Ljubljana, 14. novembra 1996 ☆ številka 52 ☆ letnik 55 ☆ odgovorni urednik: Ciril Brajer SINDIKALNEMU ZAUPNIKU IN ČLANSTVU Po opozorilni stavki 24. oktobra 1996 Svobodni s'ndikati Slovenije nismo obstali. Nasprotno, zelo odgovorno in pospešeno načrtujemo in se dogo-vnrjamo o strategiji Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, kako naprej. Ne samo kako naprej, onipak kaj početi zdaj in tukaj. Zato smo Svobodni smdikati Slovenije predlagali: l- sprožitev postopka pomirjanja med delodajalskimi organizacijami in sindikati, določenega v splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo, 2. skupni dogovor med delojemalci in delodajalci Podpisniki splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, in sicer: "da se pogajamo o morebitnih spremembah in dopolnitvah sedaj veljavnih kolektivnih pogodb, " da v času pogajanj veljajo sklenjena splošna kolektivna pogodba in sklenjene panožne kolektivne pogodbe, "da si bomo prizadevali skleniti pogajanja najkasneje do izteka veljavnosti socialnega sporazuma za leto 1996, " enakopravnost pogodbenih strank, varovanje pridobljenih pravic delavcev, predlogi za pogajanja morajo biti pisni z obrazložitvijo, d- sindikatom podpisnikom splošne kolektivne Pogodbe, da bi skupaj proučili možne spremembe m dopolnitve splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, A sprožitev ustreznih postopkov za zmanjšanje nekaterih previsokih direktorskih plač. Delodajalske organizacije smo ponovno opozorili, da če z njihove strani ne bo prave volje in pripravljenosti za kompromise oziroma sporazumevanje, lahko s I. 1. 1997 nastane prevelika pravna praznina, ki dopušča krčenje in kleščenje pridobljenih pravic delavcev. Zato v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ponujamo kompromisne predloge in hkrati načrtujemo resne aktivnosti za množično stavkovno sindikalno gibanje. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ponovno poudarjamo, da ne bomo pristali na zniževanje pridobljenih pravic slovenskih delavk in delavcev. mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS Rajko Lesjak, sekretar ZSSS NOV STAVKOVNI VALV KOVINSKI INDUSTRIJI V PODRAVJU stran O Josip Bajc, predsednik Sindikata državnih in družbenih organov iz sestave ZSSS in župan Postojne, je po neuradnih podatkih izvoljen za poslance državnega zbora. Čestitamo. Uredništvo Delavske enotnosti Spoštovani kolega! Iskreno Ti čestitam ob izvolitvi za poslanca v Državni zbor Republike Slovenije. Glede na to, da šest let dobro sodelujen-mo, upam in si želim, da bi to sodelovanje ohranili tudi v odoče. Drago Ščernjavič, sekretar ROS ALI SINDIKATOM RES USTREZA KAOS? „„ 6 rT*' MKEEEBMBMM "ff T" /MFNIiči I stran 7 ZELE£ARJI SPRAŠUJEJO, KDAJ JE VLAK JAVNI PREVOZ Skei je dal državi le še mesec časa Delavcem Revoza, ki nimajo enakopravne možnosti sodelovati pri lastninjenju, je prekipelo. Sprožili so pobudo, SKEI jo je vzel zelo resno in na seji izvršnega odbora ta teden obravnaval svoje aktivnosti pri lastninjenju podjetij v državni lasti. Ob tehtanju mnenja ministra za deloToneta Ropa, daje država Slovenija vendarle lastnica 49 odstotkov Revoza in bi bili delavci svojih lastninskih pravic lahko deležni iz tega naslova, seje razprava razgrela: »Mnenja in obljube poslušamo že lep čas! Revoz so takšne, za železarne drugačne in za skladova podjetja spet tretje... Že zdavnaj bi bile lahko izpolnjene, če bi bilo le za kanček dobre volje in pripravljenosti.Tako pa vse bolj kaže, da bodo tudi ti delavci ostali z dolgimi nosovi in praznih rok!« Zato je predsednik SKEI Albert Vodovnik predlagal sklep, kije bil soglasno sprejet: »Država ima za vse tri omenjena področja, kjer so lastninske in s tem ustavne pravice delavcev kršene, mesec dni časa, da svoje obljube konkretizira v pisne obvezujoče predloge, na kakšen način in kdaj bo prizadetim delavcem zagotovila udeležbo pri lastninjenju. Sicer bo SKEI takoj po poteku tega roka sprožil tožbe za vsakega prikrajšanega delavca psesbej in hkrati tudi ustavni spor!« Več o omenjeni seji, na kateri so ocenjevali tudi uresničevanje kolektivne pogodbe, bomo pisali v nasleddji številki Delavke enotnosti. Kolektivna pogodba za gospodarske javne službe na področju komunalnih dejavnosti Zbornica gospodarskih javnih služb in varst\’a okolja Slovenije je v letu 1994 sopodpisala Kolektivno pogodbo za gospodarske javne službe na področju komunalnih dejavnosti in vodnega gospodarstva (Uradni list št. 50/94). Ker prihaja v javnosti večkrat do enačenja stališča Gospodarske zbornice Slovenije do kolektivnih pogodb s stališčem naše Zbornice, smo po sklepu Upravnega odbora pripravili cirkularno obvestilo, ki vam ga posredujemo v prilogi. S tem obvestilom posredujemo naše stališče občinam in izvajalcem komunalnih dejavnosti, da Zbornica gospodarskih javnih služb in varstva okolja Slovenije ne odstopa od kolektivne pogodbe, ki jo je sopodpisala v letu 1994, saj bi odstop od te pogodbe lahko povzročil nezanesljivost komunalne oskrbe prebivalstva in padec kakovosti storitev. Županom mest in občin Izvajalcem gospodarskih javnih služb na področju komunalnih dejavnosti Obvestilo-Kolektivna pogodba Obveščamo vas, da Zbornica gospodarskih javnih služb in varstva okolja Slovenije kot sopodpisnik Kolektivne pogodbe za gospodarske javne službe na področju komunalnih dejavnosti ne odstopa od te panožne kolektivne pogodbe. Upravni odborZbornice ugotavlja, da bi prekinitev naše panožne kolektivne pogodbe pred celovito in sistemsko ureditvijo zakonodaje tega področja pomenilo pravno praznino in nepotrebno zaostrovanje odnosov med delodajalci in delojemalci. Nedorečenost teh odnosov pa lahko povzroči nezanesljivost komunalne oskrbe prebivalstva in padec kakovosti storitev, kar pa nesporno ni interes podpisnikov. Sočasno vas obveščamo, da je po dogovoru z delojemalci sprožena širša akcija dopolnilnega podpisovanja te kolektivne pogodbe ter nove tarifne priloge v vseh občinah predvsem zaradi reorganizacije lokalne samouprave. To obvestilo dostavljamo vsem Županom mest in občin v Sloveniji ter direktorjem izvajalskih organizacij zaradi pogostih vprašanj, vezanih na odstop Gospodarske zbornice Slovenije od Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo oz. Nekaterih panožnih kolektivnih pogodb. Ker gre za stališče druge pravne osebe, ki ni podpisnik naše panožne kolektivne pogodbe, ga v tem primeru ni mogoče upoštevati, saj je kolektivno pogodbo gospodarskih javnih služb na področju komunalnih dejavnosti v letu 2994 poleg Vlade Republike slovenije, Izvršnih svetov občin in obeh sindikatov podpisala le naša Zbornica. Lep pozdrav! Srečko Krese, direktor Zbornice gospodarskih javnih služb in varstva okolja Slovenije Odgovor na sklepe stavkovnega odbora KNSSz dne22.10.1900 Proučili smo sklepe stavkovnega odbora KNSS, predložene z dopisom zdne29. 10. 1996. Na podlagi našega skupnega razgovora v zvezi z. vašimi sklepi vam odgovarjamo: L Zahtevo za začetek pogajanja na podlagi veljavnih kolektivnih pogodb sprejemamo kot vaše pogajalsko izhodišče. Naše pogajalsko izhodišče vam je že znano in pričakujemo argumentirana in konstruktivna pogajanja, kot smo to zahtevali že s svojo pobudo za prenovo Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo dne 24. 9. 1996 in v dejavnostih do 30. 9. 1996. 2. Vprašanje trajanja veljavnosti Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in kolektivnih pogodb dejavnosti je odvisno od začetih pogajanj. Sprememba sedaj veljavnih določb o trajanju veljavnosti je predmet dogovora obeh strank kolektivne pogodbe. Glede Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo je na delodajalski strani doseženo soglasje o podaljšanju do najdalj 31. 3. 1997 in vam tozadevno pošiljamo z. ločenim dopisom v podpis aneks k Splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo. 3. Zahteva po spoštovanju socialnega sporazuma in kolektivnih pogodb je popolnoma utemeljena in se z. njo strinjamo. Pri tem trdimo, da kršitev socialnega sporazuma ni podana, saj le-ta v točki 5.5.1 zavezuje vse nas, da bomo pri spreminjanju in sklepanju nove splošne kolektivne pogodbe in kolektivnih pogodb dejavnosti izhajali iz dejanskega gospodarskega položaja večine podjetij v dejavnosti, smiselno enako velja za podjetniške kolektivne pogodbe. 4. V zvezd z grožnjo splošne stavke vas opozarjamo, da demokratičnost stavkovnega gibanja en pozna stavke zoper ponudbo sklenitve kolektivne pogodbe in prav tako ne stavke v protest ponujenim pogajanjem. Trdimo, da je možnost splošne stavke preuranjena in znajo niso dani pogoji. To utemeljujemo z naslednjim: Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo velja, podana je ponudba za pogajanja na delodajalski strani, pogajanja se še niso začela in se niso mogla izkazati za neuspešna. Stavka je torej ne samo preuranjena, temveč tudi nepotrebna in neutemeljena. 5. Glede na priporočila, sprejeta na seji ESS dne 1. 10. 1996, vas iskreno vabimo na sestanek 12. 11. 1996, na katerem se bomo dogovorili o načinu dela pogajalske skupine. Tozadevno vabilo ste že prejeli. Predsedniki: mag. Jožko Čuk Miha Grah Po pooblastilu Vitko Roš Dare Stojan siji mm M SKI MIKAM. .TŠ Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime:............................................ Naziv podjetja ali ustanove:............................... Podpis naročnika: • - Likarjevo odkrivanje Amerike V Slovencu (IS. 10. 96) objavljeno pisanje gospoda Jožeta Likarja je moč primerjati s ponovnim odkrivanjem Amerike. Zato še ni odkril ameriškega pisatelja slovenskega rodu Louisa Adamiča in njegove knjige Orel in korenine, ki je tudi v slovenščini izšla Že leta 1970 v založbi DZS. V tej knjigi je pisatelj kritično napisal vse in še več, kar Likar komaj sedaj odkriva o revoluciji, revolucionarjih in samemu Titu. Vse ostalo, od posebnih kotlov pa preko vseh ekscesov in tudi zločinov, kot je tisti o povojnem izginotju naših fantov, ki so jih zavezniki s padali poslali med partizane z namenom, da vzpostavijo direkten stik z. NOB, so že mnogo pred Likarjem obelodanili (še v času SFRJ) razni pisci, pisatelji in zgodovinarji iz partizanskih vrst. Naj naštejem samo nekatere: Franci Strle, JanezVipotnik, Jože vidi itd. Zame je izginotje teh, razen enega, primorskih fantov mnogo večji zločin kot povojni poboj domobrancev, čeprav se po obsežnosti in številu žrtev ne moreta primerjati. Neokusno, da ne rečemo cinično, pa je Likarjevo licemerstvo, ko te partizanske borce in njihov tragični konec zlorablja za splošne napade na vse borce NOB, katerim po njegovem ne gre verjeti, da so reševal izavezniške padalce. Tudi za povojne poboje kolaboracionistov (to poimenovanje sem uporabil zato, ker ne gre le za domobrance) sem najprej zvedel iz. literature, ki so jo pisali nekdanji partizani. Res pa je, da sem več o tem zvedel šele na prelomu tega desetletja. Iz. tega izhaja, da partizani ne zanikamo grehov, ki jih je zagrešila naša stran. Se več, večina nas se od tega ograjuje in to obsoja. Nisem pa še zasledil, da bi nasprotna, domobranska stran spoznala in priznala podobne in še hujše grehe, ki jih je zagrešila njihova stran. Imam celo nepreverjen podatek, da je NSZ (domobranska organizacija) izdala interno navodilo, da v nobenem primeru ne smejo javno priznati nobene deformacije in zločina, ki so ga zagrešili oni. Tudi tistih ne, ki so dokazani z. neovrgljivimi dokumentacijami. Rekel bi lahko, da je celo Pučnikova komisija delovala po tem navodilu. Sajje bila njihova preiskava pobojev tipično enosmerna in zato tudi neučinkovita. Niti prej omenjeno izginotje, o katerem je največ napisal J. Vidic v svojem raziskovalnem delu Vohuni ali heroji, ni v nobenem poročilu Pučnikove komisije niti omenjeno. Zakaj? Vse kaže, da bo potrebno ustanoviti še eno res nevtralno komisijo, ki bi vsestransko raziskala dogajanja na Slovenskem med II. svetovno vojno. Slog in besednjak, ki ga uporablja pri pisanju Jože Likar, je popolnoma identičen slogu nekega drugega Likarja, ki se že nekaj časa redkeje pojavlja s svojimi prispevki v časopisih. To pa me navaja na misel, da je pravi avtor Ivan in ne Jože. Saj to ne bi bil prvi primer, ko se nekateri intelektualci ne upajo podpisati pod svoj umotvor in imajo zato najete podpisovalce. O tem sem pred kratkim že pisal v nekem drugem časopisu. Značilnost takih in podobnih intelektualcev je, da je zanje resnica, kar si ustvarijo v svoji domišljiji. To pa vodi v šibko utemeljenost in ideološko obremenjenost njihovih stališč. To pa je v osnovi antispravno početje v imenu sprave. Žarko Žbogar, Grajska IS, Piran P. S.: Preteklo je natanko deset dni, odkar sem original poslal v objavo Slovencu, ker imam običaj, da odgovore pošljem najprej časopisu, ki je objavil temo, s katero polemiziram. Tega mi v Slovencu niso objavili. Zato to kopijo originala pošiljam vam in jopo vaši presoji objavite ali pa tudi ne'v DE. Lep pozdrav Žarko Žbogar Vprašanjeza g. Janeza Janšo Gospod Janša, ko ste bili minister za obrambo, ste izganjali iz. stanovanj družine bivših oficirjev JLA! Kot lastnik samskega doma v Kranju izganjate iz. samskega doma stanovalce! Vprašanje se glasi: Če boste postali predsednik vlade, ali boste drugače misleče izganjali iz države? Odgovor pričakujem na tem mestu. Ivo Leban, Ozeljan Spoštovani Kolega Josip Bajc, ObTvojiizvolitvivDržavnizborTt iskreno cesti,cim. Tvojega uspelut sem vesel, ker sem prepričan, da bos tudi v Jej zal, ev n, m odgo-■v: vorm vlogi poslanca ohranil tisto skrb za našega delavca, ki je potrebna tudi zato, da bo zakonodaja, ki jo sprejema Državni zbor, do delavcev bolj prijazna. Želim ti uspešno delo in da bi po prepričanju še naprej ostal naš sindikalist. Prisrčen pozdrav Dušan Semolič Izjava Pred dnevi sta sosednji državi Italija in Hrvaška podpisali sporazum o manjšinah, v katerem je izrecno navedena tudi Slovenija. Uradni predstavniki slovenske vlade temu dejstvu niso pripisali potrebne pozornosti. Po mojem mnenju pa bi morala Slovenija na ustrezen diplomatski način sporočiti uradnemu Rimu in Zagrebu svoje nezadovoljstvo, saj bi bilo moč razumeti sporazum kot poseganja v naše notranje zadeve. Slovenija si iskreno prizadeva za prijateljske odnose s sosednjimi državami, ki naj bodo utemeljeni na načelu enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja. Kljub temu oziroma prav zato si ne sme dovoliti, da bi ji druge države odmerjale mednarodni položaj mimo njene volje. Če si bo Slovenija pri takih morebitnih poskusih vselej zatiskala oči s pravnimi formalizmi, se utegne na koncu znajti v politično podrejenem položaju. Borut Pahor Grobe kršitve volilnega molka časopisne hiše Delo, televizij TVS in VTV ter dnevnika Republika V Združeni listi smo ogorčeni in presenečeni nad grobimi kršitvami volilnega molka, ki si jih je privoščila časopisna hiša Delo. Na zadnji strani sobotne priloge dnevnika Delo z. dne 9. 11. 96 je objavljen daljši komentar pod naslovom »Narcizem majhnih strank«, ki neposredno analizira stranke in razlike med njimi, meče slabo luč nad majhne stranke, ki nastopajo na teh volitvah, navaja, katere stranke se perspektivne in katere ne, ter ocenjuje, katere politične opcije morajo v Sloveniji prevladati. Ob tem na drugi strani sobotnega dnevnika Delo (9. 11. 96) v članku »Vojna za revizijske dosjeje burka iz. državnih institucij) navaja ime enega od kandidatovim teh volitvah. Na 18. strani tednika Nedelo, z^dne 10. 11. 96pa v okviru rubrike »Šepet sedmega dne« navaja imena dveh kandidatk in ime ter sliko enega kandidata na teh volitvah. Hujšo kršitev volilnega molka si je privoščila tudi televizija TV3, ki je 10. 11. 96 okrog 9.30 objavila izjavo predsednika SDS Janeza Janše, da bodo na teh volitvah zanesljivo zmagale t. i. »stranke slovenske pomladi«. Podobna kršitev se je pripetila tudi velenjski televiziji VTV, ki je 10. 11. 96 okrog 10.00 objavila ponovitev intervjuja z. Adolfom Štormanom, predsednikom Republikanske stranke Slovenije. Hujšo kršitev volilnega molka je zagrešil tudi dnevnik Republika, ki je 9. in 10. 1196 objavil feljton enega od kandidatov, opremljenega tudi z. njegovo sliko, 10. 11 96 pa je na 4. strani objavil protestno izjavo ene od kandidatk. V Mariboru je v noči na 10. november SLS nalepila večje število novih plakatov, v noči med 7. in 8. novembrom, po pričetku volilnega molka, pa so aktivisti Zveze za Gorenjsko v Gorenji vas in Poljanah prelepili plakate kandidata ZLSD. Aktivisti SLS so v isti noči v Škofji Loki delili propagandno gradivo. V načina 10. november so aktivisti SDS prelepili jumbo pano poleg sedeža občine Mengeš s plakati kandiata dr. Miha Brejca. V noči na 10. november so neznanci sneli zastavo Združene liste, ki je visela na stavbi na Komenskega 7 v Ljubljani, kjer je sedež mestnega odbora ZLSD Ljubljana. Mauricio Olenik, vodja volilnega štaba Spomladanski dajejo prednostgosposkosti in zanemarjajo dostojanstvo Neverjetno se mi zdi, da so se predsedniki t. i. strank pomladi udeležili zborovanja ZLRP (razlaščenci) samo zato, da bi zase pridobili kakih 2000 volilnih glasov od teh razlaščencev in njihovih svojcev. Istočasno pa bi postavili pod vprašaj nekaj deset tisoč glasov opeharjenih delavcev in kmetov. Pomladanski so za svojo pristojnost in obljubljeno pomoč razlaščencem gotovo dobili za protiuslu-go kaj bolj otipljivega. Če bi bilo v ozadju le njihovo zavzemanje za popravo krivic razlaščencem in drugim oškodovancem, zakaj se potem ne zavzemajo tudi za poravnavo že obračunane, a nikoli izplačane vojne škode. Pri tem so bili prizadeti pretežno mali in srednji kmetje. Njim so bile najprej izropane in nato še požgane domačije. Če se za te kmete nista zavzela Peterle in Janša, obstaja razlog politične narave, saj so največ škode utrpeli NOB naklonjeni kmetje. Ne razumem pa Podobnika, saj je njegova stranka prokmečko usmerjena in zase pravi, da podpira narodnoosvobodilni boj in zavrača le revolucijo. Da ne bo pomote. Ne nasprotujem vračanju neupravičeno vzetega pošteno pridobljenega premoženja. Sem pa proti vračanju premoženja vojnim dobičkarjem in s podobnimi sumljivimi posli ter prevarami. Recimo s posojilno politiko vaških mogotcev, ki so marsikaterega kmeta spravili na boben in si potem prilastili njegovo imetje. In medtem sem zvedel, da nekateri »razlaščenci« zahtevajo vračilo celo povsem legalno prodanih gozdov. Pri tem prednjači RKC. Vsi ti neupravičeni zahtevki povzročajo zaplete in posledično počasnost pri upravičenih vračanjih odvzetega imetja. Zato bi moralo vodstvo ZLRP samo izločiti take zahteve za denacionalizacijo, ki so neutemeljeni. Drugače povedano. Razlaščenci naj najprej napravijo red v svoji hiši. Namesto da grozijo, da bodo svojo državo špecljali v tujini, če na volitvah, ki so pred nami ne zmagajo pomladanski. V medijih sem še nekajkrat zasledil zahtevo jare gospode, ki se glasi: Vrnite nam gosposkost. Drugi sloji naše razslojene družbe, pretežno opeharjeni kmetje in še bolj prevarani, brezpravni ter oropani brezposelni delavci pa zahtevajo: Vrnite nam dostojanstvo. Žarko Žbogar, Grajska 18. Piran Sporočilo javnosti! Napad na sekretarja KPS V noči s 6. na 7. november 1996 (nekaj minut po eni uri) je prišlo do fizičnega napada na sekretarja Komunistične partije Slovenije (kandidata Komunistične partije Slovenije za državnozborovske volitve) mag. Viljema M UZKA in tajnika Neodvisnih sindikatov Slovenije Zdenka KOLARJA, ki je bil po napornem delu na NSS namenjen do svojega avtomobila in nato domov. Bil je čisto slučajno na mestu, kjer je prišlo do spopada med Liberalno demokracijo Slovenije in Komunistično partijo Slovenije. ČUCEKNapadalca sta bila predsednik Mestnega sveta Mestne občine Ptuj g. Milan ČUČEK (kandidat LDS za državnozborovske volitve) ter njegova desna roka v stranki LDS na Ptuju g. Emil MESARIČ. Do inciden ta je prišlo zaradi lepljenja plakatov Komunistične partije Slovenje na oglasnih mestih. CučkovimPČučkovim osebnimred, blagovnico Mercator na Ptuju sta se napadalca pripeljala s Čučkovim osebnim avtomobilom. Ko sta prišla na mesto, kjer sta se pogovarjala mag-MUZEK CUČEKin Zdenko KOLAR, je g. ČUČEK brez. predhodnih besed udaril mag. M UZKA, ga istočasno besedno žalil (pička ti materina, zgini, prašeč in podobno), z drugo roko potegnil iz. žepa solzilec, ga kar nekajkrat uporabil in kar med spre-janjem začel brcati g. Zdenka KOLARJA, ki ni imel z. lepljenjem plakatov prav nobene povezave. Po izjavi g. KOLARJA je bilo na roki napadalca opaziti predmet, podoben bokserju. G. Emil MESARIČ je hotel istočasno ločeno obračunati z mag. MUZKOM, nakar ga je le-ta v samoobrambi udaril z. valjem z.a barvanje sten (polnim lepila)po obrazu. Šele nato. ko je valj odletel in je mag. MUZKU ČUČEKostal v roki le še železni del od valja (ročaj z nosilcem valja), se je omenjeni napadalec umaknil. Pobeg pred napadalcema je moral biti zelo hiter, saj je g. Milan ČUČEK, predsednik mestnega sveta Mestne občine Ptuj, kar ponorel, na njegovi desni roki pa je tudi mag. MUZEK opazil kovinski predmet -bokser (hladno orožje), tako da se je bilo tudi umakniti smiselno. Za reševanje takšnih in podobnih dejanj, kisi jih je privoščil mag. MUZEK z lepljenjem plakatov, sta pristojni policija in komunalna inšpekcija. ne pa stranka LDS ali njeni posamezni - pretepači. To naj bi bil predsednik Mestnega sveta Mestne občine Ptuj in kandidat LDS?ČUČEK Cenjene občane in občanke sprašujem, ali je g. Milan ČUČEK resnično primeren kandidat z.a poslanca v državni zbor? KPS in slučajno vmešani NSS nista želeli incidenta v predvolilnem boju posredovati javnosti, zato nista iskala zdravniške pomoči ali ustreznim državnim organom dejanja prijavila, ampak sta to storila sama napadalca, ki sta z. lažjo (sklicevanje na neobstoječ policijski zapisnik) zavedla novinarko in javnost (Večer, 8. nov. 1996 - NEPRIJETNE RAZSEŽNOSTI »PLAKATNE VOJNE«), KPS se ni odločila obvestiti javnost o incidentu, da ne bi bilo videti kot zbijanje glasov pripadnikom LDS v Sloveniji-Omenjenega sestavka ni bilo mogoče demantirati pred volitvami, ker ni bilo policijskega zapisnika, saj ni objave brez. ustreznega zapisnika policije. Sestavljal se je šele zvečer in naslednje jutro po objavi sestavka v Večeru na razposlano vsebino dogodka s strani KPS predsedniku vlade RS g. Drnovšku in predsedniku republike g. Kučanu in javnim medijem. ČUČKAZoper Milana ČUČKA in Emila MESA RIČA MESA RIČA bo podana kazenska ovadba, saj gre za kršenje ustave RS in svojeglavo razlago demokracije omenjenih napa- dalcev. mag. Viljem Mezek, sekretar KPS SV Slovenije m Pri založbi ČZP Enotnost je pravkar izšla mSommm 7AKHM H PftlfniMIMCKEM ... ultra 1 iR\rojc slišati, da v belem svetu tako e i p cenijo in tudi v resnici upoštevajo >, 'kalno gibanje. Pri nas menda ni f p tako. Vas to ovira ? '!| >ll|di pri nas bo moralo biti tako, tudi 1. r> če hočemo v Evropo, pa še pose- lJ,TV ret riPurtitni sistem je del evropskega si-ljifl,la.in ena temeljnih predpostavk 'n 'I0Ja. Brez njega sodelovanje ne bo nfiZtio. PVropa pričakuje, da bo tripartitni si-.01 enakopravnih socialnih partnerjev '" ^ladal tudi v državah, ki se skušajo ružiti Evropski uniji tisti slavni, obsežni evropski vprašalnik, ki so ga morale izpolniti države kandidatke?! Pri sestavljanju odgovorov nanj naj bi sodelovali tudi sindikati, pa so to, vsaj vsebinsko, dosegli le na Madžarskem. Poljski sindikati so sodelovali formalno, bolj kot fasada. Slovenija je to priložnost žal zamudila. Gotovo ne po krivdi sindikatov.« Prav pri takšnih stvareh bi pričakovali, da bo Evropa, predvsem Evropska konfederacija sindikatov, pomagala... »Saj to je ena njenih temeljnih vlog. Sindikatom v državah kandidatkah skuša pomagati z informacijami, s seznanjanjem z metodami, sistemi, razmerami in pogoji delovanja v Evropski uniji. Ob- veščanje, osveščanje, izobraževanje in usposabljanje je med pomembnimi cilji te združbe in med najpomembnejšimi prednostmi, kijih lahko izkoristimo mi.« Konkretno to pomeni? »Evropska konfederacija sindikatov takšne projekte integracije že uresničuje v šestih državah kandidatkah, ki sem jih omenjala v uvodu. V teh državah so tudi že ustanovili stalne sindikalne odbore za integracijo. Delujejo na nacionalnih ravneh in so sestavljeni iz vseh sindikalnih central posameznih držav. Le sindikalne zveze so namreč lahko članice Evropske konfederacije sindikatov in vsaka država torej lahko postavi le en sindikalni integracijski odbor.« Katerega osnovno poslanstvo je? »Cilj takšnega odbora je organizirati vse sindikalne centrale na nacionalni ravni, jim posredovati vse potrebne informacije in stike za odločitev o vključevanju v Evropsko unijo.« Vi ste za zdaj torej predhodnica takšnega odbora? »Približno tako. Kot država Slovenija smo tudi njeni sindikati v evropski čakalnici. Vse informacije, kijih omenjam, pa lahko čakalno dobo skrajšajo oziroma olajšajo odločitve. Vidimo, da tudi v drugih državah kandidatkah, kjer projekt formalno še ni stekel, že tkejo vezi in sodelujejo, kjer je le mogoče. In tako se tudi mi pripravljamo in vključujemo v informacijske tokove Evropske konfederacije sindikatov in v njene oblike izobraževanja. To gre na njihove stroške, nam pa pomembno odpira številna vrata. Spoznavamo evropske dokumente, principe delovanja tako Evropske unije kot Evropske konfederacije sindikatov, že na tej stopnji smo navezali mnogo stikov in dobili precej zaveznikov, tudi prijateljev.« Pisma, ki to dokazujejo, smo že objavili tudi v Delavski enotnosti. Upamo, da jih bomo lahko vse več. Hvala za pogovor. Ciril Brajer Delavci in sindikat Gorenja za slovenjgraško bolnišnico afibor, 11. 11. ob 11. uri svobode v Mariboru se je kot vsako leto tudi letos 11. 11. tiVah0!> H. uri začelo tradicionalno štajersko martinovanje, ki je 1 0 več kot 10.000 ljudi. Prireditev je vrhunec dosegla sredi jp; 'leva, ko so krstili mlado vino in nazdravili najlepšim »Marti-Zoskam«. Zabava je nato kajpak trajala pozno v noč... trib rS-<‘ svobode je večnamenska mestna površina. Na njem su^ca"i tudi stavkajo, silvestrujejo, protestirajo, zborujejo... V ip retine stavke 24. oktobra so na tem mestu protestirali proti ri0 kolektivnih pogodb in krčenju delavskih pravic. Na marti-ejj, 'i Se temperamentni Štajerci tu »krepko« poveselili. Na istem l0(la. "f0 z enako vnemo stavkali, če jim bodo novi oblastniki ali Mici spet kakšno »zagodli«... (T. K.; foto: Dragiša Modrinjak) ^ * ***» | matorju Črno na belem in Gorenjevem časopisu Pika na G.Tiko so v uredništvu informatorjanajfirej zbrali 33.100 tolarjev pomoči, ji j nato pa preko organizirane akcije sindikata SKEI Gorenje še 6Q5.050 j | tolarjev, ki sojih prispevali delavci Gorenja. Poleg teh prispe- -§ vkov zaposlenih v Gospodinjskih aparatih (kar 109,450 tolarjev | so prispevali zaposleni v programu Kuhalni aparati!) in drugih ; | Gorenjevih družbah v Velenju so 167.000 tolarjev pomoči na- | | menili še iz sredstev zbrane članarine sindikalnih podružnic SKEI, . konference in sklada vzajemnosti in solidarnosti poslovnega sistema. | § Skupno so tdrej za nakup mamografa in dodatne opreme za Splošno | | bolnišnico Slovenj Gradec prispevali 810. J50 tolarjev! »Delavke in delavci Gorenja smo ponovno dokazali, da ni- J mamo veliko, vendar pa tudi ne tako malo, da ne bi prispevali i | nekaj za solidarno, humano pomoč,« je povedala, sekretarka SKEI • , Gorenje Jožica Hercog. »Prepričana sem, daje akcija preko našega J sindikata uspešno sklenjena, zato velja zahvala vsem daroval- | | cem in sindikalnim zaupnikom, ki so pomagali pri zbiranju pro-|s stovoljnih prispevkov v naših sindikalnih podružnicah, obra- | tih, oddelkih in službah poslovnega sistema Gorenje.« Hinko Jer ’ Z\ezA svobodnih sindikatov Slovenije organizira izobraževalni seminar KAKO SKLEPAMO PARTICIPACIJSKI DOGOVOR IN REŠUJEMO SPORE MED SVETOM DELAVCEV IN DELODAJALCEM Cilj izobraževalnega seminarja je teoretična, predvsem pa praktična usposobitev članov svetov delavcev in sindikalnih zaupnikov za sklepanje participacijskih dogovorov med svetom delavcev in delodajalcem. Na seminarju bodo predstavljeni tudi način reševanja sporov med svetom delavcev in delodajalci, vloga sveta delavcev pri postopku reševanja presežkov delavcev in način pogajanj o participacijskem dogovoru. Seminarja se lahko udeležijo člani sindikatov, ki so združeni v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. Čas: 25. 11. in 26. 11. 1996 Kraj: Sindikalni izobraževalni center Radovljica, Gradnikova 1 VSEBINA: Ponedeljek, 25. novembra 1996 od 9.00 do 12.30 ure: Tema I: VSEBINSKA PRIPRAVA OSNUTKA PARTICIPACIJSKEGA DOGOVORA Predavatelj: mag. Mato Gostiša, ŠCID »Studio participatis« od 12.30 do 14.00: ODMOR od 14.00 do 15.45 ure: Tema II: REŠEVANJE SPOROV MED SVETOM DELAVCEV IN DELODAJALCEM Predavatelj: dr. Zvone Vodovnik, direktor Inštituta za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani od 15.45 do 16.00: ODMOR od 16.00 do 17.00 ure: Tema III: SVET DELAVCEV IN POSTOPEK REŠEVANJA PRESEŽKOV DELAVCEV Predavatelj: Gregor Miklič,pravnik, član predsedstva Sveta ZSSS Torek, 26. novembra 1996 od 9.00 do 13.00 ure: Tema IV: KAKO SE POGAJAMO O PARTICIPACIJSKEM DOGOVORU a) Konkretna navodila za vodenje pogajanj b) Simulacija pogajanj (“čase pogajanja”) c) Analiza vsebine doslej sprejetih participacijskih dogovorov v Sloveniji Predavatelj: dr. Bogdan Kavčič, konzultant za upravljanje človeškega dejavnika pri 1TEO - Inštitutu za trženje, ekonomiko in organizacijo iz Ljubljane od 13.00 do 13.15: ODMOR od 13.15 do 14.00 ure: SPLOŠNA RAZPRAVA IN SKLEPNE UGOTOVITVE TER PRIPOROČILA Metode dela: predavanja, razprave, igranje vlog, delavnica Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova4, Ljubljana, najkasneje do 18. novembra 1996. Seminar bomo izvedli, če bo najmanj 20 prijav. Če bo prijav več, bomo preostale prijavljene uvrstili na naslednji seminar. Kotizacija za seminar, ki vključuje tudi strokovno gradivo, znaša 20.000 SIT za posameznega udeleženca. Prijavnici za seminarje treba priložiti tudi potrdilo o plačani kotizaciji (kopijo virmana). Kotizacijo nakažite na ZR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, št. 30101-678-47511. Na virmanu pod namen nakazila pripišite »Seminar V, sklic na številko 10«. Za udeležence, ki želijo biti nastanjeni v SIC Radovljica, je treba to navesti v ustrezni rubriki na prijavnici. Stroški bivanja in prehrane se poravnajo v SIC (polni penzion v dvoposteljni sobi je 5.000 SIT). Dodatna pojasnila v zvezi s tem seminarjem dobite pri Vandi Rešeta, telefon 061/316-489, in pri Klari Šimic, telefon 061/13-10-156. Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri Svetu ZSSS Prijavnica za izobraževalni seminar KAKO SKLEPAMO PARTICIPACIJSKI DOGOVOR IN REŠUJEMO SPORE MED SVETOM DELAVCEV IN DELODAJALCEM (25. in 26. novembra 1996) Ime in priimek:................................................. Datum rojstva:.................................................. Izobrazba:...................................................... Naslov doma:.................................................... Zaposlitev: naziv in naslov družbe:............................. - delovno mesto:........................................... Član sindikata dejavnosti Slovenije:............................ Član sveta delavcev: DA NE Telefonska številka: - doma:..'................................. - v službi:................................. OPOMBA: Med seminarjem bo udeleženec nastanjen v SIC Radovljica (obkrožite): DA NE ................... Žig in podpis odgovorne osebe: . .V. K-.v.v.-. .■ Delodajalci obtožujejo sindikate, da bojkotirajo pogajanja o prenovi kolektivne pogodbe ALI SINDIKATOM RES USTREZA KAOS? Jožko Čuk: Namesto k pogajanjem nekateri pozivajo k bojkotu, splošni stavki in splošnemu družbenemu neredu. To seveda ni socialno partnerstvo, temveč anarhija in oživljanje časov razrednega boja. »To tiskovno konferenco smo sklicali v upanju, da vam bomo končno postregli s spodbudnimi informacijami o začetku pogajanj med delodajalsko in delojemalsko stranjo,« je začel torkovo tiskovno konferenco predstavnikov delodajalcev Valter Drozg, predsednik eko-nomsko-sociainega sveta in vodja delodajalske pogajalske skupine. »Vendar moramo ugotoviti, da de-lojemalska stran ne sprejema naših pobud in ponudb. Ne moremo se znebiti vtisa, da se sindikati enostavno nočejo pričeti pogajati, ker jim ustreza stanje, v katerem lahko nastopajo z grožnjami in obljubljajo kaotično stanje.« Delodajalci so sindikate povabili k pogajanjem o novi splošni kolektivni pogodbi ta torek, 12. novembra. Sindikati sojim posamično odgovarjali, da se sestanka ne bodo udeležili, ker bodo v istem času usklajevali svoja stališča do spremembe kolektivnih pogodb. Ta sestanek, kjer sojih usklajevali, je res bil, rezultat pa je skupna ponudba sindikatov delodajalcem, naj se prično pogajanja o morebitnih spremembah veljavne kolektivne pogodbe. Toda delodajalci so pohiteli s tiskovno konferenco, na kateri so ostro kritizirali odnos sindikatov do njihovih predlogov o sklenitvi nove splošne kolektivne pogodbe. Obenem sojih povabili na nov začetek pogajanj, prihodnji torek. Ker pa so stališča enih in drugih še vedno daleč vsaksebi, je vprašanje, ali bo do pogajanj prišlo že tako hitro. Delodajalcem tako ni preostalo drugega kot ponovno prepričevanje javnosti, kako pravilneje njihovo ravnanje in kako upravičene so njihove pobude, kar hkrati pomeni, da zelo narobe ravnajo sindikati. Drozgje med drugim omenil, da so delodajalci (s tem skupnim nazivom označujemo Gospodarsko zbornico, Združenje delodajalcev Slovenije, Obrtno zbornico, Združenje delodajalcev Ogistta) sprejeli dve od treh zahtev sindikatov in da so voljo za pogajanja izrazili s podpisom aneksa k splošni kolektivni pogodbi (predlagal gaje eko-nomsko-socialni svet), v katerem so pristali na podaljšanje veljavnosti sedanje splošne kolektivne pogodbe do konca marca prihodnjega leta. Odklonil paje predlog sindikatov, naj bi delodajalci začeli postopek pomitjanja po 51. členu splošne kolektivne pogodbe. Delodajalci so prepričani, da za ta postopek ni nobenega vzroka, saj je namenjen urejanju težav med pogajanji, ta pa se po njihovem sploh še niso začela. Drozgje sindikatom še očital, da niso oblikovali strokovne skupine, pa tudi, da namenoma zavlačujejo pogajanja ter na kratko ponovil glavne razloge, ki delodajalce vodijo k zamenjavi sedanje kolektivne pogodbe z novo. Omenjamo dva: prenovljena splošna kolektivna pogodba naj bi omogočila preživetje, torej ohranitev delovnih mest, tudi tistim podjetjem, ki so v težavah. Za dobre firme pa izpolnjevanje obveznosti iz kolektivnih pogodb in socialnega sporazuma nikoli ni bilo problem, dajala so celo mnogo več. Drugi argument pa je, da je bila kolektivna pogodba pripravljena še v samoupravnem sistemu, bivša sindikalna lista seje enostavna prelila v kolektivno pogodbo. Večina teh pravic ne izvira iz rezultatov dela in tega tržno gospodarstvo ne priznava. SKPje torej treba očistiti, preostalo pa naj bo predmet pogajanj, ali sodi v socialni sporazum ali v plačo ali pa se ukine. Predsednik zbornice Jožko Čuk je poudaril, da nekateri namesto k pogajanjem, usklajevanju, strokovnim analizam, simulacijam različ-nih rešitev pozivajo k bojkotu, splošni stavki in splošnemu družbenemu neredu.To seveda ni sodobno socialno partnerstvo, temveč anarhija in oživljanje časov razrednega boja, je menil. Moti ga tudi, da so se sindikati lotili kritike previsokih menedžerskih plač in kritiziranja menedžerjev in podjetnikov nasploh.Trdi, daje razmerje med plačami po individual- nih pogodbah in kolektivni pogodbi 3,8 proti 1; za 600 menedžerjev, ki so prejemali višje plače od zakonsko dovoljenih 740.000 tolarjev pa meni, da delajo povečini v izjemno uspešnih podjetjih. Čuk je kajpak - saj je predsednik gospodarske zbornice - okrcal tudi vlado in druge porabnike javnih financ za slab odziv na pobude iz gospodarstva o varčevanju in ustreznejših pogojih gospodarjenja. »Bilje čas martinovanja in je čas streznitve,« je Čuk ocenil obdobje pred volitvami, ko pozornost ni bila usmerjena h gospodarskim vprašanjem, ter nakazal nujne poteze po njih. »Zato so nujne spremembe: spremembe splošne kolektivne pogodbe, zakonodaje; programi varčevanja, znižanje javne porabe, racionalizacija javnega sektorja in dvig kakovosti dela. S tem bo šele dana možnost, da gospodarstvo odpravi svojo temeljno slabost, premajhno dodano vrednost in premajhno učinkovitost. Spreminjati je treba začeti takoj, ne le splošno kolektivno pogodbo, pač pa tudi gospodarski program.« B. R- V Ljubljani navdušuje pohištveni sejem OBE PLATI LEPOTE Med sejemskimi prireditvami so . pohištveni sejmi vedno zbujali veliko zanimanja občanov. Tudi zdajšnji na Gospodarskem razstavišču ni izjema, še posebej zato, ker je na njem moč primerjati stvaritve domače in tuje pohištvene industrije. Na njem neposredno razstavlja preko 260 razstavljalcev iz Slovenije in bližnjih držav ter tudi daljne Indije, slovenska podjetja pa zastopajo še 75 drugih tujih proizvajalcev. Izdelovalcem pohištva so podelili nekaj zlatih plaket in diplom za najboljše stvaritve: za najboljše slovensko pohištvo, za najboljši dizajn pohištva, za najboljše nove, trgu še neznane izdelke itd. Vse izdelke, ki jih občudujemo na sejmu in izmed katerih jih je nekaj bilo nagrajenih za kakovost, so izdelali ljudje v tovarnah. Lepota izdelkov je prekrila znoj njihovih izdelovalcev, pogoje dela in plačilo za delo. O tej drugi strani smo se pogovarjali s sekretarjem sindikata lesarstva Marjanom Ferčcem. »Lesna industrija Slovenije je po razpadu Jugoslavije plačala svoj delež stroškov za preusmerjanje na druge trge in za prestrukturiranje proizvodnje,« je dejal. »Še leta 1989 je bilo v njej zaposlenih 37.000 delavcev, danes jih je le še 20.500. Do leta 1993 jih je izgubila kar 10.000, potem pa seje upadanje umirilo. Na leto smo izgubili le še kakih 500 delovnih mest. Ker je ta dejavnost pretežno izvozno usmerjena, posamezna podjetja izvažajo polovico, nekatera pa vse izdelke, in ker je povrhu še delovno intenzivna, razmere na tujih trgih zelo močno vplivajo na njeno uspešnost. Zaradi tečaja tolarja izgublja po 80 milijonov dolarjev dohodka letno ah dve do tri bruto plače na zaposlenega. Nekatera podjetja so na tujem uveljavila tudi svojo blagovno znamko in s tem dosegla višjo ceno za svoje izdelke. Toda to drago plačajo: neprestano morajo skrbeti za povečevanje kakovosti svojih izdelkov in za hkratno zmanjševanje poslovnih stroškov. Tako višje tržne cene nimajo pravega učinka, denimo na plače Podjetje Pohištvo Acer iz Ljubljane je dobilo eno od nagrad za pohištveni program Fleksibilnost. Uspeh je posledico, trdega dela v proizvodnji in razvoju, slediti mu mora tudi uspešno trženje. zaposlenih. Nasploh delavci te dejavnosti plačujejo prestrukturiranje in prodajo na svetovnem trgu z več kot za petino nižjimi plačami od povprečja v industriji.Tudi pri izpolnjevanju določil ko- lektivne pogodbe so marsikje težave.« Dosedanja družbena podjetja iz te dejavnosti tare tudi počasna privatizacija. Imajo veliko premoženja, katerega velik del je rezerviran za dena- cionalizacijske upravičence. Žarah' počasnega vračanja premoženja se je doslej olastninilo zelo malo podjetij iz lesne dejavnosti. B. R- Strah razjeda tudi duše šefov (6.) \f Z VARČEVANJEM DO VEČJE UČINKOVITOSTI Predvolilni čas je za nami. Delojemalci so lahko zadovoljni, ker so vse politične stranke podprle njihova stališča v zvezi z odpovedjo SKP. Koliko so to mislili resno, koliko je bil to le predvolilni golaž, se bo pokazalo kmalu. V predvolilnih Piše: Rudi Kropivnik razpravah je motilo le to, da so o pravem problemu v zvezi z odpovedjo SKP, to je o konkurenčni sposobnosti slovenskega gospodarstva, bolj malo razpravljali. Toda če ne bomo uspeli ustrezno rešiti prav problema konkurenčne sposobnosti, sploh ne bo več v moči delodajalcev in delojemalcev, da bi se dogovarjali o višini osebnih prejemkov v okviru SKP. Zgledovati se bomo morah po višini osebnih prejemkov naših najhujših konkurentov, to so pa podjetja bivšega socialističnega tabora in podjetja v deželah Daljnega vzhoda. Tolažilno za nas je lahko le to, da osebni prejemki rastejo tudi v teh deželah, vendar bodo tudi pri nas rasli le z ravni, na katero skušajo osebne prejemke spraviti delodajalci z odpovedjo SKP. Z veliko verjetnostjo pa lahko trdim, da bodo delodajalci, čejim uspe ta poizkus izboljševanja konkurenčne sposobnosti, svoje probleme reševali na enak način tudi v prihodnje. Na to se pa ne smejo navaditi, ker to ne more biti perspektiva slovenskega gospodarstva in družbe, namreč siromašenje velike večine prebivalstva. Poizkus znižati osebne prejemke zaposlenih je seveda oblika varčevanja, ki bi jo delodajalci radi uvedli v svoja podjetja. Toda to je samo ena od možnih oblik varčevanja, za menedžerje resda zelo enostavna in dosegljiva brez posebnega napora. Varčevanje je možno še na mnogih drugih področjih in tudi tam se dajo doseči lepi finančni rezultati, vendar je potrebno v to vložiti veliko dela in intelektualnega napora. Žal pri nas še vedno prevladuje prepričanje, da je bilo v zvezi s tem že vse napravljeno, tisto kar bi se pa morebiti še dalo prihraniti, je drobiž. Tisti, ki to trdijo, pozabljajo na slovenski pregovor: Žrno na zrno pogača, kamen na kamen palača. Za varčevanje v glavnem ni potrebno angažirati dodatnih sredstev, hitro pa daje rezultate, hitreje kot je na primer razvijanje novega proizvoda in njegov plasma na trgu. Več o varčevanju v podjetjih kdaj drugič. Sedaj bi se raje posvetil novoizvoljeni državni oblasti, ker so še sveže obljube in simpatije do delojemalcev, ki sojih politiki izrekali v svojih predvolilnih nastopih. Od novih in nanovo izvoljenih poslancev ne pričakujem, da bodo razpravljali o problemih SKP, pač pa o tem, kaj vse je potrebno napraviti, da bi bilo gospodarstvo čim manj obremenjeno z dajatvami, kaj vse je še potrebno napraviti, da bi se zmanjšala administracija v podjetjih za potrebe države, kako bi se lahko poenostavili in s tem pocenili nekateri postopki pred državnimi uradi, kako bi za porabljeni državni denar dosegli za državo in njene prebivalce večje koristi, kot sojih doslej, oziroma kako bi za enake koristi porabili manj državnega denarja. Da bi volilci novemu parlamentu verjeli, da misli res delovati v korist države in prebivalcev, bi moral najprej zase sprejeti pravila racionalnega ravnanja z državnim denarjem. Ni mogoče pozabiti, da so takoj po osamosvojitvi najprej v parlamentu pozabili, kaj si lahko privoščimo glede na našo gospodarsko moč. Najprej so si poslanci uredili svoje osebne prejemke in druge ugodnosti po zgledu razvite Evrope, potem so jim sledili me- nedžerji in za njimi še vsi drugi, kakor je komu uspelo. Seveda vsaka od teh poklicnih skupin poudarja svoj pomen za slovensko družbo in svoje posebne delovne napore. Nikomur ne oporekam, da nima prav, vendar ne kaže spregledati, da vsi dobivamo iz iste vreče, kije tako velika, kot je razvito slovensko gospodarstvo. Če kdo iz te vreče pobira preveč, bo za drugega ostalo premalo. Dejstvo je, da smo postali predragi. Zanimivo paje, da se v javnosti poizkuša ustvariti vtis, kot da problem niso tisti, ki imajo visoke osebne prejemke in druge ugodnosti, ker jih po številu ni veliko, ampak tisti z nizkimi prejemki, ker so v veliki večini. V programe varčevanja bi pač morali zajeti vse. Poslanci v novem mandatu bi se lahko odrekli modernizacijam v skupščinski stavbi, z izjemo modernizacije tiste tehnike, ki je nujna za njihovo nemoteno delovanje. Lahko bi se praviloma odrekli različnim preiskovalnim komisijam, ki doslej niso dale rezultatov in so le zapravljale državni denar, ter raziskovanje določenih problemov naložili pristojnim strokovnim institucijam. Tudi sicer bi se lahko obnašali malo bolj racionalno in manj »politično«. To zadnje je verjetno prehuda zahteva, ker bi bil s tem slovenski narod prikrajšan za zabavo; čeprav gre tovrstna zabava mnogim na živce, pa še draga je. Resno bi morali razpra- vljati tudi o predlogih o vsaj delni deprofesionalizaciji parlamenta, ki jih je bilo slišati. Ob osamosvojitvi so nam obljubljali cenejšo državo, vendar so politiki obljubo požrli. Podatki kažejo, da so javnofinančni odhodki leta 1991 obsegali 41,1% BDP, letos pa bodo predvidoma 45,3%. To je velika podražitev! Zato je moralna dolžnost države začeti veliko dosledneje varčevati, kot je doslej. Parlament ima pri tem nepogrešljivo vlogo. Poslanci bi se morali do državnega denarja obnašati kot dobri gospodarji, ne pa se zanimati le za tista vprašanja, kjer lahko pričakujejo pridobitev kakšnih političnih točk. Zato bi morali državni upravi natančneje gledati pod prste, kaj dela. Kaže, da niso sposobni izdati niti profesionalno napisane odločbe, da ne bi prišlo do zapletov in višjih stroškov delovanja uprave, denimo pri premestitvah ali razrešitvah, pri dodeljevanju pisarniških prostorov in podobno. Morali bi odpraviti prakso, da denimo novi minister za notranje zadeve, vselej, ko pride,upokoji dotedanjo vodilno ekipo, čeprav so še mladi in za delo sposobni. Za državo je to trojna škoda: plačevati mora pokojnine, iz legalnega aktivnega življenja je izločila za delo še sposobne ljudi, in ker so še polni življenja, se pač ukvarjajo s sivo ekonomijo, od katere država ne pobira davkov. Siva ekonomija ne povzroča samo zmanjšanega prihodka državi (po oceni Obrtne zbornice Slovenije 240 do 350 milijard tolarjev letno), ampak pomeni tudi nelojalno konkurenco obrtnikom in podjetnikom, ki svoje delo opravljajo legalno. Novi poslanci bi se morali čimpreje seznaniti s tem, kako uspešno davkarija preganja utaje davkov in kdaj bodo začeli ugotavljati izvor premoženja tistih, ki legalno nimajo takšnih prihodkov, da bi toliko trošili, kot trošijo. Država veselo ustanavlja institucije, pri tem se pa premalo vpraša ali jih res nujno potrebujemo ali ne in ali bodo koristi od njih večje, kot bodo stroški za njihovo delovanje. Pri tem se nekatere nove institucije po delokrogu prekrivajo z že obstoječimi, denimo Uprava za varstvo potrošnikov. Pozdraviti je treba delovanje računskega sodišča. Vendar je doslej ugotavljalo le porabo, ki ni bila v skladu s predpisi, pomembneje pa bi bilo ugotoviti racionalnost porabljenih sredstev, ali so bili s porabljenimi sredstvi doseženi zastavljeni cilji. Da bi bilo to v prihodnje res možno, bo na vladni ravni potrebno sprejeti ukrepe za izboljšanje opredeljevanja ciljev, ki jih morajo doseči porabniki pro-račuskih sredstev, kriterije za merjenje obsega opravljenega dela in podobno. Ti so namreč nepogrešljiv sestavni del ukrepov za povečanje učinkovitosti. Seveda enaka načela veljajo tudi za državna podjetja. Nemogoče je, da vlada zahteva od določenega državnega podjetja program varčevalnih ukrepov šele takrat, ko se pred vlado pojavi z zahtevkom za povečanje cen ali povečanje dotacije. Sprašujem se, kaj v teh podjetjih delajo nadzorni odbori, ki so predstavniki države. Posebna oblika neracionalnosti trošenja državnega denarja je prepozno dana pomoč določenemu podjetju. V takih primerih je bil denar porabljen, problem paje bil le delno rešen ali pa sploh ostal nerešen. Seveda bi bilo o vsakem vladnem resorju možno dati pripombe. Omejim naj se le na enega tistih, ki porabi največ sredstev, tp je ministrstvo za zunanje zadeve. Če se v zunanji politiki obnašamo preveč kot majhna država (brez kritičnega pogleda na EU in na stare meščanske demokracije, skoraj servilno, da se v evropske asociacije ponujamo brez potrebne pokončne drže in zavarovanja naših interesov), sc po številu diplomatskih predstavništev v tujini in po načinu delovanja ministrstva za zunanje zadeve obnašamo kot velika država. Pred dvema letoma sem imel slučajno vpogled v dopis, ki je ambasadam naročal, kaj morajo vsebovati letna poročila. Ta dopis je bil skoraj enake vsebine kot tisti, ki gaje pred desetimi leti poslalo beograjsko ministrstvo za zunanje zadeve jugoslovanski ambasadi na Dunaju: prevladovala so politična vprašanja. Ob tem se spomnim pogovora s kanadskim veleposlanikom, tudi pred več kot desetimi leti, ko mi je pripovedoval o poslovilnem pozgovoru pri svojem predsedniku vlade. Ta mu je takrat dejal: »Dragi veleposlanik, 80 odstotkov tistega, kar so vam povedali na ministrstvih, pozabite in nadomestite z gospodarskimi vprašanji; V Jugoslaviji vas potrebujem predvsem kot predstavnika našega gospodarstva.« Moram pa priznati, da so se vsi veleposlaniki, ki sem jih poznal, vedj no več ukvarjali s tistim, s čimer st), se radi ukvarjali, manj pa s tistim, kar so jim naročali. To se pravi, da je pravi problem izbira ljudi za vt-leposlanike, ki naj bi se ukvarjali predvsem z gospodarstvom, manj pa to, da uradniki na ministrstvu z zahtevanjem nemogočih poročil, sebi zagotavljajo delo. Pa še to: kot svetovno pomembna država kandidiramo za varnostni svet, naj stanc, kolikor hoče, saj sta pred nami že bili nestalni članici Poljska in Češka, mi paja ne moremo biti slabši od njiju. Ob tem bi rad spomnil, da tisti, ki preveč posnema druge, nikoli ne more oblikovati lastne strategije razvoja; če pa nima lastne strategije, tudi nima velikega ugleda v svetu. Tudi o našeti' neizogibnem vključevanju v Natob' se dalo kaj reči, predvsem je pa grdo od vlade, da nam ne pove, če sploh sama ve, koliko nas bo to stalo. Ob tem pa ne bom omenil, koliko majhnih držav so v preteklosti velike države pustile na cedilu, če je bilo to v njihovem interesu, in to kljub pogodbam o zaveznišvu. Varčevanje torej pomeni porabo denarja samo za tiste stvari, brez katerih ne moreš shajati. Če pa se že moraš spustiti v kak izdatek, moraš to napraviti tako, da za porabljeno vsoto dosežes naj večjo možno korist. Resnica je, da je naša preteklost takšna, da nas ni naučila varčnega načina življenja. Za to sta krivi inflacija in sistemska ne-možnost investiranja prihrankov v gospodarstvo. Sedaj sta oba poglavitna vzroka odpravljena, zato se moramo začeti drugače obnašati. Varčevanje je lažji način ustvarjanja premoženja, kot so drugi načini. Varčevanje pomen' manjše trošenje in s tem tudi ugodnejši odnos do okolja. Država bi nam lahko bila pri tem za zgled, v gospodarstvu se pa ne bi več mogli izgovarjati, čes naj tudi drugi varčujejo. v B 14. novembra 1996 ZMJF,NIŠKA RAZPOTJA Premiki se še največ kažejo v večjem obsegu dela inšpektorjev, saj seje ta v lanskem letu povečal za dobro tretjino. To so dosegli z nekoliko večjimi pristojnostmi, ki jih narekuje nov zakon o inšpekciji dela. Polovica inšpektorjev (35) se ukvarja s kršitvami delovnih razmerij, preostala polovica pa s kršitvami varnosti pri delu. Takoje bilo leta 1994 prek 3.600, lani pa že skoraj 5.000 različnih vrst inšpekcijskih pregledov. Leta'1994 so izdali 215, lani pa že 850 odločb. Ovadb tožilcem je bilo pred dvema letoma 15, lani 50. Leta 1994 so prijavili 400 kršiteljev sodniku za prekrške, lani 900. Kršenje predpisov Po mnenju Boruta Brezovarja so motivi kršenja tovrstne zakonodaje predvsem ekonomske narave. Starejša podjetja kršijo predpise z izgo- Zakonodaja, ki ureja to področje, je neučinkovita, saj je narejena za drug čas in prostor. Čim prej bi morali spremeniti zakon o delovnih razmerjih. Neučinkovite so tudi kazni: najstrožja kazen za delodajalca je komaj 100.000tolarjev. Inštru-mentarij, ki bi prisilil delodajalca, da bi spoštoval zakon, je neprimeren za sedanje razmere. Zaradi gospodarske krize in visoke brezposelnosti delavci velikokrat privolijo v nekaj, čemur bi se morda pred leti še glasno upirali. Delavci, ki so kot tehnološki presežki prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, vse pogo-. šteje privolijo v tako imenovano delo na črno, da lahko preživijo. Nekateri ob tem dobivajo nadomestila z zavoda ali pa tudi ne, če se jim je čas že iztekel. Pri delu na črno delodajalec ne plačuje nobenih prispevkov. Če ga delavec slučajno prijavi, je to področje inšpektorjev dela. V Ukrepa le v primerih, ko gre za hujše kršitve, kijih prijavijo delavci sami. Socialni mir Najpogostejših pojavnih oblik nepravilnih in nezakonitih ravnanj delodajalcev je cel kup. Dogaja se, da delodajalci nimajo sklenjenih pogodb o zaposlitvi ali pogodb o delu z delavci, izplačila za delo dobijo na roko. Izhodiščne plače določajo v nasprotju s tarifnimi prilogami panožnih kolektivnih pogodb, zadržujejo delovne knjižnice, nezakonito izpeljujejo postopke presežnih delavcev, delavcev ne prijavijo v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje itd. Se slabše so razmere na področju varstva pri delu. Novopečene podjetnike v glavnem zanima le dobiček, ne pa varne in zdrave delovne razmere. Podobno se dogaja v 'Zastareli industriji. Periodičnih delavci zaradi doseganja norm pogosto odstranjujejo zaščito na strojih. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in ljudi običajno tudi ne opravljajo periodičnih preiskav kemičnih in fizikalnih škodljivosti ter mikrokrimc. V posameznih primerih so inšpektorji ugotovili, da so stroji in oprema celo uvoženi, a jih v tujini ne uporabljajo več zaradi umazane proizvodnje in neustrezne tehnologije. Zgodba zase so zdravstveni pregledi. Razen prvih pregledov delavcev ob sprejemu v delovno razmerje, zdravstvenih pregledov ni. Zdravstvenih ocen delovnih mest, ki bi služila zdravnikom medicine dela, tudi ni. Delavce običajno premeščajo na druga delovna mesta, da se prikrijejo zdravstvene okvare in sumi o poklicnih boleznih. Razporeditev poškodb po panogah Razporeditev poškodb po delih telesa oči: 8,47 % dlani: 33,61 % / l ±L ) noge: 24,09 % Spremenjene družbene razmere so v zadnjih nekaj letih Prinesle s seboj tudi poplavo kršenja pravic delavcev na področju Priovnih razmerij in varnosti pri delu. »Delovne razmere in ^ritvna varnost zaposlenih v Sloveniji se po zadnjih podatkih Piti ne izboljšujejo niti ne slabšajo,« ocenjuje Borut Brezove, glavni inšpektor dela. Ker smo najnižjo stopnjo pravne črnosti delavcev dosegli pred poldrugim letom, to praktično P°meni, daje vsakršna varnost slovenskih delavcev na delečem mestu še vedno na psu. vorom, da nimajo denarja, mlajša pa zato, da bi se hitreje premoženjsko okoristila. Gre za kršenje predpisov po dolgem in počez, tako da so delovna sodišča dobesedno zasuta z raznimi ovadbami. Delovni spori se vlečejo tudi po pet let, preden prideš na vrsto. Če ima delodajalec sposobnega advokata, pa še dlje. ki so v naj večjem življenjskem zagonu. Te smrti so za nas Slovence še posebej tragične zato, ker nas je malo in ker se nas v zadnjem času vse manj rodi. Pa tudi sicer se v vseh tovrstnih primerjavah z zahodno Evropo slabše odrežemo, saj je pri nas nasilnih smrti, s samomori vred, več kot v drugih deželah. Druge pomembne skupine bolezni in stanja, ki močno ogrožajo prebivalce Slovenije, so: bolezni dihal (visoka stopnja hospitalizacije in veliko število obiskov v osnovni zdravstveni dejavnosti), Borut Brezovar, glavni republiški inšpektor dela: »Pravice delavcev se kršijo podolgem in počez...« primerih, ko delavci poleg redne- pregledov objektov ni, izvajajo le ga dela še »fušajo« popoldne, je pa nujna vzdrževalna dela, zastarelih to področje tržne inšpekcije. Raz- stavb ne vzdržujejo in jih pustijo ne kršitelje s teh področij odkrijejo propadati. To se kaže predvsem v le na podlagi prijav. ' tekstilni industriji, gradbeništvu, Država ne preganja niti dela na železniškem prometu, črno niti »fuša« oziroma sive eko- V posameznih dejavnostih so nomije, saj ji to prinaša socialni mir. stroji izrabljeni, novih skorajda ni, SLOVENCI IMAMO Krajše življenje . ^edtern ko smo v sedemdesetih letih po podaljševanju življenja edih razvitim državam, se je v osemdesetih to gibanje zausta-*"1 > še zlasti pri moških. V zadnjih desetih letih se jim je življenje Podaljšalo samo za 2,1 leta. Tako zdaj prebivalci Slovenije zao-ra,|anio za državami zahodne Evrope od 1,6 do 4,4 leta pri moških P °d 1,1 do 3,1 leta pri ženskah. v osnovni zdravstveni dejavnosti), Pn, J-.b slabim rezultatom na Poškodbe nastajajo najpogo- bolezni kosti in gibal (najpo-Huarocjupnčakovanega trajanja šteje pri prometnih nesrečah. membnejši vzrok za odsotnost z v jenja pa smo v Sloveniji do- Ceste nam pobirajo velikanski dela) ter bolezni prebavil (viso-gu razmeroma vehke uspehe pn krvni davek, ljudi v njihovi naj- ka stopnja hospitalizacije in umr-XeCevanju umr|j'vosri do- ustvarjalnejši dobi. Pri moških, Ijivosti). Po podatkih sodeč so . oy in mater ob porodu, čeprav starih od 20 do 64 let, so med najbolj ogroženi moški. cin'1 Fr* zaostajamo za zaho- vzroki za smrt na prvem mestu Do zdravstvenih razlik pa ne p!1 državami. poškodbe. Vzroki zgodnje umr- prihaja samo med spoloma. Morda n • • , kdavn, vzrok, umUjivost. so Ijivosti pri moških so poleg tega še večje, a bolj prikrite so socialne rVGVlCC UdClGIltOV žahm* P0d0bm kotvb™h se bolezni obtočil, rak na pljučih, razlike, povezane z družbeno go-■oane Evrope: na prvih treh alkoholne okvarejeter ter samo- spodarskim položajem. Ob hitrih rak ; Sobol“ni srca m ož,|ja’ mon’ Pn ženskah Pa P°leg poš- družbenih spremembah in vpe-Veli 11 Poskoc'be- Ta vrstni red kodb rak na dojki in rak na mater- Ijevanju tržnega gospodarstva v Dlako za moške kot zn žen- ničnem vratu (oboje v večjem Sloveniji naglo pada standard obt ’ v.fprav Je delez bolezni odstotku kot v zahodni Evropi). povprečnih ljudi. To bo gotovo ™ed.zenskarmvečj' kot Nesreče in nasilne smrti najpo- vplivalo tudi na njihovo zdravje. . a moškimi. Pri mlajših moških gosteje prizadenejo otroke in ljudi, m. F. I Zenskah, starih od 20 do 64 j. ’ Je vrstni red prvih dveh vzro- rak" S1lrt' zamenjan>tako daje Q|^aajpogostejši vzrok smrti pri ^Sloveniji največ ljudi umre 2r?di bolezni srca in ožilja, ki pri-. devajo predvsem starejše pre-Valstvo. Število raste. Na leto °01' za rakom nad 7.200 ljudi, (jJP0gosteje na pljučih, koži, tbk ^ v ust'h, žrelu in grlu, na j e'em črevesu, danki, prostati Materničnem vratu. Zaradi c, Tjdjševanja življenjske dobe ^ ko pričakujemo, da se bo pre-sem povojna generacija v priho-ojJem tisočletju spopadla z velikim Segom te nevarne bolezni. Strožje kazni Glavna ovira je tudi na tem področju zakonodaja. V veljavi je še vedno zakon iz leta 1986, ki temelji na družbeni lastnini. Tudi na tem področju so zaradi uvajanja zasebne lastnine nastale nove razmere, ki bi jih morali čimprej zakonsko uredili. Sodobno urejeno varstvo pri delu je vezano tudi na vstop Slovenije v Evropsko unijo, ki ima na tem področju zelo stroge standarde in merila. Z varstvom pri delu so povezane tudi poškodbe pri delu. Teh je zadnja leta manj, a ne zaradi boljših delovnih razmer, ampak predvsem zaradi zmanjševanja zaposlenosti. Lani je bilo sicer v Sloveniji 28.776 poškodb pri delu, leto poprej pa 26.121. Raziskali so okrog 300 te'žjih poškodb, 18 smrtnih, 6 kolektivnih. Kot je opozoril Borut Brezovar, bi kazalo tudi na področju varstva pri delu uvesti strožje kazni.Te bi morale biti večje od ekonomskih koristi. Najprej bi kazalo posodobiti vso potrebno zakonodajo, okrepiti inšpekcijo dela, povečati njene pristojnosti in inšpektorje, ki so zdaj slabo plačani, ustrezno nagrajevati. Marija Frančeškin NOVO otroci jo potrebuješ0' PRISPEVAJTE PO SVOJIH MOČEH! Žiro račun: 50101-654-41037. Hvala. Objave o prispevkih preberite V REVIJI OTROK IN DRUŽINA, Glavni namen dvodnevnega mednarodnega seminarja o pravicah in odgovornostih pacienta, ki seje pravkar končal na Bledu, je bil spodbuditi slovenske paciente, da bi tudi sami dajali pobude za zboljšanje svojega položaja, ne pa čakali le na državo. Dozdaj je bilo namreč zastopanje interesov pacientov neučinkovito. Tovrstna znanja bi bilo koristnoo vnesti že v sistem osnovnega izobraževanja. Hkrati bi bilo potrebno sodelovati tudi z zdravniško zbornico in zdravnike poučiti o pravicah in odgovornostih pacientov ter doseči, da bi spremenili odnos do pacientov. Za zgled bi nam bila lahko Danska, kjer so na tem področju že tako daleč, da načrtujejo, da bi imela vsaka javna bolnišnica svojega ombudsmana, svetovalca za pravice pacientov. Nadomestila za brezposelnost V Sloveniji centri za socialno delo izplačujejo denarne dodatke približno 30.000 prejemnikom. Med njimi jih je kar 43 odstotkov starih do 26. let in neporočenih. To pomeni, da so prejemniki denarnih dodatkov pretežno mlada in zdrava delovna sila, ki je tudi eden izmed glavnih virov črne delovne sile. Med vsemi prejemni ki denarnega dodatka je kar osem odstotkov takšnih, ki prvič iščejo zaposlitev. Pretežna večina mladih je nekvalificirana, zato bi jih kazalo čimprej dodatno izobrazili in usposobiti za kakšna dela. v Četrtina študentov s štipendijo V šolskem letu 1994/95 je prejemalo državne štipendije blizu 40.000 dijakov in 13.000 študentov, kar je približno četrtina vseh študentov. Tako pravica do štipendije kot tudi njena višina sta vezani na zajamčeno plačo, ki pa v primerjavi z življenjskimi stroški in povprečno plačo v gospodarstvu vse bolj zaostaja. Višina štipendije je odvisna predvsem od družinskega socialnega stanja, kraja prebivanja in šolskega uspeha. Štipendija pokriva le kakšnih 38 odstotkov življenjskih stroškov. Zalo študentje predlagajo, naj bi v bližnji prihodnosti pripravili celovit in natančno izdelan štipendijski zakon, kjer štipendija ne bi bila več le socialna kategorija, ampak sestavni del politike socialne države. Štipendija naj bi bila sestavljena iz nevračilnegadela in brezobrestnega posojila v razmerju 1:1. Vračanje posojila naj bi se začelo 5 let po koncu študija in trajalo 10 let. Zaradi izjemnega uspeha, težkih socialnih razmer, števila nepreskrbljenih otrok in podobno, pa naj bi vračilih del posojila zmanjšali ali celo odpisali. Pripravila M. F. Delavsko enotnost št. 52 NEKDANJI RUSKI Sahist (Henrih) NEKDANJI JUGOSIOVANSKI KOŠARKAR m) ETNIČNA SKUPINA NA NOVI GVINEJI DEL TENISKE IGRE IGRALKA JUVAN INDIJSKI NAZIV ZANAOCARKO VLADARSKI NASLOV MENIČNO JAMSTVO ANDREJ HIENG MIRUJOČI DEL MOTORJA GRSKIOTOK SMIRKOV PAPIR TKANINA IZ INDIJSKE KONOPLJE VRHUNEC PRJ VROČINI INDIJSKI SAHIST STAROŽIDOVSKI KRALJ STOLETJE, VEK ŽENSKI PEVSKI GLAS POMAN KANJE APETITA ADAM BOHORIČ OSTRO DlSEC PLIN NEKDANJI AVSTRIJSKI POLITIK (Julius) LEDENI MOŽ DOHODEK OD KAPITALA MOST V BENETKAH PREBIVALKA ANTIČNE LJUBLJANE VRSTA HROŠČA LEGENDARNI KELTSKI BARD PODREDNI VEZNIK LUKA NA SEVERU ClLA ANGLEŠKO ŽENSKO IME SIDRO. KOTEV ZDRAVILO PROTI REVMI DRAGO TRŠAR SVETILO IZ VOSKA IVO ANDRIC ZIMBABVEJSKI POLITIK (Joshuo) NEMŠKA VOJNA LUKA SLOVENSKI VIOLIST (Mile) ZADNJA IN prva Črka VODNA ŽIVAL SMUČARKA DOVŽAN RUS« POLITIK (Andrej) RIMSKI KRALJ GRSK1BOG PASTIRJEV ANETOV ROMAN MEJNA REKA MED SLOVENIJO IN HRVAŠKO TEKMOVALNI RAZRED PRI JADRNICAH VANADIJ STANE SEVER GORLJIVI TRAK PRI SVEČAH ITALIJANSKA BOGINJA DOMAČEGA OGNJIŠČA TATINSKA PTICA OKUPATORJEVA ŽRTEV ANTIČNI GRŠKI PESNIK HRVAŠKI SKLADATELJ (Branimir) POZOR! K sodelovanju vabimo vse (podjetja in trgovine), ki bi lahko s svojimi izdelki obogatili naš nagradni sklad. Nagradna križanka št. 52 Rešitve nam pošljite do 25. novembra 1996 na naslov: Delavska enotnost, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana p. p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št.52 Nagrade za rešeno križanko so: (1) - ura Etic Quartz, (2) , - 5.000 SIT, (3) -3.000 SIT, (4) - 2.000 SIT, (5) - knjižna nagrada. Rešitev nagrade križanke št. 49-50 MOKRANJAC, ORIENTALIST, RONKA, LESKA, EDE, STENTOR, VANDA, ANKETA, RISI, KAT, AR, STATER, KURNIK, NAM, MOREŠKA, LAN, ADANA, RAABE, SAM, IGLU, TR, AL, ETSCH, EERO, KIS, DED, APOLON, O Pl R KI, UTAH, OLINKA BEROVA, HART, LINEAL, RIVAS Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 49-50 1. Peter Lukman, Greenwiška 10/a, 2000 Maribor 2. Franc Brdnik, Smlednik 34, 1216 Smlednik 3. Petra Draganič, Smetanova 29, 2000 Maribor 4. Marija Vesel, Krallova 7, 8000 Novo mesto 5. Teodora Milanič, Šared 50 6310 Izola Nagrade bomo poslali po pošti Križanko pripravil SALOMONOV UGANKAR r----------------------------^ I NAGRADNI SKLAD I -------------------------- I ■ Ta teden je praktično nagrado uro Etic Quar- i tz v naš nagradni sklad prispevalo podjetje ZODIAC d.o.o., Grosuplje, Kolodvorska 2. | . Program: CASUCCI, Z1PP0, MEGALVTE, ■ * URE: C1TIZEM, CASIO... V.___________________________J TURISTIČNA AGENCIJA STALNO BORZNO SPOROČILO ATR1S - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali proSajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/131 00 33, int. 384, 385, 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15.30 ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO BOHINJ - počitniški hišici v UKANCU, KRANJSKA GORA - PENZION SATURN - nad jezerom. MORAVSKETOPLICE -zasebna hiša, 2 -, 3 -in 4-posteljne sobe, POKLJUKA-2-alištiriposteljni apartmaji ali brunarica za 8 oseb , RATEČE - PLANICA- počitniški dom. NOVIGRAD-trisobno stanovanje, BOHINJSKA ČESNICA-privatna hiša, BANOVCI-termalna riviera - hišice za 4 osebe, ROGLA - apartmaji za 4 osebe, ČATEŽ -hišice za 4 osebe. ATOMSKE TOPLICE - za 4 osebe. B. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO 1. Potrebujemo ponudbo počitniških hišic v času božičnih in novoletnih praznikov. C. DOPUSTI 1996 BARBARIČA pri PULI - enosobno stanovanje, PIRAN - štiriposteljni apartmaji, UMAG - hotel in apartmaji, NOVIGRAD - hotel MAESTRAL, MAREDA PRI NOVIGRADU - dvosobno stanovanje , POREČ - hotel TAMARIS - 7 dni, polpenzion 262 DEM, hotel LUNA - 7 dni, polpenzion 205 DEM , hotel PICAL - 7 dni, polpenzion 320 DEM , hotel NEPTUN -7 dni, polpenzion 217 DEM, KRANJSKA GORA - Penzion Porentov dom, dvosobne sobe. D. SINDIKALNI IZLETI Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoježelje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje po domačih krajih ali v tujino. Možnost plačila v 2 obrokih. Enodnevni izlet po BELI KRAJINI; IZOLA - ribji piknik in ogled morskega dna, DOLINA SOČE - ogled muzeja v Kobaridu, Dantejevega Pekla, vožnja z ladjo Lucijo, kosilo in zabavni program, po VIPAVSKI DOLINI - malica, kosilo, ogled vinske kleti in degustacija vin, PRAGA- 4 dni, 2 polpenziona, avtobusni prevoz. Cena za skupine 299 DEM. E. NOVO LETO - silvestrovanja POREČ-hotel Parentium, polpenzion 52 DEM, doplačilo za silvestrovanje 90 DEM, PTUJ-enodnevno silvestrovanje na gradu 115 DEM, BLATNO JEZERO - tri dni 270 DEM, CRIKVENICA - 4 dni 255 DEM, NEWYORK -8 dni 1.290$. F. REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC G. VELIKA POTOVANJA TAJSKA - 2.-12. decembra - 2350 DEM. H. POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA Organiziramo ob pripravi vašega osebnega programa I. I. SEJMI LAS VEGAS - Comdex/Fall - računalništvo, odhod 18.11.. S1. JULIJEM JE ZAČEL VELJATI ZAKON O IZVAJANJU SOCIALNEGA SPORAZUMA IN HKRATI ZAKON O DAVKU NA IZPLAČANE PLAČE IN SPREMEMBE ZAKONA O PRISPEVKIH ZA SOCIALNO VARNOST. Socialni sporazum in komentar Braneta Mišiča skupaj z nekaterimi prilogami v brošuri PLAČE 96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE 96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE * PLAČE PLAČE PLAČE PLAČE PLAČE PLAČE 96 96 96 96 '96 '96 Brošuro lahko naročite pri ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni 061/321-255, 1310-033, faks 311-956 Naročilnica - Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno j naročamo......izvod(ov) brošure PLAČE’ 96 po 1.500,00 SIT (+ 5% i p. davek). Naročeno pošljite na naslov:.................. ter ra KOVINSKO IN ILlICTiOINDUSmiJO SLOVENIJI S fCOMINMIOlM Komentarje je pripravila Lidija Jerkič, dipl. iur., SKEI Slovenije, uvodne besede, strokovna pomoč in svetovanje pa Adi Zunec, iur., Impol Vsebina brošure: - Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livar ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije - I. Normativni del kolektivne pogodbe 1. Pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev 2. Splošne določbe o plačah in drugih prejemkih - II. Obligacijski del.kolektivne pogodbe Pravice in obveznosti strank in način reševanja sporov -Tarifna priloga - Priloga zahtevnostne skupine - Združenja pri Gospodarski zbornici Slovenije - Dejavnosti po šifri in imenu - Zakoni in predpisi Brošuro stane 2.500,00 SIT (+ 5% p. davek). Naročite jo lahko 0.a naslov: CZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefon 321-255, 1310-033, faks 31 1-956. Naročilnica Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) . izvod(ov) brošure KOLEKTIVNA POGODBA ZA DEJAVNOST KOVINSKIH MATERIALOV IN LIVARN ter za KOVINSKO IN ELEKTROINDUSTRIJ0 SLOVENIJE s komentarjem. Naročeno pošljite na naslov:......................... Ulica, poštna številka, kraj: S splošnimi in plačilnimi pogoji vas seznanimo v agenciji ATRIS. POSEBNO OBVESTILO: objavljeno borzno sporočilo je okrnjeno. Zainteresiranim gostom lahko pošljemo tudi ponudbo v celoti. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze Ulica, poštna št., kraj:............................................... Ime in priimek podpisnika:............................................. I. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Ind. naročnik - plačilo po povzetju Žig Podpis naročnika ........................... Ime in priimek podpisnika:................................. 1. Račun bomo poravnali v zakonitem roku 2. Kot individualnemu naročniku mi pošljite po povzetju Podpis naročnika....................