tvoja mamica jena potu k tebi!" mrmra sama med seboj. Dolgo že so se drvili temni oblaki po zraku, a sedaj vlije se gost dež. Od pričetka jo hladen dež precej okrepča, toda kmalu je bila premočena do kože. Mokra obleka se jej prijema trudnega života in jej ovira hojo. Prašna cesta spremeni se kmalu v gosto mlako in blato se prijema podplatov. Toda ne zme-neč se za dež in burjo le še omahuje dalje. Toda nova bridkost jej napolnuje dušo, kaj ko bi jo zapustile moči? Kaj ko bi onemogla in ne mogla dalje? Vedno počasneji so koraki, komaj se pomika še na-prej. Tem počasneje stopa naprej, tem bolj se jej zjasni zavest. Bo li čula njegove poslednje besede? Morda --oh pri tej misli zastane jej kri po žilah. Oh, da bi vsaj enkrat še videla Bvojega otroka. ,,Oh nikar še ne umri, moj Binko nikar! Vsaj tvoja mati hiti k tebi". Dež je ponehal, oblaki bo se razpršili in ž&reče pcletensko Bolnce jelo je močno pripekati. Sedaj jej že vsak korak provzroči grozne bolečine. Noge so jej zatekle, toda ona se ne zmeni zato, kajti v daljavi jo kliče pojemajoči glas njenega sina. Kakor večnost se vleče dolga pot. Stara mamica omahuje slabosti, le plazi se še naprej. Solnce se je nagnilo k zatonu, ko Be bliža vasi. Ko pride do hiše svojega sina kar oetrmi. Kaj pomeni množica poljskih kmetov zbranih pred hišo ? Strašna bolest se polasti njene duše, ko čuje otožue psalme judovskih obredov. Tiho se jej umakne množica. Sedaj vstopi v hišo. Tam na tleh čepi snaha in vnuki njeni. „Gospod ga je dal, Gospod ga je vzel, češčeno bodi njegovo ime", se bolestno izvije iz njenih prsij. „Kdaj pa je umrl?" ,,Včeraj večer, morali smo ga hitro pokopati radi sabotnega dne". Stara mamica toči grenke solze, množica pred hišo pa poje starodavne in žalostne melodije psal-mov. * * * Okolustoječi in strežnice še sumili niso, kaj je prouzročilo, da je skoraj že ugasnjeno življenje stare mamice nenadoma vsplamtelo. Koščeni roki sežete v zgubani in veli prsi; izvlečete zastareli papir s čudno čečkarijo. S tresočimi rokami drži papir pred steklenimi očmi in liadzemski smehljaj odseva iz velega obličja. Smrtno blede ustnice pak še mrmrajo: „Saj pridem moj golobček. Tvoja mamica pride k tebi". Drobnosti. Iz Warren, Idaho, nam piše g. Joe Visočnig, da je toliko ljudi tja privrelo, da ni več ljudem dela dobiti. Bosi so na vse strani po ljudi pisali, zato nemorem nikomur svetovati sem hoditi. Nekteri rojaki so mi pisali kako je kaj za farme napraviti, a o tem bodem še pisal v tem listu. * * * V staro domovino so se podali: Auton Peuc v Mirno, Josip Ušnik na Golo pri Igu, oba iz Pueblo, Colo. ; John Košenina iz Albany, Minn., v Spod. Senico; Matija Juršinič iz Jolieta, HI., v Semič; Peter Maček iz Forest City, Pa., v Logatec; Martin Krašovec z družino, Marko Krašovec v Bodraš, Jakob Mihelič v Semič, Marko Bajuk v Bojanjo Vas, vsi iz Crested Butte, Colo.; Josip Pirnauer iz Cleve-landa, O., v Novo Mesto; Jakob Sprajcer, Simon Cadež in Jakob Vončina vsi iz Jolieta, 111., v Ravno goro na Hrvatskem; Gerčmanova družina iz Forest City, Pa., v De-beče pri Litiji; Josip Pakiž v So-deršico, Janez Preuc v Drago, oba iz Memphisa, Tenn.; Josip Blažič, v Novo Mesto, Jure Skubic v Trnje na Hrvatskem, Mike Brodarič Soderšico, vsi iz Steeltona, Pa. Anton Jerman iz New Yorka Črnomelj; Anton Sušek in Josip meščanskega zaklada se pridno snaži in ometava, na Opekarski cesti si bode gradil novo hišo tovarnar Kalmus. V Prulah je jedna hiša do pateija na novo zgrajena. V Wolfovih ulicah napravil se je asfaltni tratoar mej Gerberjevo in Krejčijevo hišo; za Dolenčevo hišo se koplje temelj. ,,Slov. Nar." * * * V Ljubljanico Bkočilaje dne 22. maja Alojzija HirBchmann, žena sodnega sluge, namenoma, da bi se utopila. Mož je skočil za njo, da bi jo rešil, a da ju niso rešili trije delavci bi se bila oba vtopila. * * * Požar. Dne 26. maja popolu-dan okoli pol 2. uri začela je goreti hiša Antona Leskovca po domače pri Merlaku v Logu pri Vrhniki. Ogenj je upepelil hišo. Škoda je velika. Hišna gospodinja Marjana, stara 35 let, je bila v hiši, ko je nastal ogenj. Bežala je iz hiše, in hotela ovce odpoditi. Ravno v tem hipu je padla slamnata streha na tla in je ženo, ki je pod kapom stala, podrla in zasula. Ker tega ni nihče vedel, ni ubogi ženi nihče na pomoč prihitel. Sele pozneje se je našlo truplo, ki je pod ognjeno slamo več kakor pol ure ležalo. Roke in noge bo ženi zgorele, truplo pa je bilo podobno osmojenemu čoku. Zgorelo je tudi več ov.ic in prašičev in dve teleti. Kako je ogenj nastal, ni še znano. Zavarovan je bil posestnik za majhen znesek pri banki „Donava". * * Potres. S Krškega se piše: 27. m. m., zjutraj ob 2. uri 29 min. čutili smo 5 sekund trajajoč, rahel potres, kateri se je ponovil zopet ob 2. uri 44 min., ter je kake 4 sekunde trajal. Bil je tudi rahel ter je moral njega izhod kje daleč biti. Ako bi bil kje pri Ljubljani, bi se pri naB izdatno bolje čul. * * * Usmrčenje roparskega morilca. V 21. maja. zjutraj ob 6. uri je bil v Mariboru obešen Fran Vračko, kateri je v noči od 12. na 13. decembra umoril svojega tasta Josipa Feriinca in avojo taščo Marijo Ferlinc ter ju oropal. Vračko je mirno in sigurno korakal k veša-lom. Pred usmrčenjem se je bil izpovedal in je prejel sv. obhajilo. * ♦ * Grof Gleiapach v varstvu orožnikov. Iz Gradca se piše: Višjesodni predsednik grof Gleiepach se mudi sedaj na svojem gradu Birkwiesen blizv Gradca. Ta grad stražijo orožniki noč in dan, a ko se je grof Gleis-pach z graškega kolodvora peljal na svoje posestvo, so stali orožniki ob ceBti od Gradca do Gleispachovega gradu. Te varnostne odredbe so jako umestne,kaj ti graški razgrajači so jako predrzni in lahko bi jim prišlo na misel narediti grofu Gleispachu — vizito. * * * Gonja proti bosensk godbi v Grade i. Poroča se ,,S!ov. Nar." iz Gradca 25. maja Kudersky oba iz Peru 111., v Grad- Sinoči seje govorilo po vsem meBtu no na Ruskem; Jurij Pire iz La Salle, 111., v Skopica pri Krškem; Josip in Ivan Lipovac, Anton Mi-helčič v Cabar, vsi trije iz Memphisa, Tenn. * * * U m r 1 a je gospa grofica Lan-thieri a Parati co, soproga vipavskega grajščaka, v starosti 53 let. Lahka jej žemljica! * * * Stavbena kronika. Kdor Ljubljano sedaj nekoliko opazuje, mora hoče noče priznati, da Be naglo razširja in še bolj, da prav moderno napreduje. V teku teh dveh let dobimo večinoma zgrajena večja javna poslopjo namreč: gimnazijsko poslopje, za katero se do-važa že materijal in koplje tudi temelj, zavod za gluhonehme, za-rad katerega se je 23. maja vršil komisijski ogled na ponudbo prijavljenih stavbišč, vojaško bolnico, deželno-vladno poslopjem artilerijska vojašuica. Razen teh pa marsikatero drugo poslopje, katero zgradi mestna občina, deželni odbor in zasebniki. Na Sv. Petra cesti padli bosta kmalu v regulacijske namene Vilharjeva in Arcetova kiša, v Prečnih ulicah gradi se že hiša 'gospe Kristine Schinzijeve; hi sortnih ministrih. Tudi občinski svet celovški je v svoji poslednji seji sklepal o tej zadevi in naročil celovškemu županu, naj se taisti pridruži zgoraj omenjenemu odposlanstvu, in naj se zavzame za podaljšanje omenjene proge črez Karavanke. Občinski svet je bil za to že dovolil 40.000 gld. * * * Strela je udarila 25. maja zjutra ob 9. uri 40 m. v hišo Ivana viteza Nabergoja na Proseku. Vžgala sicer ni nečesar, razrušila pa je kakih 8 kvadratnih metrov strehe; od tu seje spustila po žlebu v pritlične prostore, poškodovavši zidovje, okna, šipe in strope. Zemljo je pretreslo tako, da so občutili ljudje po vsej vasi,- mali otroci so celo cepali na tla. Morski volk. 24. maja so ulovili ribiči blizu Umaga 150 kgr. težkega nad 2 m. dolgega morskega volka, katerega so prepeljali v Trst. Ribiči so imeli veliko opravila, da so ga ukrotili in pobili. Nevihte na Češkem. Zadnje dni maja so bilo na Češkem hude nevihte, katere so prozročile veliko škode. V nekem praškem predmestji je strela ranila deset ljudi j ter razdjala okna in peči. Tudi v Falkenanu je naredila strela veliko škode in omamila nekega hišnega posestnika. V Gabelu pa je neko posestvo do cela uničila. V Melniku je ubila plinarnega delavca. V Klattau pa je ubila osemletnega ter težko ranila 13letnega dečka. Opomin vsem onim, kteri bo bili pri podpisanem na stanovanju in hrani in v slabih časih imeli polne usta obljub, ko bo se pa časi nekoliko zbo-ljšali bo jo ubrali na vse vetrove, nekteri celo po noči skozi okno. Vsakdo ve, da nemorem pogrešati težko prisluženih novcev. Posebno opozorujem te le rojake; da poravnajo svoj dolg, ker jih že štiri leta zastonj čakam: Jože Rub za -332.56, Janez Perko $18.67, Anton Kastelic, po domače Prime $58.18, Miklavž Merkič $76.98, Matija Zgonc 845. SO, Frank Mihle $9.76, Stare iz Račne $18.71, Kocijan $10, Tgnac »čul $64.44, Rakaj $4, Jakob Cimperman $2.40, Sel iz Zagorice $6. Ako je kakemu rojakov znano bivališče, kterega navedenih prosim, da mi naslov naznani. Želim le, kar mi gre, a to odločno. Drugi boardingsbo6i naj si pa te ptičke zapomnijo. Janez Novak, 1528 St. Clair Str., Cleveland, O. KJE JE? JANEZ GORŠE, dom« iz Hrasta, župnija Vinica. Ako kdo rojakov vč za njegov nasi -v naj ga blagovoli naznaniti: M ji. Muffič, Teegarden, Ohio. „Nobel" kuhar. Kuhar ,,Grand Hotela" na Dunaju je po begnil v Ameriko, zapustivši 50 000 gld. dolga. Kuhar Tremmel — tako njegovo slavno ime — je imel lastno ekvipažo, par krasnih voznih konj in cel hlev konj dirkačev, s katerimi je pridobil, pa tudi izgubil velike svote. Imenitni kuhar pa je imel tudi prelepo ženo, katera je vzbujala za njegovimi konji največje zanimanje mej kavalirji. Konje in ženo je Tremmel zapustil in sam utekel. Ameriške oblasti mu niso zabranile se izkrcati ker je imel novce, zaradi goljufije ga pa zasledovali niso. Ukradene telefonske žice. Da ni že ničesar več varnega pred tatovi, priča to, daje pred kratkim ukradel nekdo pri Giinselsdorfu blizu Dunaja telefonskih žic, težkih kakih 440 kilogramov in dolgih do 4000 m. Sv arilo« Nek italij ski ljudilovec se izdaja sloven i im potnikom kakor bi nas zaste jI. govori malo hrvatski in ljudi e na druge kraje zvleče ker jih d<. ro odero in po navadi na Italijans . pošlje. Ne davno temu, ko je z* t nekemu rojaku iz črnomaljski »kolice vzel za stan in hrano za dan potem ga pa pustil na cedilu in to vse v našem imenu. Xemorenw dovolj našim rojakom svetovati, da bi nam pismeno ali ' »rzojavno naznanili svoj prihod v \e\v York, ker le potem pridejo k jam in hudo obvarovani škode in -vijače. Z t lopovščine druzih agen-jv nem-.renio biti mi odgovorni. FR. SAKSER. Dijak morilec. V Temeš-varu je ustrelil abiturijent Zoltan Zyros na svojega profesorja, ker mu je latinsko maturitetno nalogo slabo klasi fikoval, ter ga tako nevarno ranil, da bržčas ne bo okreval. da bo bosenska godba svirala na gostilniškem vrtu konec Annen straBse. Proti večeru Be je zbralo na stotine ljudstva pred dotično gostilno in notorični razgrajači so hoteli, dasi o godbi ni bilo ne duha ne sluha, izsiliti pristop v dvorano, kjer so imeli delavci zborovanje. * . * Koroške novice. Zavoljo ošpic bo zaprli v Beljaku šole. — V Velikovcu je umrl pivovar J. Ort-ner. — Hudo neurje so imeli prejšnji teden na Jezerskem. Voda je pobrala malone vse mostove, razdrla pota, odplavila prst itd. Skoda je precejšnja. — V Vetrinju prebodel je dnč 23. maja nek hlapec v Drukovi gostilni svojo ljubico. Potem prerezal si je tudi sam vrat, da so ga morali prepeljati v celovško bolnišnico. Železnica skozi Rožno dolino. Iz Celovca se piše: Da se že vendar jedenkrat pospeši zgradba tako nujno potrebne železnice iz Celovca skozi Rožno dolino, pred vsem pa, da se vsaj vrši visija trao za to lokalno želez-i, šel je dne 25. m. m. konzorcij odolineke železnice na Dunaj, ||vse potrebno izgoelnje pri r6- „GLAS NARODA" bode izhajal s 1. julijem DVAKRAT NA TEDEN in sicer vsako sredo in soboto. List bode tako ureje-van kakor dosedaj, a oziral se bode najbolj na sedanjo vojno. ^ Ker se bodo nam stroški s tem pomnožili, bodemo tudi od naših čast. gg. naročnikov prosili 50 centov do novega let več naročnine in sicer aam bodo vsi oni gospodje naročniki, kteri so za vse leto plačali o kakej priliki doposlali še 50 centov, oni gospodje pa, kteri plačujejo na pol leta, pa nam pri ponovljenju naročnine plačali §1.50 do novega leta. S tem mislimo bodemo mnogim ustregli, kteri že nas več časa nadlegujejo, da bi list razširili. V listu bodemo večkrat natisnili kako sliko iz bojišča, kar tudi prouzroča večje stroške. S tem bodemo poskusili, ako bode mogoče tudi po novem letu list dvakrat na teden izdajati. Upamo, da nas bodo naši čast. gg. naročniki tudi v tem podpirali in pokazali, da jim je ta napredek pri srcu. Uredništvo „GLAS NARODA". Iije je? JOS P JUSTIN, doma iz Gorenj.i v .isi, pošta Lučne pri Škofji Loki k Gorenjskem, pred tremi leti h d"lal v Gormaniji, W. Va., in od y da_; njegova žena s tremi malimi otr čiči ni dobila nikakega pisma. Ako kdo rojakov ve njegovo bivanje ali kaj podrobneje njem na blngovoli naznaniti nje-gcvej že .i. Katarina J us tin, Gorenja Vas, pošta Lučne pri Škofji Loki, K rain, Austria, ali pa „Glas Naroda". (i_g) ~J£je je? FRANC MEHLE, doma iz Sela pri Šmarju pod Ljubljano, v Ameri-o je prišel pred devetimi leti, pred . etimi leti je bival v Clevelandu, O., i : od tu tu.ii domu pisaril, a pet U t sem ni jobenega sledu o njem vtv njegov brat bi rad zvedel za uj\. bivališče, ali kaj več o njem. rwojaki, kteri kaj več o njem naj blagovolijo naznaniti, ohn Mehle, 154 Wilson Ave., leveland, O., ali „Glas Narodu". Kje je? JERNEJ SERŠEN, bil je ne časa v Hazleton, Pa., in Ely, Mi "Njegov sorodnik bi rad zvedel gov naslov; Ignac Starin, 4. Ave. Brooklyn, N. Y. Francoska parobroina dražba Listnica uredništva: Rojakom odpošljemo sedaj za $40.90 100 gld. svstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarja pošiljatev registrirana. 18. 2"). Direktna črta do HAVRE - P ŠVICO - INNSBRIK (Avstri Paruiki odpljujejo vsako s ob 10. uri dopoludne iz pri sta štv. 42 North River, ob M Street: La Gascogne La Bretagne La Bourgogue La Touraine L a Navare La Bretagne La Gascogne La Bourgogue La Navarre La Champagne La Touraine Glavna agencija za Zjed. in Canado: 3 BOWLING G NEW YORK. jmir t Iiu' juli julij ulij. julij 30. julij 6. av 13. av 20. av 27. avgu 10. 23. _ Slovenci 1 Ako nar v staro domoviiw sem dobiti, ali potuj nite se na F. Sakaer pošlje -Ilululu fi_i|i_»MIZ* M m K Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne vloge gj po 4°|0 1 brez odbitka novega rentnega davka. Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja naravnost ali pa e posredovanjem „Glab Naroda". KKKXXXK JC AXXXXXXWWMMICXKKK S! iS l_lll_l R Sakser & Co., („GLAS NARODA"/ 109 Greenwich Street, New York. Prodaja PAROBRODNE iu ŽELEZNIŠKE KARTE na vse strani sveta po izvirnih cenah. Pošilja denarje v STARO DOMOVINO in HRANILNICE; rojakom preskrbi POOBLASTILA in druge stvari. KNAUTH, NACHOD & KUEHNE No. 11 William Street kcl- Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjice, in dolžna pisma. Izposlnje in izteijnje zapuščine in dolge ve. -= > > ni m MAUEIN &BAN0 ■^Memrmrn' 8 pine str>| Calnmet) MiclLi DOMAČA POGBEBMA &1 se priporočata Slovencem in Hrvatom za vse potrebne opravke o priliki smrti, bodisi oskrbljenje okusnega mjr tvaškega odra, maziljenje trupla, uredita ves pogreb, preskrbita. krste po želji in grobišče. Žalujoči nemajo skrbeti za nobeno stvar v takej priliki.^Vse to napraviva cen o in zelo fino. Na razpolago imava lepe vozove, ktere priporočamo za krste, poroke in druge prilike. Priporočaje se vsem Slovencem in Hrvatom znamujeva se z veleštovanjem Maurin & Bano. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje • a I , . JOHN BREDL, prop. grOCeri SKO D i ago 358 Ohio Str.,Allegheny, Pa., toči fina vina, likerje in pro- kakortudi OBLEKO, OBUVALA daje dobre smodke. za možk , ženske in otroke. Dalje: poeestuik ie avstriiski VINO, FINE SMODKE in ŽGA- rodom £1 J Toči Zro NJE in KUHINJSKO OPRAVO. HART in OBER PIVO. Vee prodajam po najnižji ceni. Nemec, EBER- Dobro prenočišče za potnike. G. MARTINI JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih orgelj se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK Cena najcenejšim 3glaB-nim od $25 naprej in treba dati $5 ,,are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačna. JOHN GOLOB, 203 Bridge Street, JOLIET, 111. r .................. nitih,,,-ta...............te.....itii.................................it»i.. - a 5. ulici v Red Jacketu, Mich., je odprl ( in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in druga VINA, ŽGANJE^n'LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe. Slovenske tr-^r5vce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI. RENZIGER BROTHERS 36-38 Barclay Street, New York. TOVARNARJI ^za ^ katoliška ^ društva. HOTEL Warenberger 1 J. STREIFF & CO., lastnika | 130 Greenwich Street, New York 4 (v bližini tiskarne „Glas Naroda"). Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA GIGAR FACTORY, F. A. Duschek, lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnio vsakovrstne fine smotke (Cigars) po iuko nizkej ceni. Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali „KranjBka lepota Cigars" z barvano Bliko. Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vaBtno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresn prosto in Be pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi novci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda". Moj naslov je: F. A. DUSCHEK 328 E. 70 STR. NEW YORK, CITY. Svojiksvojiml Spretni agentje se sprejmo proti ngodnim pogojem. Posebnosti naše hiše so: regalije (društvena znamenja). Zastave, bandera, prepasnice in redovni znaki. Sablje, nožnice, čelade, čepice, zavihane rokavice, rokavice itd. po Vse to [napravimo [natanko predpisu raznih društev. Zlate in srebrne kolanje naša speeijaliteta. Ustanovljeno: York, 18=3. Cincinnati,'1860. Chicago 1887. 3 V našem hotelu ostanejo navadno Sloven Avstrije. I Dobra postrežba po nizkej ceni. 1 Prodajamo parobrodne in železniške listke I po najnižjih cenah. L dohajajoči iz ■upi^UpiPniP.....igi '""P" 'iTUMniP"^...^- Slika predstavlja srebrno uro z jednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva jelen ali konj, in stane z dobrim Elgin kolesovjem na 7 kamnov samo. . . <»j>13.5C in na 15 kamnov samo Na zahtevanje se razpošiljajo ce niki frankovani. Poštena postrežba in jamstvo za robo je moje geslo. Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjem: Jakob Stonich, 89. E. MADISON STREET. CHICAGO. ILL ................- ■ ......m,., JOSIP SOTLICH priporoča svojo arijami, razno obleko, posebno delalno obleko in obnvala radarje; obnvala za moške, ženske in deca; hišno in kuhinj-lo opravo; klobuke, spodnjo obleko itd.; itd.; dalje svojo eterej je dobiti vsakovrstno sveže meso, kakor tudi prekajeno [eso in fine kranjske klobase. Prodajam parobrodne in železniške listke vse črte in vse kraje iz Amerike v staro domovino, ali iz Btare >moviue semkaj. »alje pošiljam novce v staro domovino hitro in ceno. Kot agent parobrodnih družb poslujem že 16 let. Priporočam se vsem rojakom Josip Soilich, CALUMET, MIGU. ^ojaki, podpirajte domačina! THE STANDARD GEM ROLLER ORGAN to je čudo sedanjosti. Igra nad 300 komadov. Vsako dete zna igrati. Ta godbeni instru men t je nedosegljiv in najpopolnejši avto mat. Ni potreba ni kakega znanja muzi ke. Vsakdo zamore na njem igrati cerkve ne pesmi, valčeke, polke, škotsko itd. Izvrstno spremljevanje za petje. Naše orgije bo lepo delo in celo kras v hiši. p0_ polne orgije, ktere igrajo 300 komadov. .. . . . veljajo le $6. Sedaj je čas bi omisliti ta instrument.! Pošljite nam $3 in mi vam pošljemo in instrument, ostalo $3 plačate pri sprejemu. Imamo na tisoče pripo-znalnih pisem. Veseli me, da imam tako dober organ. Iv. Cernič Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni Hotel Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano p 1 z e n-sko pivo, fina vina; izvrstne Bmo dke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti smerni ceni; na razpolaganje je lepo Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veBelice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokrat! Svoji k svojim! Se spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. HRYATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik mm. sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, M0. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranji Mor tudi rani boleznji. " Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil iu prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku,Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušujo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami Dr. G. IVAN POHEK, jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na gj^erbi "n o i ~n slso-tri n o postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavol»olu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na bvo- nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Organ, dobil, ravno tak je, plešejo, Sim. Novak. Jako pripraven za darilo. Dvojne cene je vreden kol Toplo priporočam organ V mojo prodajalno vabi Denar zaslužim z organoi Naslov: STANDARD p. 0. Box 1355. ■ 1 i JM g jj| B |Bg- i raaMSM cor popisan. Provzroča, da dekleta dapade. C. Justan. jm zanj dal, boljšega ne bi dobil. Rud. Pechauer. prijateljem godbe. Tom. Klane. Kratkočasi ure. Ad. Jersich. ga ljubijo. John Zoblich. lNUFACTURINGCO.. 48 Yfj Street, Waw Ywk. A Dr. G. I VAiV rOLIB se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv. ONI, kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil \do nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE 2) ASTON J. Vsa pisma naslovite na: Dp. G. IVAN POHEK, So. But 10. Walnut Str., KANSAS CITYl/ MISSOURI