DOLENJSKI LIST št. 28 (1561) -12.julija 1979 STRAN 9
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Letnik XV.
Novo mesto, 12.julija 1979
št.18
VSEBINA
r
OBČINA ČRNOMELJ
178. Odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane
179. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi števila delegatov in razporeditvi delegatskih mest v skupščini občine Črnomelj
180. Odlok o popravku odloka o hišnem redu v občini Črnomelj
OBČINA KR g KO
181. Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov ter zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1978
182. Odredba o določitvi cen za dimnikarske storitve na območju občine Krško
183. Sklep o javni razgrnitvi osnutka spremembe urbanističnega načrta za mesto Krško z Leskovcem
184. Sklep o imenovanju ravnatelja osnovne šole Koprivnica
185. Navodilo za izvajanje določil odloka o gradnji zidanic
OBČINA METLIKA
186. Odlok o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn ter njihove družinske člane
187. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Metlika za leto 1978
188. Odlok o merilih za razvrstitev objektov, zgrajenih brez dovoljenja v občini Metiika
OBČINA NOVO MESTO
189. Odlok o družbeni skrbi za udeležence narodno-
osvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane
190. Odlok o sprmembi območij in ime katastrdrih občin na območju občine Novo mesto
191. Sklep, da nekategorizirana javna cesta pare. št.
2893/2, pot v izmeri 47 m2, seznam I. k.o. Bela cerkev, preneha biti javna pot
OBČINA RIBNICA
192. Odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn za njihove družinske člane
193. Odlok o merilih za razvrstitev objektov, ki so že v uporabi, pa so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja
194. Odlok o splošnih pogojih o vzajemnih razmerjih' med etažnimi lastniki
195. Odlok o podstanovalskih razmerjih
196. Odlok o obveznem radiofotografiranju prebivalcev občine Ribnica
197. Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1978
I	•	,
Občina Črnomelj
178.
Na podlagi 168. člena statuta občine Črnomelj (Skupščinski! Dolenjski list št. 20/74) in določil Družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine ude-.le žencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi (Ur. 1. SRS št. 13/79), je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12.2.1979 sprejela
ODLOK o družbeni skrbi za udele fence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane
1. člen
U de le žencem	narodno-
osvobodilne vojne, borcem "za
severno mejo v letih 1918-1919 .slovenskim dobro-voljcem iz vojn 1912-1918 ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka, če jim te niso zagotovljene po drugih predpisih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih.
2. člen
Priznavalnina ah druga oblika družbene pomoči se lahko podeli samo udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihovim družinskim članom, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Črnomelj.
3. člen
Pravico do priznavalnine imajo:
1. udele ifenci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopih v narodnoosvobodilni boj pred 9.
9.1943 oz. do 13.0.1943 in ki jim je po posebnih predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo, ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta—borca narodnoosvobodilne vojne pred 9.
9.1943 oz.do 13.10.1943.
2. Žene udele ženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo.
3. Udele ženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopih v narodnoosvobodilni boj do 1.
7.1944 preden so dopolnili 18 let starosti in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narod-
noosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo.
4. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne,ki so vstopih v narodnoosvobodilni boj po 9. 9. 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo.
5. Izjemoma tudi aktivni sodelavci v narodnoosvobodilnem gibanju, ki imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju.
6. Borci za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenski dobrovoljci iz vojn 1912 do 1918.
4. člen
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so:
1. stalna priznavalnina,
2 .občasna priznavalnina,
3. enkratna priznavalnina,
4.zdravstveno varstvo,
5. sosedska pomoč,
6. pomoč oskrbovancem v domovih počitkov.
5 .člen
Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo upravičenci iz 1, 2. in 3. točke 3. člena tega odloka, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca, deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nesposobni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presega na osebo vsakokratnega mejnega zneska najni žijih pokojninsldh prejemkov, ki ga določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: mejni znesek).
Upravičenci iz 4., 5. in 6. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca, deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nesposobni po predpisih v pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presega na osebo 80 odstotkov mejnega zneska.
Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine po tem odloku, se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek.
Za dohodke iz kmetijske dejavnosti se šteje 40 % katastrskega dohodka iz prejšnjega leta. Ce je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek od kmetijske dejavnosti ne upošteva.
6.	člen
Za upravičence iz 1, 2. in 3. točke 3. člena tega odloka je najvišja stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku, za upravičence iz 4, 5. in 6. točke 3. člena tega odloka pa 80 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska.
O vi Sni stalne priznavalnine odloča komisija za zadeve borcev NOV pri skupščini občine Črnomelj.
Pri določanju viSne stalne priznavalnine se upoštevajo premoženjske razmere upravičenca in oseb kot sledi iz 5. člena tega odloka, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, čas udele&e in osebni prispevek upravičenca v narodnoosvobodilnem boju, stanovanjske in druge socialne razmera, pri samohranilcih pa zlasti tudi starost.
7. člen
Pravico do stalne priznavalnine po 5. členu tega odloka imajo tudi družinski člani padlega ali umrlega udeleženca narodnoosvobodilnega boja po
3.	členu tega odloka, če jih je umrli preavljal, če so pridobitno nesposobni, ali če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka. Tem upravičencem se lahko podeli tudi občasna ah enkratna priznavalnina.
Pravice po tem odloku nimajo družinski člani, ki so bili s pravnomočno sodbo sodišča obsojeni zaradi sodelovanja z okupatorjem ah njegovimi pomagači .
Za pridobitno nesposobne se smatrajo upravičenci, ki so stari 60 let (moški) oz. 55 let (ženske), ah če pridobitno nesposobnost dokažejo s potrdilom pristojne zdravniške komisije, ali če imajo enega ali več otrok, ki še niso stari 15 let, ali če imajo starejšega otroka, ki je prodobitno popolnoma nesposoben in živijo z upravičencem v skupnem gospodinjstvu.
8. člen
Priznavalnina in druga pomoč po tem odloku se izjemoma podeli tudi upravičencem iz
5. točke 3. člena tega odloka. Pri določanju višine priznavalnine se upošteva poleg social-no-ekonomskih razmer iz 5.,
6. in 7. člena tega odloka zlasti še čas aktivnega sodelovanja in njihov osebni prispevek v narodnoosvobodilnem boju.
9. člen
Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji člani (zakonec, otroci, starši) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, kot je določeno s predpisi o zdravstvenem varstvu, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi.
10. člen
Če se spremenijo pogoji, ki so vplivali pri odločanju o pravici in višini do stalne priznavalnine, se priznavalnino lahko zviša, zniža ah ukine.
Spremenjeni pogoji se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca, ko so bih ugotovljeni .
Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici in vi sni priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsakega leta.
Uživalci stalne priznavalnine morajo med letom obvestiti pristojni upravni organ občinske skupščine o vsaki spremembi, ki vpliva na pravico oz. višino stalne priznavalnine.
11.	člen Če bi bilo potrebno upravičencu zaradi spremenjenih so-
cialno—ekonomskih okoliščin stalno priznavalnino občutno zniati ah ukiniti, obdrži upravičenec priznavalnino izjemoma v enakem znesku tudi naprej, če bi po presoji komisije za zadeve borcev NOV, ki o tem odloča, znižanje ah ukinitev imelo negativne posledice pri uživalcu oz. v okolju, v katerem živi.
i 2. člen
Občasna ah enkratna priznavalnina se po tem odloku v izjemnih primerih dodeli udeležencem narodonoosvobodilne vojne iz 3. člena tega odloka, če zaidejo v te ge razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ah zaradi drugih podobnih okoliščin.
Občasna ah enkratna priznavalnina znaša največ 120 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska.
Podeljevanje občasne ah enkratne priznavalnine ni odvisno od pogojev iz 5., 6. in 7. člena tega odloka.
13.	člen
Naj višja stalna priznavalnina, navedena v 6. členu tega odloka, je lahko izjemoma višja od vsakokratnega mejnega zneska. Stalna priznavalnina je lahko izjemoma višja od priznavalnine, izračunane glede na dohodke.
Pri tem se upošteva zdravstveno stanje upravičenca in druge socialne okoliščine ter osebni prispevek, ki gaje dal v času narodnoosvobodilnega boja.
14. člen Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki po doslej veljavnem odloku prejemajo priznavalnino, jo obdržijo, dokler ne presežejo v tem odloku določenega mejnega zneska.
15. člen
Pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se lahko podeli upravičencem do priznavalnine po 3. členu tega odloka. O višini pomoči odloča komisija za zadeve borcev NOV.
Pri določanju višine pomoči se upošteva zdravstveno stanje upravičenca, število družinskih članov, ki jih upravičenec vzdržuje,stanovanjske ter druge socialne okoliščine.
16. člen Krajevnim organizacijam zveze združenj borcev NOV se lahko podeli denarna pomoč za organizacijo sosedske pomoči za bolne in osamele borce do 30 % vsakokratnega mejnega zneska na osebo.
Način podelitve te pomoči se ureja po predhodnem dogovoru
NOV^eVn° 0rganizacij° ZZB
17.	člen
Če upravičencem do stalne priznavalnine, ki so oskrbovanci v domovih počitka, po poravnavi celotne domske oskrbnine ne ostane od dohodka 50 % vsakokratnega mejnega zneska, se lahko podeli pomoč za osebno rabo v višini razlike ned 50 % mejnega zneska in ostankom dohodka.
18. člen
O priznavalninah in socialni pomoči po tem odloku odloča komisija za zadeve borcev NOV pri skupščini občine Črnomelj po predlogih krajevnih organizacij in občinske organizacije ZZB NOV, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in posameznikov. Komisija dela na sejah in se odloča o predlogih z večino glasov.
Komisija lahko odloča tudi na lastno pobudo. Komisija je za svoje delo odgovorna skupščini občine Črnomelj.
19. člen
Zoper upravno odločbo na podlagi sklepa komisije za zadeve borcev NOV, ki jo izda upravni organ skupščine občine Črnomelj, pristojen za zadeve borcev NOV in vojaških invalidov, je možia pritožba na republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov SR Slovenije.
20.	člen Finančna sredstva za podeljevanje p znavalin in drugih oblik p;. 10či po tem odloku se zagotavljajo v proračunu občine Črnomelj.
21. Člen Z dne n , ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni skrbi za udele žence narodnoosvobodilne vojne in drugih jn ter za njihove družinske člane (Skupščinski Dolenjski li št. 25/77 in 30/77).
Priznavalnine in druge oblike pomoči gredo upravičencem po tem odloku od 1.1 .1979 dalje, če so bih na dan 31.12. 1978 že uživalci priznavalnine oz. drugih oblik pomoči.
Pravice po tem odloku grede upravičencem od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.
2 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem
Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1.1.1979 dalje.
Številka: 191^0/77 Datum: 12.2.1979
Predsednik skupščine občine Črnomelj POŽEK NIKO, dipl. ing., 1. r.
179.
Na podlagi 72. in 73. člena zakona o voutvah in delegiranju v skupščine in na podlagi 175. člena statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 20/74) je skupščina občine Čnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13 . 6. 1979 sprejela
ODLOK
0 spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi števila delegatov in razporeditvi delegatskih mest v skupščini občine Črnomelj
1.	člen
Odlok o določitvi števila delegatov in o razporeditvi delegatskih mest v skupščini občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 3/78 se v 6. členu spremeni in dopolni tako, da pravilno glasi:
„V zbor krajevnih skupnosti skupščiie občine Črnomelj, ki ima 24 delegatskih mest, delegirajo delovni ljudje in občani delegate tako, da pripada vsaki krajevni skupnosti po eno delegatsko mesto, preostala delegatska mesta pa se razdelijo v sorazmerju s številom delovnih ljudi in občanov, ki prebivajo na območju krajevnih skupnosti.
Posamezne delegacije krajevnih skupnosti delegirajo naslednje število delegatov:
I. krajevna skupnost Adlešiči 2 delegata
2..	krajevna skupnost GRIČEK Črnomelj 2 delegata
3. krajevna skupnost HEROJA STARIHE Črnomelj 2 delegata
4. krajevna skupnost LOKA Črnomelj 2 delegata
5. krajevna skupnost Dobliče — Kanižarica 2 delegata
6. krajevna skupnost Draga-tuš 2 delegata
7. krajevna skupnost Griblje
1 delegata
8. krajevna skupnost Petrova vas 1 delegata
9 .krajevna skupnost Semič 3 delegate
10.	krajevna skupnost Stari
tig ob Kolpi 1 delegata
II. krajevna skupnost Talčji vrh 1 delegata
12.	krajevna skupnost Tribuče 1 delegata
13. krajevna skupnost Buto-raj 1 delegata
14. krajevna skupnost Vinica 3 delegate”.
2.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 020—1 / 78 Datum: 13.6.1979
Predsednik skupščine občine Črnomelj POŽEK NIKO, dipl. ing , 1. r.
180.
Na podlagi 38. člena zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Ur. 1. SRS št. 37/74) in 175. člena statuta občine Črnomelj je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13.6-1979 sprejela
ODLOK o popravku odloka o hišnem redu v občini Črnomelj
1. člen
Odlok o hišnem redu v občini Črnomelj se v 45. členu, 2. odstavek spremeni tako, da pra-vino glasi:
y7a prekrške iz tega člena lahko izterjajo pooblaščene uradne osebe miiice ali komunalni inšpektor denarno kazen takoj na mestu.14
2. člen
Ta odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 36—5/79 Datum: 13.6.1979
Predsednik skupščine občine Črnomelj: POŽEK NIKO, dipl. ing , 1. r.
Občina Krško
181.
Na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74, 39 -4 6 8/ 74,	5-180/76,
10-381/76, 31-1393/76 in 8—483/78), 21. člena Pravilnika o knjiasnju davkov občanov (Ur. list SRS, št. 2-4/73) in 116. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list št. 20—207/ 78) je skupščina občine Krško na seji zbora združenega dela dne 22. 6. 1979 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 22.6.1979 sprejela
ODLOK o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov ter zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1978
1 .člen
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Krško in zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1978.
2. člen
Zaključni račun davkov in prispevkov občanov izkazuje:
— začetni saldo 1.1.1978
2997.552,80	din
— obremenitev v znesku
49 967SOI 30 din
— odpisi 1.041 331,40 din -plačila	47525i65,10 din
— zaostanek dne 31. 12. 1978
3.998057,60 din
3. člen
Zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov izkazuje:
— začetni saldo 1.1.1978
1.703.129 30 din
— obremenitev v znesku
4 023.744,45 din
— odpisi 983 479 30 din
— plačila 2312.25230 din
— zaostanek na dan 31. 12. 1978	1 931 142,15 din
4. člen
Oba letna zaključna računa izkazujeta bilanco, bruto bilanco, pregled stanja zaostankov in predplačil zavezancev ter zapisnik o pregledu zaključnega računa.
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 1—400—10/79 Datum: 22.6.1979
Predsednik skupščine občine Krško: SILVO GORENC, l.r.
182.
Na podlagi 150. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski Ust, št. 20 —207/78) in
2.	odstavka 3. člena odredbe o ukrepih za družbeno kontrolo cen (Skupščinski Dolenjski list, št. 21-289/73, št. 16-188/75 in št. 12-114/7G) je izvT&ii svet skupščine občine Krško na seji dne 8.6.1979 sprejel
ODREDBO o določitvi cen za dimnikarske storitve na območju občine Krško
Na podlagi 150. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 20-207/78) in
2.	odstavka 3. člena odredbe o ukrepih za družbeno kontrolo cen (Skupščinski Dolenjski list, št. 21-289/73, št. 16-188/75 in št. 12-114/76) je izvršni svet skupščine občine Krško na seji dne 8.6.1979 sprejel
ODREDBO
o določitvi cen za dimnikarske storitve na območju občine Krško
1. člen
S to odredbo so določene najvišje cene za dimnikarske storitve, po katerih lahko dimnikarska organizacija ah samostojni dimnikarski obrtniki zaračunavajo svoje storitve (dimnikarske storitve).
2. člen
Za kurilne in dimnovodne naprave
1. plezalni dimniki v zavodih, gostiščih, menzah in centralnih kurilnih naprav
a) do vključno 4 etaže
40 00 din
b) nad 4 eta žd	45 00 din
2. neplezalni dimniki (ozki) v zasebnih gospodinjstvih
a) do vključno 3 etaže
14.00 din
b) shunt dimniki	14,00 din
c) priključki na shunt dimnike
14.00 din
d) od etažnih kotlov za centralno kurjavo v zgradbah do 2 stanovanj	25 00	din
3. dimniki kurilnih naprav v zavodih, gostiščih, menzah, pekarnah, slaščičarnah in centralnih kurilnih naprav
a) do 6 eta ž	33,00	din
b) nad 6 etaž	33,00	din
4. štedilniki v gospodinjstvu a) s pečicami, kotlički ah prenosni	20 00	din
5. štedilniki v zavodih, gostiščih in menzah
a) mali štedilniki z eno ploščo in kotličkom	35,00	din
b) srednji štedilniki z dvema ploščama in dvema kotličkoma
4200 din
c) veliki štedilniki z več kot dvema ploščama in kotlički
5200 din
6. peči navadne, pekarske ah slaščičarske
a) z eno etažo ali pečico
5400 din
b) z več etažami ah pečicami
70 00 din
7. kanali od centralnih kurilnih naprav, pekarskih ah slaščičarskih peči in podobno
a) od enega do štiri m dolžine
33.00 din
b) tekoči meter nad štiri m dolžne	22po din
8. centralne kurilne naprave
a)	do 8m2 ogrevalne površine (9 členov)	46,00	din
b) do 15 m2 ogrevalne površine (do 14 členov)	54,00	din
c) do 20 m2 ogrevalne površine (nad 14 členov)	66,00	din
9. kotli za pranje ali kuhanje živalske krme	11,00	din
10. za pregled dimnih in zračnih tuljav in ostruganje istih v novozgrajenih ah adaptiranih zgradbah — za vsako tuljavo	52 00	din
Za storitve na posebnih kurilnih napravah kot so oljne peči in trajnožareče peči ter druge kurilne naprave, ki v tem členu niso posebej navedene, veljajo cene, ki jih določajo proizvajalci oziroma uvoznik za svoje servise.
3. člen
Dimnikarske organizacije oziroma dimnikarji smejo zaračunavati dimnikarske storitve, ki niso navedene v 2. členu te odredbe, na osnovi cene reaj-ske ure 90 00 din.
4. člen
Dimnikarske storitve v industrijskih objektih, centralnih parnih kotlih, njih kanalnih ter dimnikih se zaračunavajo po medsebojnem dogovoru.
5. člen
Za dimnikarske storitve, ki se opravljajo med 22. in 5. uro, se zaračunava 50 % pribitka.
6. člen
Za dimnikarske storitve, ki jih dimnikarji opravijo pod nenormalnimi te gimi ah avljenske nevarnosti in po posebnem naročilu in podobno, se lahko zaračunava 50 % pribitka.
7. člen
Za dela, ki jih dimnikarji opravijo v krajih, oddljenih od sede ža obrata oziroma obrti:
— 2 do 5 km se sme zaračunati pribitek 20 % k ceni iz 2. člena,
— 5 do 10 km se sme zaračunati pribitek 30 % k ceni iz 2. člena,
— nad 10 km se sme zaračunati 50 % k ceni iz 2. člena.
8. člen
Če se dimniki in njihovi di-movodi v za šenih gospodinjstvih v času od 1. 6. do 30.9. ne uporabljajo, se dimnikarske storitve opravljajo in delo zaračuna samo v času od 1.10. do 31.5.
9. člen
Dimnikarska organizacija ah semostojni obrtnik sme zaračunati za občasne kontrole kurilnih naprav, dimnikov in drugih dimovodnih naprav, ki so določeni s tozadevnimi predpisi, 50 % cene iz 2. člena te odredbe.
10 .člen
Dimnikarska organizacija ah samostojni obrtnik je dolžan izdati plačniku dimnikarskih storitev potrdilo o plačanem znesku s specifikacijo opravljenih del, na katerem mora biti žig dimnikarske organizacije oziroma samostojnega dimnikarja.
Neopravljenih del se ne sme zaračunati, razen del, ki bi jih moral dimnikar opraviti po predpisih, pa stranka tega ne dovoli.
11. člen
Ko stopi v veljavo ta odredba, preneha veljati cenih o najvišji tarifi na dimnikarske storitve št. 38-6/78—3 z dne 15. 3.
1978.
12. člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: IS—38—13/ 79 Datum: 8. 6.1979
Predsednik izvršnega sveta: , ing. JUVANC FRANC, l.r.
183.
Izvraiisvet skupščine občine Krško je na podlagi 11. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni' list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na seji dne 25 . 6.1979 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka spremembe urbanističnega načrta za mesto Krško z Leskovcem
I.
Osnutek spremembe urbanističnega načrta za mesto Krško z Leskovcem (območje ob pokopališču v Krškem in med Leskovškim potokom in Kovinarsko) se javno razgrne.
U.
Osnutek bo zaradi zbiranja pripomb delovnih ljudi in občanov, delovnih in drugih organizacij ter skupnosti javno razgrnjen od dneva objave do vključno 30 dni po objavi.
Rok za pripombe in predloge je 30 dni od dneva razgrnitve.
III.
Osnutek bo javno razgrnjen v prostorih skupščine občine Krško in krajevne skupnosti Krško vse delovne dni v času od
6.do 14. ure.
IV.
Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: IS-350-6/79 Datum: 25. 6.1979
Predsednik izvršnega sveta: ing. FRANC JUVANC, 1. r..
184.
Na podlagi 12. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 14-108/69) in 115. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 20—207/78) je skupščina občine Krško na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 22. junija 1979 sprejela
SKLEP
0 imenovanju ravnatelja osnovne šole Koprivnica
I.
Tov. KOLAR Andrej, učitelj m osnovni šoli Lesično, se imenuje za ravnatelja osnovne šole Koprivnica za 4-letno mandatno obdobje.
II.
Naloge ravnatelja bo prevzel
1 .avgusta 1979.
III.
Ta sklep velja z dnem sprejetja in se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: K-ll 1-9/79 Datum: 22. junija 1979
Predsednik skupščine občine Krško: SILVO GORENC, l.r.
185.
Na podlagi 150. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski Ust, št. 20—207/78) in
8.	člena odloka o gradnji zidanic (Skupščinski Dolenjski list, št. 22-201/76) je izvršni svet skupščine občine Krško na seji dne 25.6.1979 sprejel
f
NAVODILO za izvajanje določil odloka o gradnji zidanic
1. S tem navodilom se določajo enotni ukrepi in postopki pristojnih upravnih organov za izvajanje določil odloka o gradnji zidanic.
2. Da se čimbolj zavaruje izgled krajine in ohrani tipika zidanic, se lahko dovoli obnova
obstoječih in gradnja novih zidanic v velikosti največ 42 m2 tlorisne površine.
3. Zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja mora investitor predložiti tudi projekt, izdelan v skladu z določili zakona ograditvi objektov (Uradni list SRS, št. 42/73 in 8/75).
4. Investitorji, ki so za izdajo lokacijskega dovoljenja zaprosili pred 22. 4. 1976, nimajo pa najmanj 15 arov urejenega oziroma zasajenega vinograda, morajo ta pogoj izpolniti. Izjema je možna le v primeru, če je investitorjev vinograd med že obstoječimi.
5.	Kmetijska zemljiška skupnost občine Krško naj po sprejetju ponudbe o prodaji zemljišč poda mnenje o primernosti ureditve vinograda na posameznem zemljišču, če ga kupec kupuje v ta namen.
6. Upravni organ skupščine občine Krško, pristojen za gradbene. zadeve, mora investitorjem, ki gradijo na obmo čjih, navedenih v 4. členu odloka o graditvi zidanic, navesti v lokacijskih dovoljenjih pogoj glede vključitve v bodočo obnovo.
7. Za odmero prispevka ob spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč se pri gradnji zidanic upošteva 200 m2..
8. To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
9. Z dnem, ko začne veljati to navodilo, preneha veljati začasno navodilo za izvajanje določil odloka o gradnji zidanic (Skupščinski Dolenjski list, št. 13-125/77).
Številka: IS—351-9/ 79 Datum: 25.6.1979
Predsednik izvršnega sveta: ing. FRANC JUVANC,l.r.
Občina Metlika
186.'
Skupčina občine Metlika je na podlagi družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem NOV in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi (Ur. 1. SRS, št. 13/79) in 246. člena statuta občine Metlika na seji družbenopolitičnega zbora dne 15 . 6.1979 ter zbora zdru-žjnega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. 6.79 sprejela
ODLOK o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn ter njihove družinske člane
1. člen
Udele zencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918 - 1919, slovenskim vojnim dobrovolj-cem iz vojn 1912 — 1918 ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka, če jim niso zagotovljene po drugih predpisih, družbenih dogovorih ah samoupravnih sporazumih.
2. člen
Priznavalnine ah druge oblike družbene pomoči se lahko podelijo samo udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihovim družinskim članom, ki imajo stalno bivališče na območju občine Metlika.
3. člen
Upravičenci do stalne priznavalnine so:
1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopih v narodnoosvobodilno vojno pred
9.	septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo, ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. septembrom 1943 oz. do 13. oktobra 1943;
2. žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
3. udele šnci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 in jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
4. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopih v narodnoosvobodilni boj po 9. septembru 1943 oziroma 13. oktobru 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
5. izjemoma tudi aktivni sodelavci v narodnoosvobodilnem gibanju, ki imajo popredpisih o pokojninskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju;
6.	borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912 do 1918.
4. člen
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so:
1.	stalna priznavalnina,
2 .občasna priznavalnina,
3. enkratna priznavalnina,
4. zdravstveno varstvo.
5. člen
Pravico do stalne priznavalni -ne po tem odloku imajo upravičenci iz 1, 2. in 3. tč. 3. čl. tega odloka, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca, deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so kpridobitno nezmožni po predpišihoo pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presega na osebo vsakokratnega mejnega zneska najni žijih pokojninskih prejemkov, ki ga določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnem besedilu: mejni znesek).
Upravičenci iz 4, 5. in 6. tč. 3. čl. tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, čev skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca, deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presega na osebo 80 % mejnega zneska.
Pri odločanju o pravici do priznavalnine in drugih oblik družbene pomoči se upošteva dohodek iz delovnega razmerja, pokojnina z varstvenim dodatkom, osebni dohodek iz samostojne poklicne oz. gospodarske dejavnosti ter invalidski dodatek. Upošteva se mesečni povprečni dohodek iz preteklega leta ter pokojnina z varstvenim dodatkom iz meseca decembra preteklega leta.
Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje 40 % katastrskega dohodka iz prejšnjega leta. Če je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek iz kmetijske dejavnosti ne upošteva.
6. člen
Za udele fence NOV iz 1, 2. in 3. tč. 3. čl. tega odloka je najvišja stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku, za upravičence iz 4., 5. in 6. tč. 3. čl. tega odloka pa 80 % vsakokratnega mejnega zneska.
Pri določanju višine stalne priznavalnine se upoštevajo premoženjske razmere upravičenca in oseb iz 6. čl. tega odloka, s
katerimi živi v skupnem gospo-dinjstu, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, čas udelefte in osebni prispevek upravičenca v NOB ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri samohranilcih pa zlasti tudi starost.
7. člen
Občasna ah enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem NOV in drugih vojn iz
3.	čl. tega odloka, če zaidejo v te ge razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin.
Občasna ah enkratna priznavalnina znaša največ 120% vsakokratnega mejnega zneska.
8. člen
Pravico do stalne priznavalnine iz 5. čl. oz. pravico do občasne ali enkratne priznavalnine iz 7. čl. tega odloka imajo tudi družinski člani umrlega upravičenca iz 3. čl. tega odloka, če jih je umrli preživljal, če so pridobitno nezmožni in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka.
9. člen
Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, starši) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, ki je določen po predpisih o zdravstvenem varstvu, če nimajo zagotovljenega varstva na drugi podlagi.
10. člen
Aktivnim sodelavcem v narodnoosvobodilnem gibanju, ki imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med NOV v dejanskem trajanju, se lahko podeli občinska priznavalnina po tem odloku le izjemno.
Pri določanju višine stalne priznavalnine tem osebam se bodo upoštevali razen socialno—ekonomskih okoliščin iz 2.odstavka 6. čl. tega odloka še zlasti čas aktivnega sodelovanja in njihov osebni prispevek v narodnoosvobodilnem g iba-nju.
11. člen
Če se spremenijo pogoji, ki so vplivali pri odločanju o pravici in višini stalne priznavalnine, se priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine.
Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici in višini stalne priznavalnine, se ugotavljajo v mesecu januarju vsakega leta.
Uživalci stalne priznavalnine so dolžii med letom dbve stiti
pristojni upravni organ SOB Metlika o vseh spremembah, ki vplivajo na izplačevanje stalnih mesečnih priznavalnin.
Spremenjeni pogoji se upoštevajo od 1 - dne naslednjega meseca, ko so bih ugotovljeni.
12.	člen V primerih, ko bi bilo potrebno upravičencu oz. uživalcu zaradi spremenjenih socialnoekonomskih okoliščin stalno priznavalnino občutno znižati ah ukiniti, jo lahko igemoma zadrži tudi vnaprej, če bi po presoji organa, ki o tem odi oča, znižanje ah ukinitev imel a negativne posledice pri uživalcu oz. v okolju, v katerem živi.
13. člen
O podeljevanju priznavalnin in drugih oblik družbem pomoči na podlagi tega odloka odloča komisija za zadeve bor cev NOV SOB Met k , družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, skupnosti socialnega varstva in posameznikov z večino glasov.
Komisija lahko odloča tudi na lastno pobudo.
Komisija je za svoje delo odgovorna skupščini občine Metlika.
14. člen
Zoper upravno odločbo na podlagi sklepa komisije za zade^ ve borcev NOV, ki io izda upravni organ SOB Metlika, pristojen za varstvo borcev NOV, je možna pritožba na republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov SRS v Ljubljani.
15. člen
Sredstva za priznavalnine in
druge pravice iz naslova priznavalnin iz tega odloka zagotavlja občina Metlika na podlagi dogovorjene porabe v vsakoletnem proračunu občine Metlika.
16. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn t er za njihove družinske člane (SDL, št. 24/77).
17. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1.1.1979.
Številka: 191—3/76 Datum: 15. 6.1979
Predsednik skupščine občine Metlika: FRANC VRVIŠČAR , 1. r.
j.. .	.	='■ .' -'T
STRAN 170	SKUPŠČINSKI	DOLENJSKI	UST	ŠTEVILKA	18
187.
Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur.list SRS, št. 39/ 74) in 219. členu statuta občine Metlika je skupščina občne Metlika na seji "družbenopolitičnega zbora dne 15. 6. 1979 ter zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18.6.1979 sprejela
ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Metlika za leto 1978
1 .člen
Sprejme se zaključni račun
[>roračuna občine Metlika za eto 1978,ki obsega:
— skupni znesek prihodkov
21 040 £28
— skupni znesek razporejenih prihodkov	19	993.796
— presežek prihodkov nad odhodki	1047032
2. člen
Presežek prihodkov po zaključnem računu proračuna v znesku 1 047032 din se prenese kot prihodek proračuna občine Metlika za leto 1979.
3. člen
Zaključni račun rezervnega sklada občine Metlika vsebuje:
— prihodke v znesku
1026297
— odhodke v znesku	—
— presežek prihodkov nad odhodki	1026.297
4. člen
Presežek prihodkov nad odhodki rezervnega sklada v znesku 1 026297 din se prenese kot prihodek sklada za leto
1979.
5. člen
Pregled dose šnih prihodkov in razpored prihodkov je razviden iz bilance proračuna za leto 1978, ki je sestavni del tega odloka.
6 .člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 400-3/78 Datum: 15. 6.1979
Predsednik skupščine občine Metlika: FRANC VRVIŠČAR, l.r.
188.
Na podlagi 41. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur.
1.	SRS, št. 16/67, 27/72 h 8/78), 4. člena zakona o prekr-
itih (Ur. 1. SRS, št. 12/77) in na podlagi 246. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji družbenopolitičnega zbora dne 15. 6. 1979 ter zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18.6.1979 sprejela
ODLOK o merilih za razvrstitev objektov, zgrajenih brez dovoljenja v občini Metlika
1. člen
S tem odlokom se določajo merila, po katerih bo pristojni občinski upiavni organ razvrstil objekte, ki so že v uporabi, pa so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja oz. potrdila iz 32. člena zakona o urbanističnem planiranju (v nadaljnjem besedilu: brez dovoljenja).
2. člen
Objekti, ki so bili zgrajeni brez dovoljenj, se razvrstijo v naslednje skupine:
I.	objekti, za katere se lahko izda lokacijsko dovoljenje;
II.	objekti, za katere se ne more izdati lokacijskega dovoljenja in se morajo odstraniti, vendar se odstranitev za določen čas lahko odloži;
III.	objekti, ki jih je treba takoj odstraniti.
3.	člen
V I. skupino se lahko razvrsti objekt:
1. ki le ži na območju, za katero je sprejet zazidalni načrt oz. urbanistični dokument in je z njim v celoti usklajen glede namenske izrabe prostora, lege, oblikovanja, odmikov in drugih urbanističnih pogojev;
2. ki ni zgrajen usklajeno z zazidalnim načrtom oz. urbanističnim dokumentom, vendar so odstopanja le take narave, da je ta objekt možno prilagoditi zahtevam urbanističnega dokumenta;
3. ki ni v nasprotju z urbanistično in prostorsko dokumentacijo v pripravi oz. ga bo možno s to dokumentacijo vključiti v urbanistično ureditev prostora;
4. ki ne vpliva negativno na naravno in kulturno dediščino in na vrednote človekovega okolja;
5. če ni zadržcov za pridobitev pozitivnih soglasij organov, organizacij ah skupnosti k lokaciji objekta, kadar so taka soglasja zahtevana po posebnih predpisih kot so: sanitarni, požarni, o varovalnih pasovih, o kmetijskih zemljiščih^in drugi predpisi;
6. če je stabilen in varen glede življenja in zdravja ljudi, prometa in sosednjih objektov.
4. člen
V II. skupino se razvrsti objekt:
1. ki je zgrajen na obmo čju, za katero je sprejet zazidalni načrt oz. urbanistični dokument, vendar objekt ni usklajen z njim glede namenske izrabe prostora in drugih elementov (lega, odmiki, gabariti ipd.) v tala meri, da ga ni možno prilagoditi zahtevam urbanističnega dokumenta in vključiti v ureditev prostora;
2. ki je zgrajen na območju, za katero ni predvidena izdelava zazidalnega načrta oz. takega urbanističnega dokumenta, ki bi gradnjo dovoljeval, objekt pa še ne ovira razvoja v prostoru oz. ne prizadeva drugih javnih interesov;
3. če so izpolnjeni pogoji, navedeni v 4, 5. in 6. točki 3. čl. tega odloka;
4. če investitor ne izpolni pogojev, ki so potrebni po 2. tč. 3. čl. tega odloka.
5. člen
V III. skupino se razvrsti objekt:
1. ki je zgrajen na območjih, za katera je sprejet zazidalni načrt oz. urbanistični d oku
ment, če objekt neposredno ovira izvajanje takega dokumenta;
2. ki je zgrajen na območju, na katerem gradnja po urbanističnem dokumentu ni predvidena, ker je tisto območje oz. zemljišče z urbanističnim dokumentom opredeljeno za druge namene in za drugačne družbene potrebe (varovano zemljišče oz. območje za potrebe kmetijstva, gozdarstva, vodnega gospodarstva, za izkoriščanje pri-rodnega bogastva, za razvoj prometno komunalnega omrega, zaradi varovanja kulturno zgodovinske in naravne dediščine ter vrednot Človekovega okolja itd.);
3. .garaže in drugi pomožni objekti, ki ne izpolnjujejo zahtev iz 3. čl. tega odloka.
6. člen
Objekte, ki so zgrajeni brez dovoljenja, morajo sedanji lastniki priglasiti občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za urbanizem, v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka.
7. člen
Občinski upravni organ, pristojen za urbanizem, mora opraviti razvrstitev objektov brez dovoljenja v skupine po merilih, določenih s tem odlokom, v šestih mesecih po priglasitvi oz. ugotovitvi obstoja takega objekta.
8. člen
Pristojni upravni organ odloči o razvrstitvi objekta v posa-
mezno skupino potem, ko pridobi potrebna strokovna mnenja oziroma soglasja strokovnih služb, organov, organizacij in skupnosti, ki so taka mnenja oz. soglasja dol mi dajati po posebnih predpisih. Postopek
9. člen
Kdor ne priglasi objektov iz
1.	člena tega odloka ah jih ne priglasi v roku iz 6. člena tega odloka, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od tisoč do pet tisoč dinarjev.
10. člen
Za objekte iz prvega člena tega odloka se v zemljiški knjigi opravi zaznamba, da so zgrajeni brez dovoljenja.
11. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 010-3/79 Datum: 15. 6.1979
Predsednik skupščine občine Metlika: FRANC VRVIŠČ AR, l.r.
Občina Novo mesto
189..
Na podlagi 255. člena statuta občine Novo mesto in v zvezi z določili Družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi (Uradni list SRS, št. 13/79), je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 20 .junija 1979 sprejela
ODLOK o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane
1. člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918 -1919, slovenskim vojnim do-brovoljcem iz vojn 1912 — 1918 ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka, če jim te niso zagotovljene po drugih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih.
2. člen
Priznavalnina ali druga oblika družbene pomoči se lahko po-
deli samo udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihovim družinskim članom, ki imajo stalno bivališče na območju občine Novo mesto.
3. člen
Pravico do štabe priznavalnine imajo:
1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne,' ki so stopili v narodnoosvobodilno borbo pred 9.septembrom 1943 oziroma 13. oktobrom 1943 in ki jim'je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilno borbo do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo, ter udeleženci narodnoosvobodilne borbe, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta — borca narodnoosvobodilne borbe pred
9.	septembrom 1943 oziroma 13. oktobrom 1943.
2. Žene, udele fenke narodnoosvobodilne borbe, ki so stopile v narodnoosvobodilno borbo do 1 . julija 1944 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilno borbo do 15. maja 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo.
3. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopih v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilno borbo do 15.
maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo.
4. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopih v narodnoosvobodilno borbo po
9.septembru 1943 oziroma po 13. oktobru 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilno borbo do
15.	maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo.
5. Izjemoma tudi aktivni sodelavci v narodnoosvobodilnem gibanju, ki imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju.
6. Borci za severno mejo v letih 1918 — 1919 in slovenski dobrovoljci iz vojn 1912 — 1918.
4 .člen
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so:
1. stalna priznavalnina,
2. občasna priznavalnina,
3. enkratna priznavalnina,
4. pomoč za šolanje otrok,
5. pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih,
6. zdravstveno varstvo,
7. pomoč oskrbovancem v domovih počitka,
8.sosedska pomoč,
9. kritje pogrebnih stroškov.
5.	člen
1. Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku i ma jc upravičenci iz 1., 2. in 3. točke
3.	člena tega odloka, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca, deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske čalne, ki so pridobitno nesposobni po predpisih o pokojninskem in invalidskem1 zavarovanju, ne presega na osebo vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tek)če leto (v nadaljnjem besedilu: mejni znesek).
2. Upravičenci iz 4, 5. in 6. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do.stalne priznavalnine, če skupnj mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca, deljen po enakih delh na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nesposobni po predpis h o pokojninskem in invaldskem zavarovanju, ne presega na osebo 80 odstotkov mejnega zneska.
3. Za dohodke,ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine po tem odloku, se štejejo vsi dohodki razen t Stih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek.
4. Za dohodke iz knetijske dejavnost i se šteje 40 % katastrskega dohodka iz prejšnjega leta; če je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetjske dejavnosti, se dohodek od kmetijske dejavnosti ne upošteva.
6.	člen
Za udeležence narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odoka je najvišja stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku, za upravičence iz 4., 5. in 6. točke 3. člena tega odloka pa 80 % vsakokratnega mejnega zneska.
Pri določanju višine stalne priznavalnine se upošteva število družinskih članov, ki jih upravičenec vzdržuje, premoženjsko razmerje, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, čas udeležbe in osebni prispevek upravičenca v narodnoosvobodilni borbi, stanovanjske in druge socialne razmere ter starost upravičenca.
Če imajo upravičenec, njegov zakonec in pridobitno nesposobni člani njegove družine, ki jih pre življa, redne dohodke , je priznavalnina enaka razliki med delom dohodka, ki pride na
upravičenca oziroma družinskega člana in mejnim zneskom.
7. člen
Pravico do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka imajo tudi družinski člani urrr lega udele ženca narodnoosvobodilne vojne ali drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če jih je umrli preživljal, če so pridobitno nesposobni in če izpolnjujejo dru-ge pogoje iz tega odloka. Tem upravičencem se lahko dodeli tudi enkratna ali občasna priznavalnina.
Pravice po tem odloku pa nimajo tisti družinski člani, ki so sodelovali z okupatorjem ah z njegovimi pomagači.
Za pridobitno nesposobne se smatrajo upravičenci, ki so stari nad 60 let (moški) ozirona nad 55 let (ženske), upravičenci, ki pridobitno nesposobnost dokazujejo z zdravniškim spričevalom, upravičenci, ki imajo enega ali več otrok, ki še niso stari nad 15 let in tisti, ki so pridobitno popolnoma nesposobni in živijo z upravičencem v skupnem gospodinjstvu.
8. člen
Priznavalnina in druga pomoč po tem odloku se izjemoma podeli tudi upravičencem iz
5. točke 3. člena tega odloka. Pri določanju višine priznavalnine se upošteva poleg socialnoekonomskih razmer iz 5.,
6. in 7. člena tega odloka, zlasti še čas aktivnega sodelovanja in njihov osebni prispevek v narodnoosvobodilni borbi.
9. člen
Če se spremenijo pcgoji za odločanje o pravici do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka, se stalna priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine.
Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici do stalne priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsakega leta.
Uživalci stalne priznavalnine so dolaii med letom obvestiti pristojni upravni organ skupščine občine Novo mesto o vsaki spremembi, ki vpliva na izplačevanje stalnih mesečnih priznavalnin.
Spremenjeni pogoji učikujejo od prvega dne naslednjega meseca, ko so nastali.
10.	člen Občasna ah enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, ki zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, iiezgo-de, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ah zaradi drugih podobnih okoliščin.
Občasna ah enkratna priznavalnina znaša največ 120 % vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji:
Podeljevanje občasne ah enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz
5.	člena tega odloka.
11. člen
Najvišja stalna priznavalnina, navedena v 6. členu tega odloka, je lahko izjemoma tudi višja od vsakokratnega mejnega zneska najni^ih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
Pri tem se upošteva zdravstveno stanje upravičenca in druge socialne okoliščine ter osebni prispevek, ki ga je upravičenec dal v času narodno- ■ osvobodilne borbe.
12. člen
Pomoč za šolanje otrok se lahko udele žsncem narodnoosvobodilne vojne podeli v mesečnih zneskih, če otroci ne prejemajo štipendije ah druge pomoči za redno šolanje, razen vajeniške nagrade.
Pomoč za šolanje otrok se lahko upravičencem podeli, če njihov poprečni mesečni dohodek na družinskega čl ana v skupnem gospodinjstvu ne presega 80 % vsakokratnega mejnega zneska najnigih pokojninskih prejemkov v pokojninskem „ . zavarovanju delavcev v SR Slo- ; veniji in če se otroci uspešno šolajo.
Pomoč za šolanje se podeli:
— za učence osnovnih šol do viSne 40 %,
— za učence srednjih in po- , klicnih šol do 60 %,
— za študente višjih in visokih šol do 75 % vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
Upravičencem, ki so samohranilci družine, se paroč zal šolanje otrok lahko zviša za 20% nad merili iz prejšnjega odstavka.
13. člen
Pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se lahko podeli udele žsncem NOV s priznano posebno dvojno dobo pred
9.	septembrom 1943 oz. pred
13.	oktobrom 1943 neprekinjeno do 15. maja 1945, če jim je -po mnenju pristojne zdravniške komisije takšno zdravljenje po- , trebno.
fejemno se lahko odobri pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih v celoti ah delno ' tudi drugim udeležencem na- , rodnoosvobo dilne vojne in dru-gh vojn ter staršem in vdovam
padlih udeležencev narodnoosvobodilne vojne.
Pri določanju višine pomoči za zdravljenje se upošteva število družinskih članov, ki jih upravičenec vzdržuje ter druge socialne razmere. O višini pomoči odloča komisija za zadeve borcev narodnoosvobodilne vojne skupščine občine Novo mesto po posebnem pravilniku o dajanju pomoči udeležencem narodnoosvobodilne vojne za zdravljenje v naravnih zdravili ščih. Pravilnik sprejme komisija za zadeve borcev NW pri skupščini občine Novo ne s to.
14. člen
Če upravičencem do stalne priznavalnine, ki so oskrbovanci v domovih počitka, po poravnavi celotne domske oskrbnine ne ostane od dohodkov 50 % vsakokratnega mejnega zneska naj-ni|ih pokojninskih prejenkov
v pokojninskem zavaroval u delavcev v SR Sloveniji, se lahko podeli pomoč za osebno rabo v
vi šini razlike med 50 % mejnega zneska in ostankom dohodka.
15. člen Krajevnim organizacijam
Zveze združenj borcev NOV se lahko podeli denarna pomo č za organizacijo sosedske pomoči za bolne in osamele borce do 30 % vsakokratnega rrej nega zneska najnigih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na osebo.
Način podelitve te peno č i se ureja po predhodnem dogovoru s krajevno organizacijo Zveze združenj borcev NOV.
16. člen Pogrebni stroSd se lahko priznajo svojcem za pogreb udeleženca narodnoosvobodilne vojne, borca za severno nejo v letih 1918 - 1919 ter slovenskega dobrovoljca e vojn 1912 — 1918. O višini poroči za pogrebne stroške odloča komisija za zadeve borcev NOV skupščine občine Novo ne sto.
17. člen
Občani, ki jih družbeni dogovor o priznavalninah ne obsega, zajemal pa jih je do sedaj veljavni občinski odlok, dobivajo še naprej družbeno pomo č vsaj na sedanji ravni.
O vrsti in višini pomoči odloča komisija za zadeve borcev NOV pri skupščini občine Novo mesto.
18. člen Komisija za zadeve borcev
NOV skupščine občine Novo mesto odloča po določilih tega odloka in po predlogih krajevnih in občinske organizacije
Zveze borcev NOV Novo mesto, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih s kup-nosti in posameznikov z večino glasov.
Komisija lahko odloča tudi na lastno pobudo.
Komisija je za svoje delo odgovorna skupščini občine Novo mesto.
19. člen
Zoper upravno odločbo na podlagi sklepa komisije za zadeve borcev narodnoosvobodilne vojne, ki jo izda upravni organ skupščine občine Novo ne sto, pristojen za varstvo borcev NOV, je možna pritožba na republiški komite za vprašanje borcev NOV in vojaSah invalidov v SR Sloveniji.
20. člen
Finančna sredstva za podeljevanje priznavalnin in dr ugih pravic iz naslova priznavalnin po tem odloku zagotavlja skupščina občine Novo nest o v svojem proračunu v okviru do-govoijene porabe.
21. člen
Z dnem, ko začne veljati ta _41ok, preneha veljati odlok o družbeni pomoči borcem narodnoosvobodilne vojne (Skupščinski Dolenjski list, št. 32/77).
Priznavalnine in druge oblike pomoči gredo upravičencem po tem odloku od 1 .januarja 1979 dalje, če so bili na dan 31. 12. 1978 že uživalci priznavalnine oz. drugih oblik pomoči.
Pravice po tem odloku gredo ostalim upravičencem od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.
22. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1 -januarja 1979 dalje.
Številka: 59—130/62 Datum: 20.6.1979
Predsednik
občinske slop ščine Novo mesto: MARJAN SIMIČ, 1. r.
190.
Na podlagi 4. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS št. 16/74) in 228. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/70) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora krajevnih skupnosti dne 20.junija 1979 sprejela
ODLOK o spremembi območij in imen katastrskih občin na območju občine Novo mesto
1. člen
S tem odlokom se določijo spremembe območij in imen katastrskih občin, ki so deljene z mejo občine Novo mesto.
2. člen
— Območje katastrske občine Ostrog se spremeni tako, da o bsega le del, ki leži na območju občine Novo mesto , z naselji: Ostrog, Brezje pri Šentjerneju, Groblje pri Prekopi, Gruča, Imenje, Ledeča vas, Rakovnik in Šentjakob.
— Del katastrske občine Orehovec, z naselji: Mali Ban, Vel. Ban, ki leži na območju občine Novo mesto, se pripoji katastrski občini Vrhpolje.
— Del katastrske občine Trebelno, z lokalnim imenom .Nova Gora”, kr leži na območju občine Novo mesto, se pripoji katastrski občini Čre&ijice.
— Iz delov katastrskih občin Podstenice, Stari Log in Smuka, z naseljem Podstenice, ki spadajo v občino Novo mesto, se formira katastrska občina z imenom Podstenice.
3. člen
Grafični prikazi poteka meja katastrskih občin iz prejšijega člena so sestavni del tega odloka, podatki katastrskega opera-ta pa so na vpogled pri občinskem upravnem organu, pristojnem za geodetske zadeve.
4. člen
Razdružitev obstoječih katastrskih operatov katastrskih občin in nalo žit e v novih mora biti opravljena najpozneje v roku enega leta od sprejetja tega odloka.
5. člen
Stro 3d razdružitve katastrskih operatov in izvedbe spremembe v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi se zagotovijo v občinskem proračunu.
6. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 45-04/ 69 Datum: 20. 6.1979
PRE DSEDNIK
občinske skupščine Novo mesto: MARJAN SIMIČ,l.r.
191.
Na podlagi 6. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS
št. 51/71) in 240. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski Ust št. 5/79) je občinska skupščina Novo mesto na seji zbora krajevnih skupnosti dne 20.junija 1979 sprejela naslednji
SKLEP
1.
Nekategorizirana javna cesta pare. št. 28^3/2, pot v izmeri 47 m'2, seznam I. k. o. Bela cerkev, preneha biti javna cesta z dnem uveljavitve tega sklepa.
■ 2.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 714-2/794 1 Datum: 20/ 6—1979
Predsednik občinske skupščine Novo mesto: MARJAN SIMIČ,l.r.
Občina Ribnica
192.
Na podlagi 161. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 11/ 78) in 16. člena Družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi (Ur. 1. SRS št. 13/79), je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29 . 6.1979 sprejela
ODLOK o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane.
1. člen
Ude le inčem narodnoosvobodilne vojne, aktivnim sodelavcem v narodnoosvobodilnem gibanju, borcem za severno mejo v letih 1918 in 1919, slovenskim vojnim dobro volj-cem iz vojn 1912 do 1918 ter njihovim družinskim članom se na podlagi tega odloka podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči, če jim te niso zagotovljene po drugih predpisih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih.
2. člen
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči, ki jih določa ta odlok, se lahko podeljujejo samo udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih
vojn ter njihovim družinskim članom, ki imajo stalno bivališče na območju občine Ribnica.
3.	člen
Pravico do čbčinske priznavalnine imajo:
1.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj’ pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo, ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943;
2. žene udele ženke narodnoosvobodilne vojne,ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do
1.	julija 1944 in-ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
3. udele ženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopih v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 preden so dopolnili
18.	leto starosti in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15 - maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
4. udele ženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopih v narodnoosvobodilni boj po 9. septembru 1943 oziroma 13. oktobru 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15 • maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
5. izjemoma tudi aktivni sodelavci v narodnoosvobodil-. nem gibanju, ki imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju;
6. borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912 do 1918.
4. člen
Občinske priznavalnine in druge oblike družbene pomoči
po tem odloku so:
1 .stalne priznavalnine,
2 .občasne priznavalnine,
3 .enkratne priznavalnine.
5. člen
Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo upravičenci iz 1., 2 . in 3. točke 3.
člena tega odloka, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca, deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presega na osebo vsakokratnega mejnega zneska najnigih pokojninskih prejemkov, ki ga določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: mejni znesek).
Upravičenci iz 4., 5. in 6. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca, deljen po enakih denh na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presega na osebo 80 odstotkov mejnega zneska.
6. člen
Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine in drugih oblik družbene pomoči,se po tem odloku štejejo vsi dohodki,razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek.
Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje 40 odstotkov katastrskega dohodka iz prejšnjega leta. Če je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti , se dohodek iz kmetijstva ne upošteva.
7. člen
Za upravičence iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka je najvišja stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku najni|ih pokojninskih prejemkov, za upravičence iz
4.,	5. in 6. točke 3. člena tega odloka pa 80 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska.
Pri določanju viane stalne priznavalnine se upošteva premo ženjske razmere upravičenca in oseb iz 5. člena tega odloka, s katerimi žvi v skupnem gospodinjstvu, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družne, čas udele žre in osebni prispevek upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okoliščine , pri samohranilcih pa zlasti starost.
8. člen
Aktivnim sodelavcem v narodnoosvobodilnem gibanju, ki imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju, se občinske stalne priznavalnine po tem odloku podeljujejo le izjemoma. Pri od-
ločanju viane stalne priznavalnine tem osebam se bo poleg socialno ekonomskih okoliščin upošteval še čas aktivnega sodelovanja in njihov osebni prispevek v narodnoosvobodilnem gibanju.
9. člen
Ce se spremenijo pogoji, ki so vplivali pri odločanju o pra-\ici in višini stalne priznavalnine, se priznavalnina lahko zviša, zni ža ah ukine.
Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici in višini stalne priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsakega leta.
Užvalci stalne priznavalnine so dolaii med letom obvestiti pristojni upravni organ skupščine občine Ribnica o vsaki spremembi, ki vpliva na pravico do stalne priznavalnine in njeno višno. Spremenjeni pogoji se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca, ko so bili ugotovljeni.
10. člen
Če bi morah zaradi spremenjenih socialnoekonomskih okoliščin upravičencu stalno priznavalnino občutno zni ati ah ukiniti, pa bi to imelo pri uavalcu priznavalnine negativne posledice, se izjemoma priznavalnina zadrž v enakem znesku tudi vnaprej, če tako odloči pristojni organ.
11. člen
Občasna ah enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udele žencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če zaidejo vte|e razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, huj§h elementarnih nesreč ah zaradi drugih podobnih okoliščin.
Občasna ah enkratna priznavalnina znaša največ 120 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska.
Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz
5.	člena tega odloka.
12. člen (
Pravico do stalne priznavalnine iz 5. člena oziroma pravico do občasne ah enkratne priznavalnine iz 11. člena tega odloka imajo tudi družinski člani padlih ah umrlih borcev in aktivistov NOV iz 3. člena tega odloka, če so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in če izpopolnjujejo druge pogoje iz tega odloka.
13. člen
Užvalci stalne priznavalnine in njihovi o$i družinski člani
(zakonec, otroci, stara) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, ki je določen po predpisih o zdravstvenem varstvu, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi.
14. člen
O pravici do priznavalnine in o višini priznavalnine odloča komisija za zadeve borcev NOV in vojaških invalidov skupščine občine Ribnica z večino glasov po določilih tega odloka na svojo pobudo, ah pa po predlo-g ih krajevnih in občinske organizacije ZZB NOV Ribnica, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ah posameznikov.
Komisija je za svoje delo odgovorna občinski skupščini.
15. člen
Zoper upravno odločbo na podlagi sklepa komisije za zadeve borcev NOV in vojaških invalidov, ki jo izda upravni organ skupščine občine Ribnica, pristojen za varstvo borcev NOV, je možna pritožba na republiški komite za vprašanja borcev NOV in voja&ih invalidov SR Slovenije.
16. člen
Finančna sredstva za podeljevanje priznavalnine in drugih pravic iz naslova priznavalnin po tem odloku se zagotavljajo v I proračunu občine Ribnica v okviru dogovorjene uporabe iz lastnih sredstev in dopolnilnih sredstev iz republiškega proračuna.
17. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihove družinske člane skupščine občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št.336-32/77).
18. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1 - januarja 1979 dalje.
Številka: 59-11-79-01 Ribnica, 29.6.1979
Predsednik skupščine občine: STANE KROMAR, l.r.
193.
Skupščina občine Ribnica je na podlagi 41. f člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. 1. SRS, št. 16-119/67,
27-255/72 in 8-470/78) in 165. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list 11/78) sprejela na seji zbora z dr u snega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. 6.1979
ODLOK o merilih za razvrstitev objektov, ki so že v uporabi, pa so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja
1. člen
S tem odlokom se določajo merila za razvrstitev objektov, ki so že v uporabi, bili pa so zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja oz. gradbenega dovoljenja, kjer po 17. členu zakona o urbanističnem planiranju nadomešča gradbeno dovoljenje,glede na dejanske okoliščine in namembnost objektov. Merila veljajo za vse objekte, za katere je potrebno po določilih zakona o urbanističnem planiranju lokacijsko dovoljenje.
2. člen
Upoštevajoč družbene interese in položaj lastnikov objektov se objekti, zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja, ki so že v uporabi, razvrstijo takole:
a) na objekte, za katere občinski upravni organ lahko izda lokacijsko dovoljenje,
b) na objekte, za katere se ne more izdati lokacijsko dovoljenje in se morajo odstraniti, vendar se odstranitev za določen čas odloži,in
c) na objekte, ki se morajo takoj odstraniti.
3. člen
a)	Objekti, za katere se lahko izda lokacijsko dovoljenje so:
1. objekti, ki so zgrajeni v skladu s sprejetimi zazidalnimi načrti, vendar brez lokacijskega dovoljenja;
2. stanovanjski in poslovni objekti, ki so na območjih, za katere je po urbanističnem programu oz. prostorskem planu občine predvidena izdelava zazidalnega načrta ali skupinske lokacijske dokumentacije in se bodo lahko vključili v zazidalni načrt;
3. objekti, ki so v naseljih in območjih, katera se urejajo z urbanističnim redom in je njihova lokacija v skladu z urbanističnim redom;
4. objekti, ki služijo za potrebe kmečkega gospodarstva in niso v nasprotju z veljavnimi sanitarnimi predpisi;
5. objekti, ki so zgrajeni na območju, namenjenem za kmetijsko obdelavo, če je dala Kmetijska zemlji Sta skupnost soglasje za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča in ki je bilo izdano po določilih 3. odstavka 11. člena starega zakona
o kmetijskih zemljiščih (Ur. 1. SRS, 26/73, 24/75 in 23/77);
6. objekti, ki So zgrajeni izven urbanističnega reda in niso v nasprotju z gospodarskimi, vodnogospodarskimi,	kmetij -sko-gozdarskimi in krajevnimi interesi ter ne predstavljajo požarne varnosti ah onesnaževanje okolja;
7. objekti, ki so bili v uporabi pred uveljavitvijo zakona o urbanističnem planiranju leta 1967 in so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja.
Za objekte iz 2, 3., 5. in 6. točke se zahteva tudi, da so oblikovani s krajini primerno arhitekturo, oziroma da je mogoče doseči preoblikovanje objektov v skladu s krajinsko arhitekturo.
b) Objekti, za katere se ne more izdati lokacijsko dovolje -nje in se morajo odstraniti, vendar pa se odstranitev za določen čas odloži,ker šs ne ovirajo izvajanje sprejetega urbanističnega dokumenta, so:
1. objekti, ki so locirani na območjih, ki so predvidena kot varstveni pas magistralnih, regionalnih in drugih cest, daljnovodov, vodovodov in podobnih objektov, ah na katerih je predvidena izgradnja vodnega zadrževalnika, ter objekti na območju, predvidenem s prostorskim planom občine za bodočo naselitev.
2. Objekti, ki so locirani na območju, ki je s prostorskim planom občine določeno za rekreacijo ter objekti na ostalih območjih, na katerih ni dovoljena gradnja in neposredno ne ovirajo izrabe prostora.
c) Objekti, ki se morajo takoj odstraniti:
1 .objekti, ki neposredno ovirajo izvajanje sprejetih urbanističnih dokumentov, zlasti pa objekti, ki jih je treba odstraniti zaradi izvajanja sprejetega zazidalnega načrta, po katerem je na tej lokaciji predvidena zgraditev stanovanjskih, gospodarskih, komunalnih, zdravstvenih, prometnih, narodnoobrambnih in podobnih objektov v družbeni lastnini;
2. objekti, ki so locirani izven naselij in zaselkov, na strnjenih kmetijskih površinah, razen objektov, ki služijo izključno za potrebe kmetijskega gospodarstva;
3. objekti, ki so locirani v rezervatu izvirov pitne vode, v rezervatih spomeniškega varstva ali na zemljiščih, ki so zavarovana zaradi kmetijskega, gozdarskega, vodnogospodarskega,1 prometno komunalnega ali naravno-varstvenega interesa in neposredno ovirajo izrabo prostora;
4.	pomožni objekti (garaže,-provizorij, barake, lope, ograje in podobno) na območjih, ki se urejajo z urbanističnim ah zazidalnim načrtom.
4. člen
Določila tega odloka veljajo tudi za objekte, ki so bili zgrajeni za kmetijske, ali druge namene, pa so jih investitorji brez predpisanih dovoljenj spremenili v stanovanjske ah počitniške prostore.
5. člen
Lokacijsko dovoljenje za objekte iz a) točke 3. člena tega odloka se lahko izda na zahtevo investitorja, ki jo mora vložiti v 3 mesecih od uveljavitve tega odloka, ob izpolnitvi vseh pogojev iz 12. člena zakona o urbanističnem planiranju pri pristojnem upravnem organu in ob predlo atvi vseh potrebnih soglasij in dokumentov pristojnih organov in organizacij z dokazili o plačilu vseh stroškov, ki jih je dolžan nositi investitor po veljavnih osnovah v trenutku izdaje lokacijskega dovoljenja ter poravnati stroške postopka.
Lokacijsko dovoljenje za objekte iz b) točke 3. člena tega odloka se ne more izdati. Lokacijsko dovoljenje za te objekte, če se lahko odstranitev odloži za najmanj 10 let, se lahko izda izjemoma na zahtevo investitorja, vložno v 3 mesecih od uveljavitve tega odloka le ob pogoju, da bo investitor odstranil objekt na svoje stroške, ko bo to potrebno za uresničitev urbanističnega dokumenta.
Potrebno za uresničitev urbanističnega dokumenta ugotovi izvršni svet občine Ribnica s sklepom. Ta obveznost investi-toija se uradno vpiše po pravnomočnosti lokacijskega dovoljenja v zemljiško knjigo. Za. ustrezni predlog vpisa v zemljiško knjigo poskrbi občinski upravni organ, pristojen za urbanizem.
Za objekte iz c) točke 3. člena tega odloka izda odločbo za odstranitev občinski upravni organ, pristojen za urbanizem.
6. člen
Če lastniki objektov ne izvršijo v roku obveznosti iz 7. člena tega odloka, jim mora pristojni upravni organ v 2 mesecih po preteku roka iz 3. člena tega odloka izdati odločbo o odstranitvi objekta in vzpostavitvi v prejšnje stanje.
Ocktranitev objekta po 1 ■ odstavku tega člena se mora izvršiti najkasneje v roku 3 mesecev po preteku roka iz 5. člena tega odloka.
7.	člen
Pristojni upravni organ mora opraviti razvrstitev objektov po merilih tega odloka v 6 mesecih po njegovi uveljavitvi. Vsi investitorji objektov, ki so v uporabi, zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja, so dolžni v roku 2 mesecev od uveljavitve tega odloka prijaviti nedovoljeno zgrajene objekte občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za urbanizem. Po tem roku bo pristojni upravni organ v času, določenem s tem odlokom, izdal odločbe o razvrstitvi objektov po uradni dolžnosti, brez vlog ah zahtevkov investitorjev.
8 .člen
Pristojni upravni organ za urbanizem v lokacijskem in gradbenem dovoljenju za objekte iz 2. člena tega odloka predpiše, kako se morajo le-ti, če niso oblikovani in grajeni v skladu z določili zakona o graditvi objektov (Ur. 1. SRS 42/73), odloka o urbanističnem redu v občini Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. ), urbanističnih in zazidalnih načrtov za posamezna naselja preoblikovati, oziroma zgraditi, da bodo v skladu z veljavnimi zakonskimi in urbanističnimi merili.
9.	člen
Po tem odloku se smatra, da je objekt v uporabi, če se nahaja v 4 . gradbeni fazi in že deloma ali v celoti služi svojemu namenu.
10 .člen Pri objektih brez ustreznih dovoljenj, ki po določilih tega odloka še niso v uporabi, se ukrepa v skladu z določili 41. in 41, a člena zakona o urbanističnem planiranju.
11. člen
Za strnjeno naselje se po tem odloku smatra skupina objektov (3 ah več), ki so med seboj oddaljeni največ 10 metrov. Za neposredno bližno naselja se smatra oddaljenost največ 100 metrov od najbligega objekta v naselju.
12. člen
Kot bistvena rešitev urbanističnega dokumenta se smatra:
— trase obstoječih ali predvidenih prometnih linij,
— trase obstoječih ah predvidenih komunalnih vodov,
— trase obstoječih ah predvidenih električnih vodov visoke napetosti,
— zavarovana oziroma zaščitena območja vodnih virov ter krajinskih in kulturnih spomenikov.
13.	člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 351 -6-79-01 Datum: 29.6-1979
Predsednik skupščine občine Ribnica: STANE KROMAR, 1. r.
194.
Skupščina občine Ribnice je na podlagi 18. člena zakona o pravicah na delih stavb (Ur. 1. SRS, št. 19/76) in 215. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski Ust, št. 11/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. 6. 1979 sprejela
ODLOK
o splošnih pogojih o vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki
1. člen
Lastniki in imetniki pravice uporabe stanovanj in poslovnih prostorov (v nadaljnjem besedilu: etažni lastniki) so dolžni uporabljati in vzdrževati skupne dele stavb, ki služijo stavbi kot celoti ali samo nekaterim njenim delom po zakonu o pravicah na delih stavb in določilih tega odloka.
2. člen
Poleg skupnih delov stavb v etažni lastnini, ki služijo stavbi kot celoti, ki so našteti v prvem odstavku 4. člena zakona o pravicah na delih stavb, se štejejo tudi zelenice, dvorišča in dovozne poti ah dohodi, v kolikor so na zemljišču, ki je potrebno za redno rabo stavbe.
3: člen
Etažni lastniki dela stavbe so dolžni prispevati za stroške vzdrževanja skupnih delov in naprav stavbe, sorazmerno z vrednostjo njihovega dela stavbe, ki je razvidna iz načrtov zgradbe.
To razmerje se določi sporazumno s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine Ribnica in etažnimi lastniki.
Prav tako so dolžni plačevati pripadajoči delež za obratovalne stroške komunalnih in individualnih komunalnih storitev na način in po določilih odloka, kaj se šteje za investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje, upravljanje in obratovanje stanovanjskih hiš v občini Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 26/75 in 19/76).
4. člen
Etažni lastniki uresničujejo svoje pravice upravljanja neposredno po hišnem svetu ter na zboru stanovalcev ah preko Samoupravne stanovanjske skupnosti, če hišni svet in zbor stanovalcev ne izvršuje svojih dolžnosti.
Etažni lastniki lahko ustanovijo v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti zbor etažnih lastnikov, preko katerega uresničujejo svoje pravice upravljanja.
5. člen
Če je stavba etažne lastnine v celoti privatna lastnina in ni dana v upravljanje Samoupravni stanovanjski skupnosti, nima hišnega sveta in drugih samoupravnih oiganov, uredijo taki etažni lastniki zadeve vzdrževanja skupnih delov in naprav, obratovalne str o Ste, stroške s plošnih in individualnih komu nalnih storitev s pogodbo v smislu določil tega odloka, 19. člena zakona o pravicah na delih stavb in drugih veljavnih predpisih.
6. člen
Lastninska pravica na delih stavb je v neposredni povezavi s pravico uporabe skupnih delov stavbe in uporabe zemljišča, ki je potrebno za redno rabo stavbe.
Vsaka sprememba lastninske pravice uporabe skupnih delov in zemljišča mora biti registrirana in prijavljena pristojnim organom, kar je potrebno za redno rabo.
Svojo lastnino na delih stavbe, stavbno zemljišče, zemljišče, ki je potrebno za redno rabo stavbe in skupne dele in naprave morajo uporabniki in lastniki uporabljati za to, za kar so namensko zgrajeni.
7. člen
Svoje dele stavbe morajo etažni lastniki uporabljati tako, da ne posegajo v pravice drugih etažnih lastnikov. Dolžni so v svojem delu stavbe izvrSti tista popravila, ki so potrebna, da se odvrže morebitna nevarnost ah škoda na drugih delih stavbe ah skupnih prostorih.
8. člen
Etažni lastniki stavbe, ki je v upravljanju samoupravne stanovanjske skupnosti, sklenejo z njo posebno pogodbo o udeležbi etaaiega lastnika na stroških upravljanja in vzdrževanja ter revitalizacije stavbe po določilih zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini in zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih.
9.	člen
V primeru spora ah nesoglasja med etažnimi lastniki in Samoupravno stanovanjsko skupnostjo odloča pristojno sodišče v nepravdnem postopku.
Če se etažni lastniki in Samoupravna stanovanjska skupnost ne morejo sporazumeti o višini stroškov za vzdrževanje, določenih po tem odloku in drugih predpisih, lahko vsaka prizadeta stranka zahteva s to Ž30 pri pristojnem sodišču določitev teh stroScov.
10. člen
Etažni lastniki stanovanj in poslovnih prostorov so dolžni plačevati stroške vzdrževanja in druge stroške, predpisane s tem odlokom, neglede na to, ah uporabljajo svojo etažno lastnino sami ali jo dajejo vnajem.
11. člen
Če je stavba v etažni lastnini deloma uničena ah poškodovana, so jo etaaii lastniki dolžni popraviti oziroma prispevati pripadajoči delež k popravilu.
12. člen
Etažii lastniki sklenejo še posebno pogodbo po določilih
9.	člena Zakona o pravicah na delih stavb iz tega odloka.
13. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 36-5-79-01 Datum: 29.6.1979
Predsednik skupščine občine Ribnica: STANE KROMAR,l.r.
195.
Na podlagi 81. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. l.SRS, št. 18/74) in 215. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/78) je skupščina občine Ribnica na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. 6. 1979 sprejela
ODLOK o podstanovalskih razmerjih
1.	člen
V skladu z zakonom o stanovanjskih razmerjih (Ur. 1. SRS, št. 18/74) in ob pogojih tega odloka imetniki stanovanjske pravice, etažii lastniki stanovanj in stanovanjskih hiš lahko oddajo podstanovalcem v podnajem stanovanjske prostore za določen ah nedoločen čas s pogodbo, ki se sklene v pismeni obliki.
2. člen
Imetnik stanovanjske pravice na družbenem stanovanju ne more oddati v podnajem celo stanovanje, temveč so lahko predmet podnajema samo posamezni prostori v njem, v soglasju s stanodajalcem. Celo stanovanje ah stanovanjsko enoto lahko oddajo v podnajem le lastniki stanovanjski} in etažni lastniki.
3. člen
V podnajem se odda praviloma opremljen stanovanjski prostor in sicer tako, da vsakemu podstanovalcu pripada najmanj 6 m2 stanovanjske površine.
Za opremljen stanovanjski prostor se šteje, kadar je v njem:
— toliko ležišč (postelj), kolikor podstanovalcev spi v prostoru,
— miza,
— tolikšno število stolov, kolikor je podstanovalcev v sobi,
— omara, v kateri more praviloma vsak podstanovalec zakleniti svoj del,
— umivalnik s pripadajočim priborom, razen če nimajo stanovalci možnost uporabe sanitarij v drugem prostoru.
4. člen
Višino podstanarine določita najemodajalec in podstanovalec sporazumno ob sklenitvi pod-najemne pogodbe.
5. člen
Podnajemnik je dolžan plačati stroške za vodo, električno energijo, kurjavo, odvoz smeti, kanalščino in druge obratovalne stroške, ki se porazdelijo sorazmerno s površino stanovanja, ki jo uporablja podstanovalec, s celotno površino stanovanja, oziroma stanovanjske hiše, razen kjer so ločeni števci za uporabo vode in električne energije po dejanski uporabi.
6. člen
Imetnik stanovanjske pravice na družbenem stanovanju, ki je nesmotrno izkoriščeno, ne sme oddajati posamičnih prostorov v podnajem brez dovoljenja občinskega upravnega organa, pristojnega za stanovanjske zadeve.
O smotrni izkoriščenosti stanovanja odloča občinski upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve na predlog Samo-u pravne stanovanjske skupnosti občine Ribnica, imetnika pravice razpolaganja z družbenimi stanovanji po uradni dolžnosti, ali na predlog drugih upravičencev.
7. člen
Občinski upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve,
vodi evidenco podstanovanjskih pogodb podstanovalcev in najemodajalcev.
Najemodajalec je dolžan predlo ati izvod pogodbe v 15 dneh od sklenitve upravnemu organu iz prejšnjega odstavka tega člena.
8. člen ~~
Oddajanje stanovanjskih prostorov v podnajem se šteje kot dejavnost, če najemodajalec oddaja stanovanjske prostore:
— več kot trem podstanoval-cem,
— več kot dvema osebama.
V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena je najemodajalec dolžan pridobiti pismeno dovoljenje, ki ga da občinski upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve.
9. člen
Z denarno kaznijo od 500 do
3.000	din se kaznuje za prekršek najemodajalec:
— če ne sklene stanovanjske pogodbe iz 1. člena ali če jo v predpisanem roku ne predlo a občinskemu upravnemu organu za stanovanjske zadeve po 7. členu tega odloka;
— če zaračunava podnajemniku stanarino v nasprotju s 4. členom tega odloka;
— če odda v podnajem stanovanjske prostore stanovanja, ki je nesmotrno izkoriščeno, brez dovoljenja pristojnega upravnega organa po 6. členu tega odloka;
— če ne pridobi dovoljenja iz
8.	člena tega odloka.
10. člen
Obstoječa podstanovanjska
razmeija je treba uskladiti z določbami tega odloka v treh mesecih od dneva uveljavitve tega odloka.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojni organ tržne inšpekcije.
11. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 36-4-79-01 Datum: 29. 6.1979
Predsednik skupščine občine Ribnica: STANE KROMAR, l.r.
196.
Na podlagi določil 4. in 29. člena zakona o varstvu prebivalcev pred nalezljivimi boleznimi (Uradni list SRS št.7/77), 1 -in
2.	člena zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo
(Uradni list SFRJ št. 2/74 in 5/78), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS št. 12/77) in 166. in 171 . člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 11/78) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. 6.1979 in na seji skupščine občine zdravstvene skupnosti Ribnica dne 26. 6.1979 sprejela
ODLOK o obveznem radiofotografiranju prebivalcev občine Ribnica
1. člen
Zaradi pravočasnega odkrivala, preprečevanja in zatiranja tuberkuloze in drugih bolezni prsnega koša ter odstranitve njihovih posledic se izvede obvezno radiofotografiranje prebivalcev občine Ribnica, starih nad 20 let.
2. člen
Radiofotografiranje je za občane brezplačno. Sredstva za izvedbo radifotografske akcije zagotavlja občinska zdravstvena skupnost Ribnica.
3. člen
Radiofotografska akcija na območju občine Ribnica bo izvedena v času od 1. do 5. oktobra 1979. Radiofotografiranje izvede Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik, Epidemiološki oddelek.
4 .člen
Radiofotografsko akcijo vodi odbor za izvedbo radiofotograf-ske akcije, ki ga imenuje izvršni odbor občinske zdravstvene skupnosti Ribnica.
5. člen
Skupščina občine Ribnica pooblašča oddelek za občo upravo in družbene službe skupščine občine Ribnica, da daje navodila, spremlja in nadzira potek akcije in je odgovoren za njeno realizacijo.
6. člen
Po izvršenem radiofotografiranju se morajo na individualni poziv za zdravstvo pristojnega oigana ali pooblaščenega zdravstvenega zavoda pozvane osebe odzvati na kontrolni pregled.
7. člen
Kdor se radiofotografiranja ah kontrolnega pregleda ne udeleži ah kdor ovira izvršitev tega odloka ali na njegovi podlagi izdanih predpisov in ukrepov, se za prekršek kaznuje z denarno kaznijo:
1.	za posameznika od 20 do 5 JOOO.— dinarjev;
2. za pravno osebo in za posameznika, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti od 100— do 30 000 — dinarjev;
3. za odgovorno osebo pravne osebe od 20 do 3 JOOO .— dinarjev. .
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 510-1-79-01 Ribnica, dne 29.6.1979
Predsednik skupščine občine Ribnica: STANE KROMAR, 1. r.
197.
Na podlagi 166. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski
Dolenjski list štev. 11/78) in 234. člena zakona o davkih občanov (Ur. 1. SRS, štev. 21/74-8/78) je občinska skupščina Ribnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29 . 6.1979 sprejela
SKLEP
o potrditvi zaključnega računa davkov in zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1978
1. člen
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevka za starostno zavarovanje kmetov občine Ribnica za leto 1978, ki ju je pregledala strokovna komisija.
2. člen
Letna zaključna računa izkazujeta:
obremenitve obresti in stroški plačila odpisi
zaostanki iz leta 1977 preplačila iz leta 1977 saldo 31.12.1978
davki
15.689223,45
58 38605
15.734.802 95
3051300
984687,70
127.700,75
83928050
prispevek za starostno •zavarovanje
1.18401400
4.60200
1.205.22100
5.824 30
95.16130
9326,70
63405,80
3.	člen
Zaključna računa vsebujeta:
— bilanco,
— bruto bilanco,
— pregled skupno dose fenega prometa,
— pregled dolgov in prepla-čil,*
— zapisnik strokovne komisije o pregledu zaključnih računov.
4.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 420-9-71-01 Datum: 29. 6.1979	/'
Predsednik skupščine občine Ribnica: STANE KROMAR, l.r.
NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO -v ustanavljanju, 68270 KRŠKO,
objavlja prosta dela in naloge:
1. ING. ZA REAKTOR IN TLAČNE POSODE - 1
w k i Ipt
2. GASILEC - 15 vršilcev
Pogoji: pod 1.:
— diplomirani ing. strojništva
— 36 mesecev delovnih izkušenj na tlačnih posodah
— aktivno znanje angleškega jezika
— poskusno delo 3 mesece
pod 2.:
— končana šola za poklicne gasilce
— 8 mesecev delovnih izkušenj
— poskusno delo 3 me sece
— delo v izmenah
Prijave pošljite na gornji naslov v 15 dneh po dnevu objave. Odgovore na prijave bodo kandidati prejeli v 30 dneh po izteku roka objave.
DOLENJSKI LIST št. 28 (1561) -12.julija 1979	STRAN 9