nadaljnji razvoj. K temu s.o prrišle š-e nepredvidene težave v zvezi s politično­ gospodarsko stisko v letih 1948-1952, ko je bilo 'POd Gozdnogospodarska. ohmD·čja Slovenije«, ki jo je izdal inštitut leta 1962 - katera dela. ·so velik prispevek k dokončnemu formuhr:anju sintetičnih zakljuokov in podlage za zadevna določila zakona o gozdovih, torej osnovnega pomena za nadaljnji smotrni razvoj slovenskega gozdnega in -lesnega go5po- darstva. P,ol,eg teh del p.a j-e izdelal mnogo strokovnih refera.tov in na vodU v zvezi z invent.arizadjo in urejanjem g.o,zdov ter p-erspektivnim plani.ranjem v gotz.da.r- stvu. Stevilne sestavke: strokovne članke, študije, razprave in recenzije je objavH v raznih domačih in ino0emskih revijah, izmed takšnih del navajam le pomembnejša: >>Kako povečati prtra:stek v slovenskih g.nz-dovih« (1951); »O kontrolnim metodama"'~ (1953); »Planske ili sloibodne cene d.rveta~· (1954); »Slo- venski gozdovi« (1960, ] 961, 1962); »T.aksacija na ra2i_potju~"' (1962); >>-Ekonomska povezanost gozdarstva in lesne industrije<• (1964) itd. Pričujoči prikaz j.e razumljivo lahko le kratek .sploš.-2n oris plodn.:=ga delo- vanja dr. Pi-p.ana na sbrckovnem operativnem in na znanstv-eno raziskovalnem podr-očju gozdarske .ekonomike. Le-tej se po upokojitvi lahko š.2 bo,lj štud.iozno posveča. Zila.v borec za. ohranitev, napredek in racionalno izkorišča.nj-2 naših gozdov, vnet pobornik napredne znanstvene misli, sodi v prve vrste slovenskih in jugoslovanskih gozdarjev. Pr.a.v iskreno ž2limo, -da bi š.e dolga leta. uspešno delal za naše gozdove, za na1predek našega gozdarstva in lesarstva, da bi se le-to čimprej uv1rstilo v prve vrste naprednih dežel, v pros.p.eh naš.e:ga s-edanjega in prihodnj.ih pokolenj. Ing. Franjo Se v ni k IZ PRAKSE GOZDNI IN LESNI DELAVCI NA POHORJU V Etnogt·afskem muzeju v Ljubljani se zadnje čase pogosto vrstijo občasne razstave, ki obravonavajo razne, za škoko občinstvo zanimive teme. Tokirat se je v prostorih .muzeja naselil prti.jeten vonj po lubju, lesu rin smoli, skratka1 po. gozdu in ustvarja za ta muzej skoraj nenavadno vzdušje. Gre za razstavo o delu in življenju gozdnih in lesnih delavcel9k.Cl! vodna riža s prerezom v Zg01nji Bistrici, tehni.šk:im~ profili, opisom in podatl(i o ohratovanju. Končno je delno nakazanCl! še primarna !Jredelava lesa, ki je zajeta' v žagarstvu. Po!k·atz.ama je opuščena žaga .v Mooniku, -še obstoječa polno-jaTmeniška žaga na Rak.ovcu un polnojarmeniška žaga v LUJk:anji. Ob tej priložnosti velja omeniti, da starih venecija111k na vodni :pogon, 'kii oo v sLi-ko.vitih grapah Op1o:tnice, Lobnice, Bistrice im ,drugih šiTom Sloveni.je skoz,i stoletja; na ;primi-tiven način rezale les, skm~ao ni več. Tako nam i·z leta v leto, čedalje hltreje p.ropadajo raZJni nekoč taiko razširjeni tipi vodnih žag, ki pred- stavljajo mašo tehnično. zgodovino in pomemben člen v veri .. gi razvoja naše lesne lndustri,je. Kljub večkratnim planiranjem in .poskusom, da -bi obdelali to zani,mivo 234 gradivo, se gozdarskemu o.ziroma lesnemu muzej.u ni posreč.illo pri.dobJ·ti zaprošeni.h p;rimernih sredstev ln je bilo- v zadnjem ča·su že maflsLkaj .nenadomestlj;ivega i.z- gubljeno . Na raz~tarvi najodemo tudi brošuro, ki jo je naiPi·sal avtor razstave dr. Baš posebej za to prireditev. V brošurl je v zgoščenem 1tekstu ooolrneje OiP,i·sa,no žLvljenje gorzdnih in lesnih delavcev, njiho.ve socialne razmere, njihovi odnosJ. do -dela, doma -in družri.ne, te:r splošne življenjske razmere. Na tej tl'2.!ZS'tavi z;bral!lo gradivo moram-o smatrati ·lwt doprm.os in za.p:iJs, ki o•svetljuje našo ,preteklos.t in s tem p osreduje široki javnosti, pa tudi goZJdarski s!Jroki zanimive 1podatke kakof' tud:i pdspevek k zgodovilni Slovencev. Skoda le, da se etnografsk:i muzej ·tudi v tem primeru .glede določenih vprašanj ni povezal s Tehniš·k..i·m muzejem Slo:venije orz:iroma .gozda:r s:kim lesnim. oddelkom tega muzeja, ker bi skupna .akcija lahko rod:Ha še boljše dosežke. To ne velja le za mwedeni .pr.i·mer, kjer bi lahko tudi go.zdars\ki muzej p'lispeva1 nekaj g~radiliva, ali kako drugače olajšal delo s strokovnim sodelovanjem. Podolb.n;i primeri sodelov anja bi mo@.i: btti tudi sicer obojestr ansko konis'tni zlasti v pogosto ponavljajočih se stičnih točkah, ki se pojavljajo na mej-i med e'bnograii.jo :iJn zgodoV'ino tehnike, vsaj z ,iz- menjavo informacij. 2e samo s tem bi lahko preprečili morebitno dv;otirnost ali dvojno obdelavo isrtega gradiva ali sorod.nega stro-kov.nega problema. M. Meh or a KNJiž~VNOST NOVA POTA PRI ZATIRANJU GOZDNIH ŠKODLJIVCEV Maksymov , J. K.: N eu e W ege i n d e r I n s ek t e n b ek a m p f u n g, Schweiz. Z. f. Forstwesen, 1965/ 3. Vsakoletne zgube pri projzvodnji pridelkov kot posledica delovanja r aznih škod- lj~vcev in zajedavcev ob istočasnem nenehnem naraščanju prebivalstva in ,njego;vih pott~eb so napotile strokovnjake k odkrivanju novih sredstev in načinov za zatiranje uničevalcev človeštvu potrebnih dobrin . Pri zatiranju škodljivcev igrajo za seda:j 'razni inseklticidi pomembno vlogo. Zelo verjetno je, da jo bodo tudi v bližnji bodočnosti obdržali. Posebno pomembno je bilo odkritje sr.edstva DDT (leta 1942), ins.ekt icida, ki je do nedavnega veljal kot idealni Ul".ičevalec in s.o ga na veliko uporabljali po vsem svetu. V teku večletne uporabe pa je bilo ·tudi za t.a insekticid ugotovljeno, da ne ustreza vsem pričakovanim pogojem. Poleg uničujočega delovan ja tudi na koristne člane entomofavne je zanj dokazano, da nekat ere žuželke .postanejo pri ponovn-i uporabi zanj imune. Sčasoma pa postane sredstvo DDT nevarno tudi za ljudi, če se na ·pogosteje tretixanih zemljišč-ih nabere prev.eč rezistentnih ostankov in.sekticida in prek .poljščin :pridejo v človeški organizem ter ga zasib:l:upljajo. Zaradi navedenih pomanjkljivosti ·omenjanega in mnogih drugih kemičnih sredstev, ki jih uporabljajo pri zatiranju škodljivcev, dobivajo razni biološki načini borbe vedno bolj na veljavi. Podpori in šiTjenju naravnih uničevalcev mrčesa se pridružuje še umetno gojenje mikr·oo:rganizmov, ki prenešeni na ·ogrožena ·Območja, zmanjšujejo števllčnost tpopu- tacij škDdljivcev. Novi vidiki zati.ranja šl):odljjvcev pa sLonijo na naslednjih ukrepih: l. Množično uničevanje samcev, privabljenih v posebne pasti z ekstraktom duha samic. Zma.njšan