St./№ 4 Marec/Marzo 2006 letnik/anno XVI IZVEN USTALJENEGA Ljudje smo že od otroštva navajeni sprejemati vzorce mišljenja in obnašanja, s kakršnimi smo se najprej srečali v primarni družini, kasneje v različnih vzgojno-izobraževalnih institucijah, od vrtca do šole, med vrstniki, v službi v celotni družbi... Človek, ki se kot izrazito socialno bitje boji družbene osame, navadno kmalu popravi svoje mnenje o čemerkoli, če se le preveč razlikuje od večinskega, ne nujno pravega, ne nujno etičnega (samo spomnimo se na pojave množičnega linča nad posamezniki). Udobneje je sprejemati svet tak, kot je, lažje je razmišljati v šablonah in stereotipih, na primer, če naj karikiram, da so blondinke neumne, da je politika pokvarjena ali pa, če navedem najnovejši že skoraj splošno sprejet, a nevarnejši predsodek o muslimanih kot teroristih. Do neke mere so stereotipi celo koristni, ker nam poenostavijo življenje, da nam ni treba vsakokrat znova iskati smislov posameznih pojavov in dogodkov (brez posebnega razčlenjevanja, na primer, sprejemamo mnenje, da je cerkev konzervativna, pa čeprav ni vedno tako, da je vsa klasična glasba dobra, kar tudi ni vedno res in podobno). Le redki znajo sestopiti iz uveljavljenega načina dojemanja stvari, veliko lažje je življenje jemati rutinsko. S prilagajanjem in nekritičnim sprejemanjem ima človek zagotovo manj problemov. Še našemu predsedniku države, dr. Janezu Drnovšku, ki bi rad odstiral poglede, pokazal, da je mogoča tudi drugačna politika, bližja človeku, se dostikrat v medijih, niti ne preveč prikrito, paternalistično posmehujejo. Še njemu, ki si je pridobil velik družbeni ugled in ga varuje avtoriteta predsedniške funkcije! Torej si ni težko predstavljati, kako zlahka prevlada stereotipno večinsko mnenje, kakršnega vzpodbujajo v največji meri tudi sodobni vse bolj komercializirani množični mediji, ki poročajo vsi hkrati bolj ali manj o istih stvareh na enak način (samo spomnimo se na nadaljevanje na 3. strani RAČUNOVODSKI SERVIS PORT d.o.o. Portorož Računovodsko - finančne storitve Liminjanska 96, Lucija Tel. 05/6779-480 e-mail: port.kenda@siol.net PROMET Z NEPREMIČNINAMI Obala 16 Krajevna skupnost Portorož Tel.: 05/674 10 30 GSM: 041/35 22 00 www.obala-realestate.com IZ VSEBINE ior na strani 2 je naš obraz portoroški župnik stran 4: Skrivalnice občine Piran Tel. 05/674 20 72 Za Vas pripravljamo tudi dnevno sveža kosila! Vljudno vabljeni. ш »ELEKTRONIK CENTER«^_ < ObrtnTcona Lucija L i m i n j ans k*a^9]4 ejr LTIč iTa j I еЖЖ"ЗДИјпш e ' www.elektronikcenter.si /^trgovinaja^deesi'de^inftcom1 rr1^- z * јТШЈШЖУ!РТоШиNALNI KI^ATTQMU^I^ÄrANTEN E Z MONTAŽO "' * Sj^ilii IN' M A L L G O S P O DJN j SJ^P ARATjS® "VSE1™ z BREZPLAČNO D O STAVOjN A^VÄS; DOM !!! Ponedeljek - petek od 9.00 - 1Т30715:30^19;зо ure i SOBOTA od 9.00 -13.00 ure .MOŽNOST PLAČILA* DO 24 OBROKOV PREKO TRAJNIKA Z VSAKO ^BANČNO MAESTRO KARTICO brez plačilne liste in zavarovanj do 300.000,00 SIT!!! Franc Prelc, portoroški župnik: »TA OBČUTEK ODPRTOSTI ŽUPNIŠČA IN CERKVE JE NAJLEPŠI DAR!< Življenje je čudežni splet telesnosti, duševnosti in duhovnosti. Portoroški župnik Franc Prelc ali priljubljeno oče Franc, je poklican, da v svojem portoroškem občestvu skrbi za skladnost med temi področji, pomembna je zlasti duhovnost, ki je tista vez, po kateri se v tem življenju lahko približamo Bogu. V Portorožu je župnik že skoraj štiri desetletja. Ves čas je z njim nepogrešljiva sestra Kristina, zadnjih sedem let pa tudi brat in duhovnik Milan Prelc. »Življenja in dela v skupnosti sem se učil v družini, predvsem od matere. Mama se je po nasvetu duhovnika pri spovedi odločila za družinsko življenje, čeprav jo je duša vlekla za misijonarko v Indijo. Zdi se, da njeno delo nadaljujemo otroci. Od osmih otrok, petih bratov in treh sestra, sva dva brata postala duhovnika, dve sestri pa katehistinji; žal je ena od njih, Marija, pri komaj petdesetih letih umrla v prometni nesreči,« pripoveduje oče Franc. Rodil se leta 1937 v Podgorju pri Vremah. Že kot otrok je doživel skrivnostni klic, ki ga je seveda razumel šele pozneje. V letu informbi-roja (1948), ko je bil star komaj 11 let, ga je sam poreški škof Dragutin Nežič, ki je prišel birmovat, poklical s hruške, kamor se je skril pred njim, in ga povabil v V temeljnem kamnu portoroške cerkve je zapisano: »V zidove cerkve je vgrajena ljubezen župnije in številnih daljnih in bližnjih cerkvenih občestev. Naj bo to skupen dom vseh ljudi, ker imamo istega očeta in smo po Mariji vsi poklicani k vesoljnemu bratstvu v edinosti Očeta in Sina in Svetega duha.« pazinsko semenišče. To je bil prvi izmed mnogih mejnikov, ki nekako simbolizirajo in potrjujejo njegovo zgodnjo odločitev, da postane duhovnik. Leta 1962, po študiju, gelistov avtorice Mire Ličen Krmpotič), sanacijo bernardinskega pre-zbiterija sv. Bernardina Sienskega (1452), dogodek nad dogodki pa je kajpada izgradnja in posvetitev cerkve Rožnovenske Matere Božje. Na duhovnem področju pa sta vsekakor pomembna dva portoroška misijona, Portorož pa je dal tudi dva novomašnika, Mija Kekiča, ki je danes misijonar v Zambiji, in Borisa Čobanova, zdaj župnika v Šebreljah. Portoroška župnija je znana po karitativni dejavnosti. Poleg izjemno razvejanih programov zbiranja pomoči, je skupaj s Slovensko Karitas organizirala šest centrov za zdravljenje narkomanov po sistemu Don Pierina. Doslej se je za zdravljenje odločilo 900 fantov in deklet, trenutno pa jih je na zdravljenju 80. V župniji so uspešni tudi na vzgojnem, moralnem in duhovnem področju, za kar skrbijo kateheti in katehistinje, Župnijski pastoralni svet, gospodarski svet in skupina »Besede življenja«. »V vseh teh skupinah želimo uresničevati duhovno bratstvo in ses-trstvo, za katero nas navdihuje Jezusov Evangelij. S preprostim prija-teljestvom želimo tudi do ljudi, ki drugače mislijo. Ta občutek odprtosti župnišča in cerkve, je najlepši dar, ki ga poklanjamo gostom, ki kot turisti prihajajo k nam in se za to ozračje odprtosti zahvaljujejo. Zdi se, da je ta odprtost še dragocenejša kot modro nebo, sinje morje in cvetoči portoroški parki,« je pomenljivo sklenil oče Franc. Pripravil: Andrej Žnidarčič ga je za duhovnika posvetil škof mučenec Anton Vovk. Istega leta ga je Chiara Lubich povabila v prenovitveno gibanje »Focolov« za edinost cerkva in sveta, v katerem je še danes. Pred 15 leti ga je v svojo skupnost Srečanje za delo z zasvojenimi povabil Don Pierino Gelmini, kar je pozneje botrovalo mogočnim rezultatom na tem področju. Pred dvema letoma pa sta ga brezdomca Tomo in Marjan »zapletla«, kot hudomušno pravi, v delo za brezdomce in alkoholizirane. Prelčeva duhovniška pot je raznolika, zlasti prvih osem let, ko je kot kaplan ali duhovniški upravitelj služboval v osmih župnijah (Tomaj, Auber, Rodik, Klanec, Draga, Podgorje, Škofije in Piran). Zadnjih 38 let je župnik v Portorožu, do leta 1976 tudi v Luciji. Portorožu je seveda podaril dušo in srce. Med najlepše zunanje dogodke šteje ureditev prvega župnišča iz skladišča morskih smuči na Obali 53, nakup in ureditev župnišča v vili Suši na Senčni poti, kjer se že dolga leta odvija duhovni turizem, postavitev kipa Device Marije ubogih Banneaux na Koprski cesti, ureditev znamenja na Belem križu (mozaik štirih evan- PORTOROŽ PORTOROSE PIRAN PIRANO VELIKA NOČ V PORTOROŽU TRG PREKOMORSKIH BRIGAD V PORTOROŽU, 16. april 2006 PROGRAM DOGAJANJA: • ob 16.00 uri - glasbeni program DJ Tito • ob 17.00 uri - glasbeni nastop Duo Rosana in Vili • ob 18.00 uri - nastop glasbene skupine B. Boys Orchestra • ob 19-00 do 21.30 - nastop Duo Rosana in Vili ter DJ Tito • ob 21.00 uri veliki ognjemet Program dogajanja na ploščadi bo povezoval animator Andrej Tušek. Casino Portorož bo vsako uro zavrtel Kolo sreče in podelil nagrade obiskovalcem. PASQUA A PORTOROSE PIAZZA DELLE BRIGATE A PORTOROSE, 16 aprile 2006 IL PROGRAM MA DELU MANIFESTAZIONE: • alle ore 16.00 - programma musicale con DJ Tito • alle ore 17.00 - esibizione musicale del Duo Rosana e Vili • alle ore 18.00 - esibizione del gruppo musicale B. Boys Orchestra • dalle ore 19 00 alle 21.30 - esibizione musicale del Duo Rosana e Vili e DJ Tito • alle 21.00 grandi fuochi dartificio La manifestazione di pasqua sarä condotta dal simpatico animatore Andrej Tušek. II Casino di Portorose girerä per Voi la Ruota della fortuna e ogni ora premiera i visitatori. IZVEN USTALJENEGA 50 LET PIRANSKE KNJIŽNICE > t Bralci - dobitniki priznanj, na odru piranskega gledališča (foto: Marijan Šabič) i 'Л' nadaljevanje s 1. strani vsesplošno razglašanje aidsa kot kuge dvajsetega stoletja pred kakšnim poldrugim desetletjem, ali pa sedanjo umetno povzročeno paniko zaradi ptičje gripe). Monopolno mišljenje večine, ki ne dopušča drugačnosti (toda spomnimo naj, da samo drugačnost prispeva k družbenim in celo naravnim spremembam), poskuša torej takoj utišati nekoga, ki s svojim mnenjem izstopa. Tisti, ki mislijo drugače, so pač neugodni, sitne muhe, ki bi jih najrajši odgnali. Grizljajoča slaba vest, najbolje jo je potlačiti! Lažje je biti konvencionalen, ugoden za vse, kar velja tudi za časopis kot sredstvo izražanja. Bolj ko hoče biti všečen, bolj se mora znebiti ostrine, vsega, kar bi lahko ločevalo, razdvajalo. Zato si mora prizadevati, da ne bo »nikogar šokiral«, da ne bo nikoli odpiral problemov, če že, pa samo banalne, takšne brez zgodovinskega spomina. Ostajati mora na površju pojava in ne brskati po vzrokih in ozadju, še manj razčlenjevati družbenih razmerij, ki imajo navadno daljnosežne posledice za vse nas. Edini, ki si v naši samozadovoljni občini upa jemati svobodo do javnega izražanja drugačnega mnenja, je danes Portorožan. Zato je neugoden: za veljake zoprni nergač, za konformiste slaba vest, za cinike nor. Pač, udobneje bi bilo zapreti se v svoj mali svet, za svoje plotove, med svoje knjige in filme, ali - kot znanstveniki - v slonokoščene akademske stolpe ter gledati to človeško mravljišče. Včasih pa je nujno sestopiti, če hočeš kaj spremeniti, kot je nekoč davno, če naj si za vzgled jemljemo takšno duhovno veličino, kakršna je Emil Zola, ki je s svojim slavnim »obtožujem«, morda celo bolj kot s svojim književnim opusom, preobrnil prevladujoči duh ob koncu devetnajstega stoletja. Livija Sikur Zorman MATON PVC IN ALU OKNA - UGODNE CENE IN HITRA DOBAVA RAZSTAVNI SALON - OBALA 127 LUCIJA BREZPLAČNI TELEFON: 080 9880 Z izdanim jubilejnim zbornikom in s svečanostjo v Tartinijevem gledališču je piranska Mestna knjižnica obeležila 50-letnico ustanovitve. Navzoče sta nagovorili županja Vojka Štular in direktorica knjižnice Oriana Košuta, ki sta poudarili nenadomestljivo vlogo knjižnice, v bogatem kulturnem programu pa so se vrstili glasbeni nastopi (mimogrede, 50-letnico je pred kratkim praznovala tudi piranska glasbena šola) ter branja literarnih odlomkov, podelili pa so tudi priznanja najzvestejšim bralkam in bralcem. Knjižnica je bila ustanovljena 23. marca leta 1956. Iz skromnih začetkov se je razvila v pravi hram kulture, ki ga obiskujejo številni ljubitelji lepe besede. Že zdavnaj je »prerasla« prostore na piranskem Tartinijevem trgu. Stara je zamisel, da bi novo, moderno knjižnico zgradili v Luciji. Čestitkam ob jubileju se pridružujemo tudi Portorožanovci. V prihodnji številki bomo zapisali kaj več o njihovih prihodnjih načrtih, ki so upravičeno ambiciozni. (až) PROTI PLINSKEMU TERMINALU Namere v deželi Furlaniji Julijski krajini, da pri Trstu zgradijo velik plinski terminal za pretovor utekočinjenega zemeljskega plina, so v Sloveniji sprožile viharne proteste. Tokrat se niso oglasili le zapriseženi okoljevarstveniki, marveč se je dvignila celotna javnost. Slovenska država je že terjala odgovore od italijanskih oblasti, te pa pojasnjujejo, da gre za eno od možnih idej, ki šele mora skozi nadaljnjo obravnavo in preverjanje morebitnih škodljivih ekoloških učinkov. Za komentar smo zaprosili Roberta Turka, vodjo piranske območne enote Zavoda za varstvo narave, ki je povedal, da vsi podatki še niso znani, meni pa, da tako velik objekt ne sodi v Severni Jadran. »Severni Jadran je občutljiv, saj v primeru nesreče nima »vrat«, izhoda. Z vsemi novimi ladjami bi se poleg povečanja prometa, kar bi škodilo turizmu, povečale tudi balastne vode, pojavile bi se motnje na morskem dnu. Poleg tega se sterilizacija obraslih cevi opravlja z varikino, kar pomeni dodatno zastrupljanje okolja. Ne nazadnje pa bi se zaradi terminala zmanjšalo ribolovno območje. Terminal nikakor ne sodi v to občutljivo okolje,« je bil nazoren strokovnjak. (AŽ) 0 CENI SO SEJALI OBČINSKI SVETNIKI LETOŠNJEGA 29. MARCA Na dnevnem redu je bila sprememba ureditvenega načrta za območje med Bernardinom in skladišči soli (gradnja Visoke šole za turizem), lokacijski načrt Piranska vrata (mestna garaža, stanovanja, kopališče, sprehajališče, park, trg, čistilna naprava, mestni akvarij, pomoli), odlok o turistični vodniški službi na ozemlju občin Izola, Koper in Piran, prenehanje lokacijskega načrta za sanitarno deponijo ob Dragonji (zaradi obnove in širitve odlagališča), odlok o gospodarskih javnih službah (na predlog krajevne skupnosti Sv. Peter glede upravljanja s pokopališči in pogrebne službe), Center za usposabljanje Elvira Vatovec v Strunjanu (organizacija, delovanje in razvoj), cenik pristaniških pristojbin za pristanišči v Portorožu in Piranu (zvišanje cen za 2,3 %), premoženjske zadeve (prodaja in zamenjava zemljišč in nepremičnin) in razno (pozidanost parcele ob Liminjanski cesti v Luciji, ladje s soljo v Portorožu, pobuda za postavitev tržnice v Luciji). SKRIVALNICE Javnost dela oblastnih organov je eden od stebrov sodobne demokracije. Kazalec stopnje dosežene svobode neke družbe je tudi, denimo, v kolikšni meri je ravnanje vladajočih pod nadzorom občanov oziroma volivcev, ali pa kolikšne možnosti imajo občani, da pridobijo različne za družbo relevantne podatke in listine, preko katerih je mogoče razbrati vodenje javnega premoženja. Namen javnosti dela je kontrola delovanja oblastnih organov, da pri upravljanju javnega premoženja ravnajo zakonito in smotrno. Javnost dela onemogoča, ali vsaj omili, možnosti manipuliranja z državljani, prav tako preprečuje zlorabo položaja in osebno okoriščanje nosilcev javnih pooblastil. Občina Piran, ki se deklarativno - s statutom, različnimi pravilniki ipd. - zaveda pomena javnosti, je zato tudi v letošnjem letu povečala informiranju namenjena proračunska sredstva. Piranska občina ima tudi lično urejeno spletno stran, preko katere nudi obiskovalcem pomoč pri dostopu do informacij, ki zadevajo občino. Pri piranskih občinskih uradnikih pa je tudi na področju javnosti dela žal velik razkorak med deklarativnim in dejanskim delovanjem. Ne nameravamo pogrevati v prejšnji številki obdelanega, sramotnega ravnanja nadzornega odbora piranske občine, ki bolj spominja na srednjeveško inkvizicijo, katere temeljno načelo je tajnost dela in skrivanje listin, kot kaj drugega. Obelodanili bomo nov, kar se (za)odprtosti javnosti tiče podoben, nesrečni primer ravnanja občinskega uradništva. Velik razkorak med oklicanim in dejanskim V Portorožanu smo že nekajkrat poročali o zdaj že znani, leta 2003 izdelani študiji o zdravstvenem stanju občine Piran. Ko smo - šele konec lanskega leta - izvedeli zanjo, smo uradništvo naše občine v dobri veri prosili, naj nam jo odstopi. Naivneži! Birokrati so bili nenadoma visoko produktivni v iskanju izgovorov, zakaj nam te študije ne morejo izročiti v roke (ponudili so, na primer, »tehtno« utemeljitev, kot na primer, da je oseba, pristojna za odločanje o izročanju dokumenta, zaradi bolezni, potem zaradi dopusta odsotna; pa da je treba študijo prej še pregledati (le kaj so čakali dve leti?!), pa da bi jo brez »strokovne« razlage ne mogli razumeti, ali bolje, da bi jo lahko neustrezno interpretirali ipd). Po vsem tem smo se odločili poslati pismeno zahtevo o izročitvi, po kateri je z občine priromal nekakšen Operativni program ukrepov za krepitev zdravja prebivalcev občine Piran, ki je nosil datum oktober 2005 (uf, so birokrati garali, da so ga v tako kratkem času spravili skupaj, da bi vsaj malo potešili našo radovednost!). Ker ni bilo posebej jasno, kdo oziroma bolje, kateri organ naj bil kadarkoli ta program sprejel in kdaj, se je naše zanimanje za vsebino začelo stopnjevati. Zato smo v Portorožanu objavili članek o omenjeni študiji, v katerem je bil izpostavljen upravičen dvom, da občinske službe zavestno prikrivajo ne le aktualne, ampak tako rekoč bistvene - v tem primeru zdravstvene - podatke o prebivalcih naše občine. Ker je samovoljno zapiranje informacij postajalo že zaskrbljujoče resno, se je, na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Portorožanovo uredništvo preko KS Portorož odločilo piranski občini, oziroma bolje, njeni referentki za stike z javnostmi, gospe Jerneji Segulin, poslati uradni zahtevek za izročitev študije. Segulinova se je potrudila in Portorožanovo legitimno zahtevo uradno, z izdajo odločbe, zavrnila z utemeljitvijo, da mora dve leti (!) staro študijo najprej obravnavati občinski svet. Javnost naj torej potrpežljivo čaka... Po vseh teh neverjetnih razpletih, se je odločila v akcijo stopiti KS Portorož, ki so jo občinske skrivalnice zaskrbele, saj je šlo vendar za skrivanje podatkov o zdravju tukajšnjih prebivalcev! Tako se je na odločbo piranske uradnice za stike (?) z javnostmi pritožila državni pooblaščenki za dostop do informacij javnega značaja, gospe Nataši Pire. Šele ko je pooblaščenka od občine Piran zahtevala, naj ji študijo dostavijo, se je pri piranskih birokratih zgodil čudežni preobrat. Najbrž zato, da se izognejo še večji sramoti - uradni odločbi pooblaščenke republike Slovenije o izročitvi dokumenta v roke KS Portorož - so se na piranski občini, oziroma njena služba, ki naj bi skrbela za dostop javnosti do za občane pomembnih podatkov odločili Krajevni skupnosti Portorož skrivnostno študijo dostaviti tako rekoč »po hitri pošti«. Ravnanje županje in njenih uradnic je na nek način tragikomično. Namesto, da bi podatke iz zdravstvene študije čimprej, se pravi kmalu potem ko so bili znani, posredovali občanom s priporočili, kako naj se bolj zdravo obnašajo, namesto da bi vzpostavili neke vrste strokovni monitoring zdravstvenega stanja se županja in njene uradnice odločijo za skrivanje za ljudi tako pomembnih podatkov kot so tisti, ki zadevajo zdravje. Kot bi se samooklicale za vrhovnega modreca, ki sam odloča, kaj je za druge prav in kaj ni! Deklarativno zavzemanje za javnost dela je lažje kot njegovo dejansko uresničevanje, mar ne?! Marko Zorman » Več kot čistilnica « • kemična čistilnica • šiviljska popravila • vse za šivanje • nogavice ^mä in MURA Liminjanska 78 - Športna dvorana Lucija tel.: 05/677-97-90 V kemični čistilnici MARE že od leta 1994 skrbijo, da so vaša oblačila vedno znova čista, zlikana in dišeča. okrasni trakovi RAZKOPAN BERNARDINSKI KLANEC ŠENTJANSKI SEJEM Čeravno je tokratni občinski projekt kar velik zalogaj, ga Belokrižani spremljajo z grenkim priokusom, sprašujejo se, kdaj se bodo poklicani odločiti za celovito dokončanje Belokriške ceste, na kar čakajo že predolgo, (foto: Isz) Piranska občina se je lotila obsežnega projekta izgradnje komunalne infrastrukture na vrhu bernardinskega klanca. Gradijo meteorno in fekalno kanalizacijo, vodovodno in hidrantno omrežje, urejajo električno omrežje, javno razsvetljavo in telefonsko omrežje, zgradili bodo novo transformatorsko postajo, obnavljajo pa tudi cestišče. Vrednost del, ki jih izvaja koprsko podjetje Grafist, je 80 milijonov tolarjev, zaključena pa naj bi bila do konca aprila. JULIJA 29. FESTIVAL »MELODIJE MORJA IN SONCA« Portoroški Avditorij je v sodelovanju z NET TV objavil javni razpis za udeležbo na 29. Festivalu Melodije morja in sonca, ki bo od 13. do 15. julija v Portorožu. Prva dva večera bosta polfinalna izbora, v sobotni finale pa se bo uvrstilo 14 skladb. Vse večere bodo prenašale televizijske in radijske postaje, tri najboljše skladbe pa bodo izbrali gledalci in poslušalci z glasovanjem po telefonu in SMS, občinstvo v Avditoriju ter komisija urednikov izbranih radijskih postaj. Nagrada za zmagovalno skladbo je milijon tolarjev, strokovna komisija pa bo izbrala in nagradila tudi najboljše besedilo, melodijo, priredbo, izvedbo ter skladbo v celoti. Društvo za trajnostni razvoj Istre bo letošnjega 29. aprila pripravilo prvi Šentjanski sejem. Na sejmu bodo sodelovala pretežno društva in domačini s Šentjan, Belega križa, Portoroža, Strunjana in drugih okoliških krajev. Namen prireditve je razširiti turistično ponudbo na portoroško zaledje, hkrati pa krepiti socialni kapital v okolju. Sejem je hkrati priložnost, da se v domačem kraju predstavijo društva, ki skrbijo za ohranjanje in razvoj naravne in kulturne dediščine. Izdelki društev in posameznikov so lahko zanimiva in izvirna darila. Program predvideva prodajo vsega, kar uspeva na Šentjanah in bližnji okolici (tudi kanele in beke), predstavitev in pokušino lokalnih dobrot (testenine z zburioni, spomladanske fritaje, palačinke, čaji, sokovi, vino...), prodajo doma pridelane in izdelane hrane (začimbe, zeliščne soli, namazi iz gojenih in divjih rastlin, plodovi v slanici in kisu, sadni kisi iz plodov avtohtonih rastlin, marmelade iz istrskega sadja, suho sadje, presno pecivo, ekološko pridelano oljčno olje, ekološko vino in sokovi...) in prodajo naravne kozmetike. V Domu družbenih organizacij bodo predavanja o zdravi hrani, naravni kozmetiki, starih istrskih receptih, o elementih kulturne krajine Šentjan (škarpe, kažete, brežine, vodnjaki,..) in o rastlinski raznovrstnosti v okolici. Predstavljen bo tudi projekt pešpoti. Otroke bo privabil mini živalski vrt z osličkom, kozami, konjem, zajci... Dejavno društvo je prireditev prijavilo na javni razpis občine Piran in zdaj čakajo na odločitev. Valter Pikel KADROVSKE SPREMEMBE NA OBMOČJU PU KOPER Marca je prišlo do nekaterih kadrovskih sprememb na vodilnih mestih policijskih postaj na območju Policijske uprave Koper, tudi v piranski občini. Za komandirja Policijske postaje Piran je imenovan 51-letni llija Dražič, diplomant FPW, ki je na tem mestu zamenjal Silvana Černaca. Komandir Postaje mejne policije Sečovlje pa 49-letni Ivan Klepac, diplomant VŠNZ, ki je zamenjal Valterja Uleta. stovsnslkCNfTOi^So nst Vse o slovenskem morju na enem mestu 9(ozmetUccL £ana (ffovak t.p. Lepa testa L fo2 UM r*4 retw»*il*klml «ruti • k* «o lohfco upofofe*. >ok „, - лr\ „mHa.r. »ainn Slike so simbolične cene in tehnični podatki se lahko spremenijo brez najave V objavi so SSSS -!°n%So'le lastnikov Objavljene cene so v SIT oz EUR „eča, 239 640 S.T/1€, ,n vsebujejo DDV LASERSKI TISKALNIK SAMSUN ML-2010 črno-bell laserski tiskalnik za domačo uporabo in manjša podjetja4 - velikost papirja A4 - hitrost tiskanja do 20 str./min - prvnzpis v 10-tih sekundah - ločljivost 1200 X 600 dpi I -predal 150-listni Ш - toner 3000 strani pri 5% pok 1 - vmesnik USB - pomnilnik 8 MB garancija: 2 leti Zakaj ga kupiti? Hiter, kakovosten oi ohišje iz kakovostnih materijalov, ugodna cena izpisa I MULTIFUNKCIJSKA NAPRAVA EPSON STYLUS DX4200 tiskalnik, čitalnik, kopirni stroj vse v eni napravi - nizek profil m sodobna - velikost papirja A4.A5 - tiskanje: ločljivost 5760x1440d hitrost: do 20 str./min.ČB do 17 str/min barvno - kopiranje: ločljivost 1200i hitrost: do 17 str/min ČB do 16 str/min barvno - čitalnik ločljivost 1200 dpi - velikost kapljice: 3 pl - vmesnik: USB 2.0 - garancija: 1 leto EPSON USB KLJUČ KINGSTON 2.0 DATATREVELER - branje: 6 Mb/s - pisanje: 3 Mb/s - pakirano v retail embalaži - garancija: 5 let llKiOft^n I 256 MB (oznaka: 06Б633)I I 512 MB (oznaka: 066634) I 4.900 SIT 20,45« 7.000 SIT 29,21« 1 GB (oznaka: 066635) 19" LCD MONITOR SAMSUNG SM913V - ločljivost 1280 X 1024 - velikost pike 0,294 mm - horizontalna frekvenca 30-81 KHz - vidni kot 160V150* - kontrast 600:1 - svetilnost 250 cd/m2 -16,2 milijona barv - odzivni čas 12 ms - analogni - MagicTune, MagicBright - srebrne barve - varnostni standard TC099 - garancija: 3 leta NE ZAMUDITE NEVERJETNE PRLOŽNOSTI - Intel Celeron Mobile 370 1,5GHz procesor - zaslon: 15" TFT XGA z ločljivostjo 1024 x 768 - pomnilnik 512MB 333MHz DDR SDRAM (razširljiv do 2GB, prosta reža) - trdi disk 60GB ATA100 - DVD-/+RW pogon. Dual Layer tehnologija - integrirana grafika IntelMediaAccelerator 900 do 128 MB - analogni modem 56 Kbps,mrežna kartica 10/100, brezžična mrežna kartica WLAN802.11 b/g, Bluetooth - Li-ionska baterija (do 4h) 6 celična - vmesniki: 2 x USB 2 0. 1 x VGA. 1 x PC Card, Firewire - zaščitena tipkovnica proti pronicanju tekočine - operacijski sistem Free DOS - garancija 1 leto (doplačilo za 3 letno garancijo - 36 780 SIT) le act"GJ Intel Pentium Dual Core D805 (2,660 GHz) procesor osnovna plošča z vgrajeno mrežno m zvočno kartico pomnilnik 512MB trdi disk 160GB SATA grafika Club ATI Radeon X1300.256 MB DVD-/+RW pogon. Dual Layt ohišje ATX midi stolp, 300W napajalec čitalec spominskih kartic antivirus eTrust 7.1 OEM garancija: 2 leti 134.890 SIT 562,89€ Računalnik za DRZNE. V pomladni ponudbi PCX računalnikov VELIKONOČNA SKRIVNOST Velika noč je največji krščanski praznik. Jezus, ki nas s svojo smrtjo odrešuje greha, nam z vstajenjem prinaša upanje - odpira pot v novo življenje. Človek kot duhovno bitje to potrjuje z neusahljivim upanjem, s svojo vero v vstajenje in posmrtno življenje. Skozi zgodovino je človek iskal resnice o življenju in tudi danes jo išče, zastavlja si vprašanja, ki jim ne pozna odgovora. Ob vsej modernizaciji, udobju in razvoju družbe človek občuti še večjo osamljenost, beži od vsakdanjosti in skrbi ter išče notranji mir. Velika noč nam spregovori o iskanju bistvenega o življenju, o upanju in veri. V Svetem pismu opisan dogodek POT V EMAUS, ko se dva Jezusova učenca pogovarjata o Jezusovem življenju in smrti, nazorno pripoveduje o velikonočni skrivnosti. »Prav tisti dan sta dva izmed učencev potovala v vas, ki se imenuje Emaus in je šestdeset tečajev iz Jeruzalema. Pogovarjala sta se o vsem, kar se je zgodilo. Med pogovorom se jima je približal sam Jezus in hodil z njima. Njune oči pa so bile zadržane, da ga nista spoznala. Rekel jima je: »O kakšnih rečeh se pogovarjata med potjo?« Žalostna sta obstala in eden izmed njiju, ki mu je bilo ime Kleopa, mu je rekel: »Si ti edini tujec v Jeruzalemu in ne veš, kaj se je tam zgodilo te dni?« »Kaj neki?« je vprašal. »Z Jezusom iz Nazareta« sta rekla, »ki je bil prerok, mogočen v dejanju in besedi pred Bogom in vsem ljudstvom. Kako so ga naši veliki duhovniki in poglavarji izročili v smrtno obsodbo in ga križali. Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo rešil Izrael. Vrh vsega pa je danes že tretji dan, odkar se je to zgodilo. Zbegale so nas tudi nekatere žene iz naših vrst. Ko so bile zarana pri grobu in niso našle njegovega telesa so se vrnile in pripovedovale, da so videle celo prikazen angelov, ki so dejali, da živi. Nekaj izmed naših je šlo h grobu in je našlo vse tako kakor so pripovedovale žene, njega samega pa niso videli.« Rekel jima je: »O nespametna in počasna za verovanje vsega kar so pripovedovali preroki! Mar ni bilo potrebno, da je Kristus to pretrpel in šel v svojo slavo?« Tedaj je začel z Mojzesom in vsemi preroki ter jima razlagal, kar je napisano o njem v vseh knjigah Svetega pisma. Medtem so se približali vasi, kamor so bili namenjeni. On pa se je delal, kakor da gre dalje. Vendar sta ga silila in govorila: »Ostani z nama, kajti proti večeru gre in dan se je že nagnil.«In vstopil je, da bi ostal pri njima. Ko je sedel z njima za mizo, je vzel kruh, ga blagoslovil, razlomil in ga jima dal. Tedej so se jima odprle oči in sta ga spoznala. On pa je izginil izpred njiju. In rekla sta drug drugemu: »Ali ni najino srce gorelo v naju, ko nama je po poti govoril in razlagal Sveto pismo?« Še tisto uro sta vstala in se vrnila v Jeruzalem in našla zbrane enajstere in tiste, ki so bili z njimi. Pripovedovali so jima: »Gospod je res vstal in se prikazal Simonu.« Tudi ona dva sta pripovedovala, kaj se je zgodilo na poti in kako sta ga prepoznala po lomljenju kruha.« Še danes nekateri rečejo, da gredo v Emaus, ko se umaknejo v svoje počitniške hišice in naravo, kjer vidijo vse tisto, kar je bilo v vsakdanjem vrvežu in naglici očem nevidno. Potrebno je gledati z dušo in srcem, da se nam odprejo oči in ugledamo bistvo. Heidi Mikuš SVETOVNI MOLITVENI DAN - ZA JUŽNO AFRIKO V PORTOROŽU Prvi petek v marcu je bilo v portoroški cerkvi Marije Rožnovenske srečanje ženskega ekumenskega gibanja Svetovni molitveni dan Udeležile so se ga obiskovalke in obiskovalci katoliške in evangeličanske vere iz vseh treh obalnih občin. Srečanje je bilo posvečeno Južni Afriki, kjer so tudi pripravili besedilo bogoslužja, ki so ga na ta dan vodile žene. V njem so zajele vse lepote in vse bolečine življenja v Južni Afriki: od prelepe narave do socialnih problemov kot so AIDS, brezposelnost, revščina,zapuščeni otroci, posilstva. Pri bogoslužju so sodelovale laikinje in redovnice iz Pirana, Portoroža, Izole in Kopra, vodila pa jih je prevajalka Aine Lee Pedersen iz Izole. Potekalo je v slovenskem, hrvaškem, italijanskem, angleškem in v enem od afriških jezikov. Udeleženci so prisluhnili južnoarfiški himni, afriški glasbi in tamtamu, na katerega je igrala dominikanka s. Felicitas Nwabueze iz Nigerije. Na skromni pogostitvi so žene iz gibanja gostom postregle tudi z južnoafriškim pecivom! Sredstva, ki so jih na ta dan darovali obiskovalci, so bila namenjena za reševanje perečih problemov te afriške države. Svetovni molitveni dan je svetovno gibanje žena vseh krščanskih veroizpovedi. Gibanje so začele žene v 19. stoletju in ga do danes razširile po več kot 170 državah sveta. Združuje žene različnih ras, kultur in verskih tradicij. V tem gibanju žene z vsega sveta delijo svoja upanja in bojazni, svoje radosti in bolečine, svoje bogastvo in potrebe. Vsako leto se v manjših skupinicah zberejo v domačem kraju, da bi praznovale skupni praznik molitve in solidarnosti. Praznujejo ga vsako leto na prvi petek v marcu. V mnogih deželah te skupinice ohranjajo stike skozi vse leto, ko se zbirajo k molitvi in solidarni dejavnosti v pomoč drugim. V teh študijskih in molitvenih krožkih se seznanjajo predvsem s problemi žensk in otrok v določeni državi ter jim tudi konkretno pomagajo pri premagovanju težav. Praznovanje svetovnega molitvenega dne poteka vsako leto na določeno temo in je posvečeno eni od držav, ki so vključene v gibanje. Od leta 2001 so v pripravi skupne liturgije na različne teme sodelovale: Samoa, Romunija, Libanon, Panama, Poljska, v letošnjem letu Južna Afrika, v naslednjem pa bodo skupno liturgijo pripravile žene iz Paragvaja. Špela Pahor Marec 2006Ј NATALIJA PLANINC, PREJEMNICA STELETOVEGA PRIZNANJA Slovensko konservatorsko društvo je v sredo, 29. marca, podelilo Pirančanki Nataliji Planine Steletovo priznanje za izvedbo Dnevov evropske kulturne dediščine v Piranu leta 2005. Slovesnost je namenjena tistim, ki se posvečajo dediščini in njenemu oživljanju, lastnikom, ki so na svojo dediščino ponosni in jo želijo ohraniti, razgledanim investitorjem in ljubiteljem dediščine. Dediščina je namreč namenjena vsem prebivalcem Slovenije, zato je prav njen materialni in nematerialni del potrebno ohranjati kot vzpodbudo za večplastno, bogato kulturno življenje vseh. Dr. Janez Bogataj, ki je čestital Planinčevi še pred prejemom priznanja, je izjavil, da je nagrada končno prišla v prave roke in da prebuja žarek upanja, da bomo začeli kulturno dediščino gledati drugače. Že pred 40 leti je umetnostni zgodovinar France Stele, po katerem se nagrada imenuje, v svoji knjigi Umetnost v Primorju zapisal naslednje: »Umetnost v Primorju predstavlja nedvomno najzanimivejše poglavje slovenske umetnostne zgodovine. S stališča kulturne in umetnostne geografije pa je to eno najzanimivejših poglavij kulturnega opisa Srednje Evrope sploh... Redkokje se namreč tako jasno izraža vpliv morja in celine na kulturno podobo kake dežele kakor v Istri, redkokje se je tako jasno izrazila v kulturnih spomenikih politična razdelitev pokrajine in socialna struktura njenega prebivalstva kakor v Istri, redkokje je tako pomemben vpliv kulturne tradicije ozemlja kakor v obmorski Istri in redkokje se s tako silo postavi vprašanje o vlogi rasnega elementa v kulturi in umetnosti kakor tu.« Draga Natalija, iskrene čestitke! Iz nagovora ministra za kulturo dr. Vaška Simonitija, ob lanski podelitvi Steletovih nagrad: "Ohranjanje dediščine je v Sloveniji ustavna kategorija. Ustava namreč zagotavlja, da država in lokalne skupnosti skrbijo za dediščino, saj je dediščina pomemben dejavnik družbenega povezovanja in razpoznaven znak nacionalne, regionalne in lokalne pripadnosti. Varstvo dediščine ne more in ne sme biti podrejeno dnevni politiki, interesom posameznikov ali kapitala, temveč mora ob ustrezni razvojni usmeritvi postati vrednota, ki prispeva h kakovosti življenja in katere učinki so naravnani ne le v sedanjost, temveč tudi v prihodnost. Ob učinkovitem povezovanju in sodelovanju državnih institucij in lokalnih skupnosti so prav javna služba in v njej zaposleni konservatorji tisti, ki morajo pri najširšem krogu javnosti razvijati zavest o dediščini, njenem pomenu in nalogah varstva. Dediščina je predvsem ekonomska, socialna in vzgojna kategorija oziroma spodbujevalec trajnostnega, zadržanega razvoja. V turizmu in v drugih dejavnostih, povezanih z dediščino, ustvarja nova delovna mesta. Konservator mora delovati lokalno, za ljudi in z njihovim neposrednim sodelovanjem, v demokratičnih in transparentnih postopkih. Javnosti in tistim, ki odločajo, mora znati predstaviti različne rešitve, ponuditi možnost izbire in ne vsiljevati svojih ožjih pogledov, zavitih v plašč strokovnosti in birokratske prisile." ODPRTA BRANJA V PIRANU Ob svetovnem dnevu poezije in obletnici Kosovelovega rojstva, 17. marca, je Mestna knjižnica Piran v piranski galeriji Duka pripravila večer branja poezije. Duhovni vodja večerov, že štirinajstič zapored, je Igor Bizjan, ki se sam predstavlja kot»samotni romar, ribič, mornar iz Pirana, ki išče ljubezen«. Led je prebila knjižničarka Ksenija Petaros s predstavitvijo petdeset let stare pesniške zbirke, posvečene ribičem in mornarjem, iz katere je izbrala pesem Iga Grudna in Srečka Kosovela. Svoje pesmi so prebirali Ondina Lusa, Cesarina Smrekar, Marko Matičetov, Nada Kozina, Franc Pire- Frenk, Dragica Lapanja Kekič in Mik iz Ljubljane. Pesmi Danila Rustje je prebrala Oriana Košuta, tržaškega pesnika Umberta Sabo je predstavila Daniela Paliaga. Mirela Arzenšek se je spomnila svoje osnovnošolske učiteljice Narde Zadnekove, ki jo je navdušila za pesništvo in še posebej za Srečka Kosovela. Večer poezije v razstavnem prostoru, v katerem je galeristka za steklenimi vrati nemoteno ustvarjala svoje glinene podobe, je obetal več, kot je potem ponudil. Že v krog razporejeni stoli so dajali možnost za pravi dialog vseh, ki so se odzvali vabilu, bodisi tistih, ki so prebirali svoje ali pesmi koga drugega bodisi onih, ki so predvsem poslušali. Večer je bil zamujena priložnost za medsebojno izmenjavo občutkov, izkušenj, mnenj o poeziji in njenem pomenu za bivanje, skratka, za »odpiranje« - tokrat preko poezije - »k obličju drugega«. Tako je žal vse ostalo na površini, pri suhoparnem branju verzov, kar ni moglo preseči formalističnega druženja ali celo spodbuditi medsebojno povezanost v skupnem doživetju nečesa lepega. (L.S.Z.) KLIMATSKIH NAPRAV Panasonic ideas for life TRAMONTAL TOSHIBA Л EDVARD BRA J KO s.p. Semova ulica 23 LLC!J A 6320 PORTOROŽ Tel.: 05-6778 078 GSM: 041-628 658 E-mail: tramontah/ siol.net PRODAJA, MONTAŽA in SERVIS MITSUBISHI ELECTRIC CENTRALNO OGREVANJE vie|mann more than heat tartini festival 2006 Letošnjega 11. marca je v hotelu Slovenija, pod imenom Tartini uvertura, potekal svečani koncert, namenjen predstavitvi festivala in partnerjev, ki bodo sodelovali pri pripravi in izvedbi Tartini festivala 2Q06. Nastopila je priznana ameriška violinistka Nurit Pacht, spremljala sta jo pianist Vladimir Mlinarič in violončelist Milan Vrsajkov. Poleg predstavnikov gospodarstva so se vabilu odzvali tudi podpredsednik Državnega zbora republike Slovenije Marko Pavliha in sedem ambasadorjev iz drugih držav. Slavnostna govornika sta bila poleg nove direktorice festivala Katje Pandel, še Thomas Robertson, veleposlanik ZDA, in Tomislav Čeh, predsednik uprave Istrabenz turizem. Umetniška voditeljica festivala Jasna Nadles je z Banko Koper in z družbo Istrabenz turizem podpisala pogodbo o sodelovanju za leto 2006 in družbo Istrabenz turizem. A doslej zbrana sponzorska sredstva znašajo manj kot polovico potrebnega denarja za izvedbo sezone 2006. Jasna Nadles upa, da bodo festival finančno podprla še druga podjetja, pa Ministrstvo za kulturo RS in Občina Piran. Predvidoma naj bi manjši delež sredstev namenila tudi predstavništva držav, iz katerih prihajajo umetniki. Snovalci programa se trudijo, da bi tudi letošnji festivalski program ostal vrhunski. Ponovno naj bi nastopila tudi vodilni francoski baročni violončelist Christophe Coin in izjemni italijanski fagotist Sergio Azzolini ter vrhunski baročni violinist Giuli-ano Carmignola. V kolikšni meri jim bo predvideni program uspelo uresničiti, pa tudi, ali jim bo koncertne prireditve, ki so doslej potekale samo v Piranu, razširiti tudi na druge kraje, je odvisno v največji meri od zbranega denarja. Programsko ostaja Tartini festival posvečen predstavljanju Tartinijevega opusa in oživljanju njegovega duha ter skladateljev, ki so časovno, geografsko ali kako drugače povezani z velikim mojstrom. Posebna pozornost ostaja razvoju kulturnega turizma in lani ustanovljenemu festivalskemu ansamblu llterzo suono, ki na koncertnih večerih spremlja vrhunske soliste. Več podrobnosti o letošnjem festivalu bo znanih čez mesec dni; na lanskem se je ob koncu avgusta zvrstilo šest koncertov na petih prizoriščih (Minoritski samostan, Tartinijeva hiša, galerija Gasspar, Trg 1. maja in cerkev Sv. Jurija), kar je organizatorje stalo 15 milijonov slovenskih tolarjev. Nada Kozina • Televizija postaja razsodnica o tem, kdo bo lahko stopil v družbeno in politično življenje. čigav je tartini Zdi se, da se Pirančani ne zavedajo veličine Giuseppeja Tartinija, katerega obletnico rojstva slavimo 8. aprila. Tartini se odriva v naročje skupnosti Italijanov, kot bi bila to le njihova dediščina. A Tartini je dediščina človeštva; plemeniti vsakega, ki jo zaznava. Res je, da je leta 2000 v Piranu izšla knjiga o Giuseppeju Tartiniju, namenjena najširšemu krogu bralcev, njena avtorica je Duška Žitko. Ob 300-letnici velikega Pirančana so izšle tri knjige: Hiša Tartini (S. A. Hoyer), zbornik predavanj s simpozija v portoroškem Avditoriju in Inventar zbirke (Alberto Pucer). Mojster Vili Demšar je izdelal violino tartinijevko. Posnetih je bilo nekaj filmov o njem, njegovo glasbo so uporabili v dokumentarnih filmih o Piranu. Po Tartiniju so že davno poimenovali piranski glavni trg, gledališče, skupnost Italijanov, kavarno, hotel, picerijo ... Pred občinsko palačo stoji njegov spomenik in v njegovi rojstni hiši je spominska soba, v župnijski knjigi je zapisan njegov krst, v cerkvi sv. Frančiška je grobnica njegove družine. Mestni arhiv hrani njegovo rokopisno in drugo zapuščino. Ljubitelj Tartinijeve glasbe Ljubljančan Primož Rode premore najbogatejšo zbirko plošč njegovih skladb. Portoroški Avditorij dolga leta pripravlja ciklus koncertov in predavanj Posvečeno Tartiniju, letos pa je že peto leto Tartinijev festival. Lani je bila na pobudo društva Anbot obnovljena Tartinijeva violina. Poznavalci in ljubitelji glasbe drugod po svetu Tartiniju priznavajo veličino. Za Davida Ojstraha, slavnega ruskega violinista, je »Giuseppe Tartini ... ena izmed vodilnih osebnosti italijanske violinske šole 18. stoletja, čigar umetnost je še vedno prav tako pomembna kot pred dvema stoletjema. Tartinijeva glasba je eks-presivna, pristna, topla in melodična...« Največ rokopisovTartini-jevih del hranijo v Padovi, Parizu, Barkeleyu v Kaliforniji, na Dunaju, v Anconi, Berlinu, Dresdenu, Leipzigu, Benetkah, Neaplju, Vidmu in v Genovi. Po Tartiniju so imenovane glasbene skupine in akademije, najpomembnejša je Accademia Tartiniana v Padovi. Njegovo glasbo igrajo najimenitnejši violinisti, skladatelji so mu posvetili svoje skladbe, glasbeni teoretiki preučujejo njegovo glasbo in teorijo. Iz njegove knjige so črpali znanje številni glasbeniki, med njimi tudi oče slavnega Wolfganga Amadeusa Mozarta. Tartinijevo pismo učenki Maddaleni Lauri Lombardini iz leta 1760 je edinstven primer dopisnega poučevanja violine v tistem času. V njem so na prijeten in preprost način zapisani najpomembnejši nasveti violinistom, ki jih virtuozi z največjim spoštovanjem upoštevajo še danes. Pismo je bilo prvič objavljeno že leta 1770 v Benetkah in doživelo številne ponatise in prevode: v angleščino leta 1771, nemščino leta 1786, francoščino leta 1810. V hrvaščino je bilo prevedeno leta 1996. V slovenščini ga še nimamo ... Napisanih je veliko študij o Tartinijevem delu, najobsežnejša monografija je nastala v Ameriki. Tartini je zapisan v številnih biografskih leksikonih in enciklopedijah. Njegove skladbe in strokovne razprave doživljajo ponatise. Prav bi bilo, ko bi si prizadevali se dvigniti na raven svetovljana Tartinija. Ne zato, ker ga slavijo drugod po svetu. Zato, ker plemeniti nas same. Kajti umetnost ni razvedrilo, ampak nekaj, kar naj bi pozitivno vplivalo na nas. Vir: Duška Žitko, Giuseppe Tartini 45-letnica folklornega društva val piran Z Andrejem Butino sediva v kavarni in obujava spomine na doživetja, ki smo jih kot folkloristi doživeli ob našem druženju, učenju, plesu in potovanjih. Naj poven, da je Andrej še kar naprej aktiven član folklornega društva, sama pa nič več. Skomina pa me, da bi se pridružila seniorski skupini. Andrej že 33 let vztraja v folklornem društvu; sprva kot plesalec, danes kot strokovni vodja seniorske skupine, v zadnjih letih pa tudi kot mentor in koreograf. Drobtine spomina Leta 1986 smo na Mednarodnem folklornem festivalu v Španiji zasedli drugo mesto. Nasmejiva se, ko se spominjava naših prigod. V Portugalettah, kjer je potekal folklorni festival, so nam že prvo noč okradli avtobus, ki je bil parkiran pred cerkvijo. Polovico dneva smo nato porabili, da smo si ogledali škodo in da je policija naredila zapisnik. Nič hudega! Le da nam je ostal avtobus in štiri kolesa! "Nepovabljeni gostje" pa so si postregli s hrano in pijačo, ki smo jo še imeli na avtobusu, niso pa pozabili niti na radijski sprejemnik. Ko smo domačinom iz Portugalett omenili, da nadaljujemo pot na festival v Bilbao, so nas posvarili, da tam vlada terorizem. Nemalo strahu so nam pognali v kosti, a imeli smo pač začrtano pot. Tudi v Bilbau so nas zelo lepo sprejeli. Namestili so nas v šolski internat, kjer nas je približno deset spalo v eni učilnici na pogradih. Ker so bila velika okna zagrnjena z zavesami, mi pa smo si zaželeli svežega zraka, smo zavese odgrnili in odprli okna. Doživeli smo pravi šok. Pred oknom je stal oborožen stražar ter nam mahal, naj zapremo okna in zagrnemo zavese. Za našo varnost da gre! A konec dober, vse dobro. Mnogo lepih trenutkov Na vseh teh naših gostovanjih smo doživeli mnogo lepih trenutkov, spoznali prijazne ljudi, različne kulture in običaje. Gostovali smo v Nemčiji, Španiji, Italiji, Belgiji in Turčiji. Takrat sta skupino vodila Fanči Kuhar, ki je bila organizacijski vodja in koordinator ter kot strokovni vodja Valter Surina. Svoj pečat pa so v 70. in 80. letih vsekakor pustili tudi Nives Rustja, Nadja Žerjal in Jože Lesnik, ki so bili zaslužni za dobro kondicijo in veščost Letošnji načrti folklorne skupine - Aprila se bodo udeležili medobmočne revije folklornih skupin v Kopru. Junija se bo seniorska skupina udeležila revije veteranskih skupin v Rušah. Julija bodo sodelovali na Folkartu na mariborskem Lentu. Med 6. in 9. julijem bo v Piranu že četrto leto zapored Mednarodni sredozemski folklorni festival (MIFF). Oktobra pa bodo sodelovali na mednarodnem folklornem festivalu na Malti. folkloristov. Lesnik, že nad štiri desetletja aktivni folklornik, še naprej ostaja zvest skupini, poleg Majde Dobrave in Giannija Gomezela je motor in duša seniorske skupine. Nekoč in danes Folklorno skupino Portorož, kot se je skupina imenovala na začetku, so leta 1961 ustanovili Turistično društvo Portorož in takratni župan Davorin Fer-ligoj pod vodstvom Angelce Ravnik. Znamenito zbirateljico ljudskih pesmi in plesov Tončko Marolt so zaprosili, da naredi raziskavo o ljudskih plesnih običajih slovenske Istre. Maroltova je združila moči s svojo sestro Marijo Šuštar in nastali so lepi spleti istrskih plesov. Kasneje se je folklorna skupina preimenovala v Folklorno skupino Val, čez čas pa je postala del KUD Karol Pahor Piran. Nazadnje se je preimenovala v Folklorno društvo Val, ki danes deluje v okviru ZKD Karol Pahor Piran. Danes se društvo predstavlja s programom devetih odrskih postavitev: štirimi spleti istrskih plesov, ter goriškimi, tržaškimi, belokranjskimi, gorenjskimi, štajerskimi in prekmurskimi spleti plesov. V društvu deluje kar nekaj med seboj sodelujočih skupin: mlajša, starejša in seniorska skupina ter glasbena in plesna skupina. Gostovanja in nastopi se vrstijo, v zadnjih letih so Valovci gostovali na Švedskem, Portugalskem, v Nemčiji, Srbiji in Črni gori ter pri slovenskih izseljencih v Kanadi. Tako! Če so vas ob prebranem morda zasrbele pete, ste vljudno vabljeni da se pridružite folkloristom. Seniorska skupina se sestaja vsak prvi in tretji četrtek v mesecu ob 20. uri v prostorih portoroške italijanske gimnazije, članska skupina pa vsak torek in petek med 19. in 22. uro v Zavodu za korekcijo sluha in govora v Portorožu. Heidi Mikuš istra V Portorožu deluje obalno društvo ljubiteljev bonsaja pragozd na dveh kvadratnih metrih Od lanskega leta v Portorožu deluje društvo ljubiteljev bonsaja »Ruj«. Kot nam je povedal predsednik Janez Zabukovec s piranskega Razgleda, društvo trenutno združuje 12 izjemno zagnanih članov s cele obale. Redno se srečujejo, izmenjujejo izkušnje, si medsebojno pomagajo, udeležujejo pa se tudi strokovnih izletov. »Lansko leto smo organizirali izlet v Milano, kjer smo si ogledali center Crespi, podjetje z muzejem, ki se ukvarja z bonsajem. To je bila izjemno dragocena in poučna ekskurzija, ki je vse nas še bolj navdušila za negovanje teh čudovitih drevesc. Iskreno bi se rad zahvalil podjetju Emona Obala iz Kopra, kije potovanje sponzoriralo,« je povedal Zabukovec. Kaj pravzaprav je bonsai? Gre _ za miniaturna drevesa, ki se jih vzgaja v loncih. Bonsai naj bi ponazarjal drevesa v naravi, ker pa v domačem okolju ni surovih naravnih pogojev, je za njegovo oblikovanje potrebno veliko vrtnarskega znanja, domišljije, potrpljenja, vsakodnevne nege. Bonsai bržkone izvira iz Indije, za domovino pa je nekako obveljala Kitajska. V 7. in 8. stoletju se je s širjenjem zen-budizma udomačil na Japonskem, kjer so zvrst - tipično za deželo vzhajajočega sonca - perfekcionirali. V Evropi se je razširil po drugi svetovni vojni. Zabukovec je do odnosa, ki ga imamo Evropejci do bonsaia, nekoliko polemičen: »Na Stari celini je bonsai mistificiran, saj se ga povezuje z zen-budizmom, torej z duhovnostjo. Sam sem kot pomorščak neštetokrat prepotoval svet, prav posebej me je privlačila Japonska. Japonskega prijatelja sem vprašal, kaj jim pomeni bonsai, pa mi je odvrnil, da v njem ne vidijo nič poduhovljenega, je pa pomemben del njihove kulture in tradicije. Menim, da se je takšnega pogleda treba oprijeti, čeravno je komercialno morda manj privlačen.« Bonsai je lahko vsako drevo - bor, oljka, gaber, grmovnice... Azijska mentaliteta sloni škorec (sturnus vulgaris) Sedež društva Ruj je v Luciji, Vinjole 22. Za informacije lahko pokličete 041/860552 (Janez) ali 05/677-23-03 (Bojka). na ravnovesju, pri bonsaju se to kaže pri težnji po usklajenosti med koreninsko maso in krošnjo. Oblikovati ga je mogoče na številne načine. V portoroškem društvu pa so vseeno najbolj navdušeni nad klasičnim, japonskim slogom. »Ena najpomembnejših nalog društva je obveščati in izobraževati ljudi o pravilnem ravnanju z bonsajem. V prvi vrsti zato, da se stvari ne bi izrodile, kot so se žal pri ikebani, ko je ikebana praktično že vse. Nekateri so zmotnega mnenja, da z negovanjem bonsajev mučimo drevesa. Poleg oblike je tudi starost tista, ki drevesu daje finalno vrednost. Če bi bonsaji res tako trpeli, bi mar dosegali večstoletno starost? V Milanu je na ogled 800 let star fikus« je prepričljivo sklenil predsednik. Andrej Žnidarčič Letošnjo pomlad je v naše kraje priletelo veliko škorcev, pa še oni imajo svoje šefe... Pogosti obiralci vinskih trt, češenj in drugega sadnega drevja so se ponovno vrnili med nas. Ptice, ki jih v poletnih mesecih pogosto videvamo v naseljih, na vrtovih ali v parkih se med hladnim delom leta večinoma umaknejo v tople kraje na jug Evrope ali v severno Afriko, manjši del jih prezimuje v Sloveniji. Škorec je po velikosti nekoliko manjši ptič od kosa. Črno barvo perja, ki pokriva telo, krasijo bele pike. Rumeni kljun se čez leto ne spreminja, pač pa ptica čez zimo zamenja barvo, tako da črna, z belimi konicami zaključena peresa, na spomlad zamenja kovinsko bleščeče zelenovijoličasto svatovsko perje. Takšnim ozaljšanim samcem ni težko očarati samico, ki dom za zarod poišče v duplih žoln ali v gnezdilnicah. Gnezdo škorcev je neurejeno, iz nametanih vejic in perja. Pomladna jutra, ko se narava prebuja in nas kliče iz brlogov, vsako leto znova oznanijo ptice s svojim petjem. Vsaka vrsta ima svojo kitico, ki jo prepeva. Škorci so v tem zboru izjema, saj je njihov repertoar zelo raznolik. So namreč domiselni sestavljalci lastnih melodij kot tudi posnemovalci napevov drugih ptic. Morda so škorci še najbolj poznani vinogradnikom, saj se pretežno hranijo z jagodičevjem. A nikar ne bodite jezni nanje, če jih opazite na lastnih brajdah. V Prekmurju velja, da bo škorec, če lepo skrbiš zanj in mu postaviš gnezdilnico, šel zobat grozdje k sosedu. Nada Labus lovor Lovor (znanstveno latinsko ime Laurus nobilis) je zimzeleni grm, ki lahko zraste tudi do v deset metrov visoko. Čeprav nekateri menijo, da je njegova prava domovina Mala Azija, je to dejansko Sredozemlje, saj so v Italiji našli fosile z lovorovimi listi. V Mali Aziji in Sredozemlju razširjeni lovor je omenjen že v 7000 let starih klinopisih. Že Sumerci so uporabljali lovorove vence kot simbol zmage. Zevs je spremenil nimfo Daphne v lovorov grm, lovor je bil posvečen Apolonu in je krasil njegova svetišča. Tudi orakel v Delfih je uporabljal lovor, saj je sveče-nica med obredom padala v trans zaradi žvečenja velikih količin blago narkotičnih lovorovih listov. Lovorju pa so pripisovali tudi varovalno moč pred boleznimi, zlimi čari in strelami. Pri Rimljanih je bil lovor simbol modrosti in slave. Latinski besedi laurus in nobilis, ki sestavljata botanično ime rastline, pomenita slavo in imenitnost, laureant pa je pomenilo »ovenčan z lovorom«, čast ki je doletela zmagovalce med pesniki, modrijani, umetniki in vojskovodji. V srednjem veku pa je lovor veljal za zdravilo proti kugi. W LEP JEZIK V PORTOROŽANU Pred nekaj dnevi mi je v savni v Portorožu slučajno prišel v roke vaš list Portorožan, ki mi je potem polepšal dan. Ne toliko zaradi vsebine, čeprav me je tudi ta zanimala in sem prispevke rad prebral, saj sem na obalo sorodstveno, a tudi drugače vezan že več desetletij, marveč zaradi vašega jezika. Danes smo na žalost priča vse slabšemu znanju slovenščine, kar se vidi in sliši predvsem na javnih mestih in medijih. Ti bi morali zaradi svojega širokega poslanstva in možnosti poleg šol za izboljšanje katastrofalnega stanja še največ storiti, a je žal prav nasprotno. Namesto, da bi bili za vzgled, so večkrat prav propagatorji slabe slovenščine in ravnajo z njo kot svinja z mehom. Pri tem imam v mislih predvserm vsakodnevna besedila na teletekstu, podnaslove filmov, reklamne napise itd. O tem se med drugim večkrat zaskrbljeno pogovarjamo v Društvu slovenskih književnih prevajalcev Slovenije in skušamo apelirati na tiste, ki so največji grešniki ali pa imajo največji vpliv na izboljšanje razmer. Žal nismo doslej dosegli še nič, stanje se samo še slabša. Zato mi je vaš list prinesel blagodejni žarek upanja. Še so torej ljudje, ki znajo pisati in imajo pravi odnos do materinščine. To je še toliko bolj razveseljivo in presenetljivo, ker ste vendarle „samo" lokalni list, ki se verjetno poleg drugih problemov ubada še s finančnimi težavami. Zato so tudi ponavadi podobni krajevni listi slabo, da ne rečem katastrofalno pisani. Izolski Mandrač je žal vaše diametralno nasprotje, saj ta še osnovnega postavljanja vejic ne obvlada. Nekateri vaši prispevki pa so nasprotno že kar male literarne mojstrovine. Zato sem začutil potrebo, da se vam zahvalim za vašo skrb za lepo materinščino in da vam za vaše plemenito in dobro delo iskreno čestitam. Bravo! Kar tako naprej. V upanju, da boste še naprej tako vestno opravljali svoje poslanstvo, vas lepo pozdrav-Ijam. Vinko Avsenak, Škofljica PORTOROŽAN ŠT. 2-3/2006, »NARAVNI POJAVI, PREDMET OPAZOVANJA ALI OSNOVA ZA ODZIV?« V svojem prispevku pod gornjim naslovom avtor g. Malter Pikel sprašuje v čigavi službi so morski biologi, znanstveniki. Po mojem so v službi znanosti. Slednja pa je samo ena - svetovna. Ko sem pred dnevi predlagal, naj se kak parameter iz monitoringa kakovosti obalnega morja izpostavi na tiskovni konferenci skupaj z uradniki (naročniki) MOP oziroma ARRSO (Agencije za okolje RS), mi je raziskovalka odgovorila, da se ne bi rada po nepotrebnem izpostavljala javnosti. To skušam razumeti v njeno korist, čeprav je bil to eden mojih redkih konkretnih predlogov. l/se skupaj lahko razumemo tudi v smislu vprašanja: ali je znanstvenik pripravljen in dolžan organizirati »tiskovko« ali javno tribuno in poskrbeti za vso infrastrukturo v tej povezavi... Če po drugi strani vzamemo za primer eno redkih promocij znanstvene dejavnosti v naravoslovju na obali, kjer ste ob predstavitvi knjige »Raziskovanje biodiverzi-tete slovenskega morja« na šoli Gea College v Piranu tudi vi sodelovali v diskusiji z daljšim ekspozejem o (s)poznavanju okoljske problematike, vendar slabo argumentirano, v korist nekih abstraktnih interesov narave in javnosti, lahko ugotovimo, da ste kot večina »eko-angažiranih« ljudi nekoliko agresivno speljali vodo na svoj mlin. Namreč, ko je tekla beseda o predstavitvi izvedenega dela »raziskovanja biodiverzitete«, ste sprožili neko drugo temo, ki vas osebno oziroma službeno pesti in osnovno tematiko potlačili. Kot sem že zapisal, so okrogle mize ali javne tribune o okoljski problematiki morja poredkoma, zato se vsake razveselim. Menim pa, da je bila tokratna tema, biotska raznovrstnost, v korist treh avtorjev. Iste avtorje lahko v teh dneh zasledite v občilih, kako komentirajo načrtovano plinsko platformo pred Debelim rtičem, pozidavo obale ipd. Upam, da boste kot arhitekt potegnili iz predalov stare načrte o izgradnji koprskega pristanišča na Debelem rtiču ali v Škocjanskem zatoku in jih prikazali kot argument proti postavitvi italijanske platforme pred našo obalo in stvar morebiti povezali tudi z načrtovanim izpustom prečiščenih odpadnih voda sredi zaliva... Kot član portoroške komisije za prostor bi denimo lahko predlagali, naj bo promet plovil v Piranskem zalivu, zlasti v občutljivem portoroškem naravnem rezervatu, urejen v okvirih pravnih norm. Denimo z omejitvijo hitrosti vožnje v celem zalivu (zaradi varnosti, hrupa, izpušnih plinov ipd...). Seveda vam za to ne bo potrebno angažirati doktorjev biologije - oce-anologov, marveč pravnike in naravovarstve-nike. Za to področje imamo v Piranu pisarno za varstvo dediščine naravnega okolja. Kako konstruktivno sodelovati v turizmu? Priložnost se ponuja denimo ob napovedani dirki motornih čolnov v Portorožu. Po vzoru nekaterih sorodnih prireditev (npr. ADAC na Bernardinu), postavite omejitve in pogoje »sodelovanja«, pa bo stvar rešena! Če vam bodo povedali, da nameravajo zaliv s propelerji »samo malo prezračiti«, jim odvrnite, da smo ta film že videli na Ženevskem jezeru in drugih sedaj prijaznih srednjeevropskih vodah... Vlado Bernetič, Malija Spoštovano uredništvo, prosim za objavo prispevka, iz katerega je razvidno, da je v bistvu odgovor na objavljeni prispevek vašega sodelavca v prejšnji številki Portorožana. Popolnoma se strinjam z demokratičnim načelom, da ima vsakdo lahko svoje poglede in mišljenje, ki pa ga ne sme vsiljevati drugim, posebno ne preko javnega medija in z očitnim nepoznavanjem materije, o kateri piše. Verjetno bi bilo pametno že v uredništvu cenzurirati podobne prispevke, kajti prvič izrečene besede imajo ponavadi večjo težo kot argumentirani odgovori. Drugačno mnenje o predstavitvi knjige: popolnoma se strinjam z Markom Crnkovi-čem, ki je v Dnevniku v prispevku »Vse me zanima, nič me ne briga« med drugim zapisal, da je ljudski glas z ustrezno potuho vse bolj in bolj prepričan, da sam vse bolje ve od teh konkretnih in vseh drugih profesionalcev in strokovnjakov Na takšen način se loti obravnave strokovne knjige gospod Valter Pikel v Portorožanu v prispevku »Naravni pojavi, predmet opazovanja ali osnova za odziv«. Ker ne poznam avtorja prispevka, ne morem soditi ali se je dogodka - predstavitve izdane knjige - lotil kot novinar, ki podaja informacijo ali kot komentator dogodka. Kakorkoli že, v uvodnem delu - predstavitvi avtorjev -naredi napako in nobenega avtorja ne naslovi z njihovimi pravimi nazivi in kvalifikacijami, kar opozarja na površnost gospoda Pikla. V nadaljevanju je podana kratka vsebina knjige, ki pa je na nekem delu začinjena z ugotovitvijo, da je nerazumljivo obnašanje raziskovalcev (poleg uradnikov in strokovnjakov), ki so plačani z davkoplačevalskim denarjem in ne skrbijo za ohranjanje morja. In še naprej se sprašuje, če je znanost konjiček (z drugo besedo hobi), kjer raziskovalci samo opazujejo in se ne odzivajo, ne prevzemajo odgovornosti za škodljivo delovanje družbe. Nič ni hudega če gospod Pikel tako misli in se tako slabo spozna na delovanje in organiziranost družbe, hudo pa je, da to javno razglaša v javnem mediju. Pri vsem skupaj pa je najhuje to, da poskuša raziskovalno inštitucijo in raziskovalce potisniti v odvisne akterje, jim vzeti njihovo neodvisnost pri iskanju resnice. Ne Ii vidi vrednosti, ki jo ponujajo javno objavljeni verodostojni podatki, ki so dostopni vsem in ki lahko vplivajo na odločitve. Raziskovalec, ki je v prvi vrsti zavezan resnicoljubnosti, ne sme biti vpet v nikakršne politične, strokovne in podobne tokove. Njegova naloga je ugotavljanje stanja, razlag, vzrokov in posledic oziroma preprečevanje napačnih interpretacij. Neverjetno je to, da se gospod Pikel sprašuje kaj ima on sam - zraven pa tlači tudi ostale davkoplačevalce - od knjig znanstvenikov. Izpade tako, kot da ne zna brati in mu knjige ne pomenijo nič, ne vidi v njih orožja za dosego resničnih ciljev očuvanja narave. Lahko bi celo zaključil s poznano mislijo, da je vedno več dobro vzgojenih ljudi, ki s polnimi usti ne govorijo, s prazno glavo pa kadarkoli in kjerkoli. Aleksander-Sašo Vukovič, Lucija PORTOROŽAN ŠT. 2-3: PORTOROZARIJE V Portorožanu št.2-3/2006 se je na strani 24 v rubriki Portorožarije avtorjem zapisalo (kar sicer ni redkost) nekaj, kar nima nikakršne zveze z resnico. Gre zgolj za metanje kosti nam bralcem, za kršenje morale in etike odnosov med ljudmi, da novinarske etike niti ne omenjamo. A mnogi vemo, da je to pri Portorožanu že kar stalna praksa. Ne glede na dobri stari pregovor »bolj ko mešaš, bolj smrdi«, moram bralce tega, nekoč našega časopisa, opozoriti, zakaj sem spodaj podpisana na seji Sveta KS Portorož predlagala odvzem mandata glavnemu in odgovornemu uredniku Portorožana. Da bo sporočilo povsem natančno, bom citirala del zapisnika s seje dne 10. februarja: »Dragica Mekiš je dejala, da ima predlog, za katerega vnaprej ve, da ne bo sprejet. Meni tudi, da se večina članov Sveta KS sicer strinja z njenim predlogom, a vseeno ne bo sprejet. Še več, iz pravnih razlogov (akt o ustanovitvi glasila Portorožan) predlog ne more biti sprejet brez soglasja urednikov. Ne glede na to, ga bo povedala in sicer je naslednji: predlaga, da Svet KS odvzame mandat glavnemu in odgovornemu uredniku glasila Portorožan. V zapisnik naj se zapiše njena izjava, da se distancira od moralne, pravne in odškodninske odgovornosti v zvezi s tožbami proti časopisu Portorožan. Člane sveta je opozorila, da v Portorožanu žaljivo in lažnivo pišejo celo o njej, kije bila legitimno izvoljena v Svet KS Portorož. V krogih, kjer se giblje, ima krajevni časopis vedno bolj negativno oceno. Avtorji člankov v njem konstantno žalijo županjo, občinski svet in stranko, ki ji pripada in na katero je ponosna. Po njenem gre za žaljiva skorpucala. Tak je tudi ugovor zoper poročilo nadzornega odbora o poslovanju KS Portorož in tekstualni del finančnega načrta za leto 2006. Obžaluje, da je kot članica Sveta del vsega tega. Jakob Čemažar je pripomnil, da problematika ni na dnevnem redu, Dušan Puh pa je vprašal, zakaj naj bi razrešili glavnega in odgovornega urednika. Dragica Mekiš je odgovorila, da urednika ne opravljata svoje funkcije, krajevni časopis pa ne svojega poslanstva. Svet KS je sprejel Akt o ustanovitvi krajevnega časopisa, imenoval glavnega in odgovornega urednika, ki sta si izbrala uredniški odbor in določila vsebino časopisa. V tekstualnem delu Finančnega načrta za letošnje leto pa je prebrala, da vodi Portorožana neka civilna družba. Dodala je, da se s tem ne strinja in da se ta družba ne obnaša civilizirano. Dušan Puh je povedal, da smo civilna družba vsi mi, tudi Dragica Mekiš. Če krajevni časopis vodi civilna družba, ga vodimo mi. Če je kdo prizadet zaradi člankov v Portorožanu, bi se moral oglasiti in odgovoriti. Važno je, da časopis ni strankarski, vsekakor pa vanj lahko pišejo člani različnih političnih strank. Portorožan objavi prispevke z vseh strani«. Spoštovani bralci, upam, da je mogoče razbrati, kaj sem predlagala na Svetu KS Portorož in predvsem zakaj. Avtorjem zadnjega pisanja v PORTOROŽARIJAH pa le še skromno sporočilo: V moji stranki sodelujemo spoštljivo in korektno, ni govora o kakšnem razkolu, ravno nasprotno! Vendar Portorožanovce ne morejo spreobrniti niti sporočila iz Strasbourga, kaj šele moja sporočila. Dragica Mekiš, Portorož S SKUPNIMI MOČMI NAD DOBRO VIDNO/ HINAVSKO NESNAGO LDS Ni kaj, je čas za pohvalo in je čas za grajo. To pot z lahkoto pohvalim ažurnost občinske službe inšpekcije in redarstva, ki me je prijetno presenetila, saj se je nemudoma uradno odzvala na moj poziv o nujnosti odstranitve dobro vidne nesnage, ki jo je za seboj pustila vidno propadajoča vse/obče po/znano skorumpirana LDS. Po tistem, ko sem 13. 2. 2006 naslovil upravičen poziv na Občino Piran po nujni odstranitvi dobro vidne nesnage, ki jo je za seboj zapustila vidno propadajoča LDS, so me iz občinskega urada za inšpekcijo in redarstvo še isti teden obvestili, da so predmetno trdobučno nesnago od LDS prepustili v reševanje pristojnemu državnemu organu ki ima nedvomno večja/močnejša pooblastila in se nahaja na Policijski postaji Piran in ki je dolžan ukrepati (zoper po/pisano trdobučno nesnago od LDS) po Zakonu o prekrških zoper javni red, natančneje, po 7. členu tega zakona, ki določa prepovedi v zvezi z napisi na zgradbah in Zakonu o volilni kampanji, kjer 11. člen določa rok, v katerem mora organizator volilne kampanje odstraniti propagandna sporočila. Ne dvomim, da bo pristojni državni organ na trdo obračunal z dobro vidno trdobučno nesnago. Nedvomno bo imela predmetna 'zgodba' čiščenja nesnage po piranski občini vsaj še kakšno nadaljevanje. Zaenkrat pa lahko poročamo le še o dejstvu, da so predmetni javni poziv k odstranitvi nesnage, ki je bil objavljen tudi v Portorožanu, brali in obravnavali v osnovni postkomunistični celici LDS Lucija, kjer so pravoverni rudečekrvni pristaši LDS (prisotni v pisarni LDS v obrtni coni Lucije prvega nadstropja Liminjanske 96, na sestanku, ki ga je vodil Marko Pavliha dne 6. 3. 2006), po 16: 05 prelivali žolč in nemočno vili roke v nebo ter se čudili, od kod jemlje moč njim neljuba predrzna Resnica, kjer so, kako značilno za polnega oblastnega korita razvajene LDS-ovce, vse tisto, kar jim, zaradi njim lastne prirojene maloumne omejenosti, ni dano dojeti/ razumeti, vehementno proglašali za noro. In vse to, nekaj minut po tistem, ko sva z Markom Pavliho popolnoma soglašala, da Resnica ne žali, pač pa lahko le močno (za)boli. Še več, akademsko izobraženi Pavliha je samo soglasno prikimaval in pritrjeval preverjeni in dobro delujoči tezi, da sicer šolska izobrazba velja kar velja (pa čeprav je to celo akademska izobrazba!!?), saj jo, več kot z lahkoto nadvlada zdravi naravni intelekt, nad katerim se razteza neomejeno polje energijske intuicije. Predmetna teza je najlepše dokazljiva skozi labirint skrivnosti matematike, ki tako razpršeno vodi v globine šahovske igre, podrejeno šahovske strategije, kar je vse preizkušeno v priučenem, nadrejeno intelektualnem, nadnadrejeno intuitivnim igranju, do brezmejne neprepo-znavnosti razpršene kraljevske igre, za kar je šah vedno veljal. Ni kaj, še enkrat toliko se je potrdilo, da se vam pravoverni (vse)obče (po)znani skorum-pirani LDS-ovec, maloumna reva, kakršna je, v obraz hinavsko smehlja, za vašim hrbtom pa pokaže ves svoj »pogum« in vso njemu lastno podlost. Bolno! Noro bolno!! Franc Trunk, Lucija podlistek mitja jančar: tržaško vprašanje (2) KRATKA ZGODOVINA TRSTA IN SPREMEMBE MEJA V EVROPI Vrnimo se k Trstu in si najprej na kratko oglejmo zgodovino tega mesta: Leta 1382 so mesto pridobili Habsburžani. Leta 1711 je cesarski prestol zasedel Karl VI., ki je leta 1717 razglasil svobodno plovbo po Jadranu, dve leti pozneje pa razglasil Trst in Reko za svobodni pristanišči. Začel je sistematično graditi cestna omrežja in povezovati Trst z vzhodnimi pokrajinami. Akumulacija trgovskega kapitala je omogočila ustanovitev borze v Trstu, ki je začela delati že leta 1754, uradno pa ustanovljena 14. oktobra 1755, ki je bila za naše kraje, do konca I. svetovne vojne, najpomembnejša. Za primerjavo - najbolj znani borzi, v Londonu in Amsterdamu, sta bili ustanovljeni leta 1566 oziroma 1608. Decembra leta 1809 je Napoleon združil Istro in Trst v isto upravno enoto v Ilirskih provincah, ker se je še spominjal gospodarskih problemov, ki so nastali v času, ko je bil Trst še avstrijski, Istra pa del Italijanskega kraljestva. Istrani so se sicer pritožili pri italijanskem podkralju, ta pa pri Napoleonu, toda gospodarski in vojaški vzroki so bili močnejši, tako je Istra ostala v sklopu Ilirskih provinc. Leta 1813 (28. oktober) je bil Trst zadnje ilirsko mesto, ki je padlo v avstrijske roke. odziv na vsebino podlistka mitje jančarja Ena od avtorjev teze, da bi Trst in Gorico dobili Slovenci, če narodnoosvobodilnega boja ne bi bili vodili komunisti, je tudi dr. Tamara Griesser-Pečar. Kot otrok je živela nekaj časa v Portorožu. Tudi v osnovno šolo je hodila vsaj nekaj časa v Portorožu. Bila je hči nekdanjega direktorja Tomosa, Pečarja, ki so ga v političnem vodstvu zelo visoko cenili. V Kopru, na Belvederju, so zgradili posebno vilo s tremi stanovanji: zanj, za predsednika Okraja Koper Dujca in sekretarja okrajnega komiteja, Kajtimirja. Pečarja sta sprejela Tito in njegova žena Jovanka. Slednji je Pečar podaril avto »Ami'«, kijih je Tomos takrat proizvajal. Potem je Pečar nenadoma pobegnil. Vzgoja, ki jo je namenil svoji hčeri, očitno ni bila nič kaj prokomunistična. V svojih delih opravičuje belogardizem in partizanom pripisuje status nelegalne vojske, (vir: z ovitka knjige Razdvojeni narod) Dušan Puh st. Trst je znan še po drugih mejnikih. Izumitelj češkega rodu Josef Ressel je 4. avgusta 1828 v Trstu opravil prvo vožnjo s Civetto, prvim parnikom s pogonom na ladijski vijak, in tako dokazal uporabnost svojega izuma. 28. julija 1857 je prvi vlak pripeljal iz Ljubljane v Trst. Prva slovenska čitalnica je bila ustanovljena 29. januarja 1861 v Trstu. 23. maja 1915 je Italija napovedala Avstriji vojno. Seveda je dogodkov, ki so povezani z Trstom še veliko in bi bilo njihovo naštevanje preobsežno. Dotaknil sem se samo dogodkov, ki so vezani na ekonomski razvoj mesta, konec koncev je to najpomembnejše za razumevanje tržaškega vprašanja. Veliko je dogodkov, ki nakazujejo kulturno navezanost Trsta na širši slovenski prostor. Začnimo z bivšim predsednikom Milanom Kučanom. Na proslavi ob 50—letnici priključitve Primorske Sloveniji v Gorici 12. septembra 1993 je rekel naslednje: »Danes se vse to, zlasti sprememba in priznanje meje, zdi samoumevno. Za tako premišljanje pa v dejstvih ni nikakršne opore. Napad fašistične Italije na kraljevino Jugoslavijo je res razveljavil rapalsko pogodbo, vendar kraljevska Jugoslavija zaradi hitrega vojaškega zloma in razpada za zaveznike ni bila ne vojaško ne politično pomemben dejavnik. Nanjo se ni bilo vredno vezati s kakršnimi koli obljubami glede povojne razmejitve. Interes zaveznikov je bil predvsem, da bi Italija zapustila Nemčijo in izstopila iz vojne. To bi bila zanje velika razbremenitev. Obljube Jugoslaviji bi takšno odločitev le ovirale. Anthony Eden, takratni britanski zunanji minister, je že leta 1941 gladko odklonil vsako razpravljanje o razširitvi Slovenije oz. Jugoslavije na račun Italije pred koncem vojne. Od vsega začetka je izrecno izključeval vsako možnost, da bi bil v pogajanja o povojnem razmejevanju vključen Trst. To stališče je bilo tako odločno, da jugoslovanska emigrantska vlada in tudi slovenski politiki v njej in okrog nje po letu 1941 niso nikoli javno postavili nobene zahteve glede slovenskega Primorja, niti po kapitulaciji Italije ne.« Koliko te trditve držijo bom prikazal v nadaljevanju podlistka. Celoten govor lahko preberete na http://www.bivsi-predsednik.si/ up-rs/mk.nsf/. na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 05/674-71-01, 674-71-02,674-71-22, Fax: 05/674-71-00 Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe, livadski biftek, specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina. Za obisk se priporočajo. vi sprašujete - portorožan odgovarja Čital sem, da je naša občina - tako kot tudi izolska - prenehala s sofinanciranjem preventivnih programov pri koprskem svetovalnem centru za otroke in mladostnike, češ da ni soustanoviteljica te institucije. Mi znate s preprostimi besedami razložiti, za kaj gre? To je tako, kot če bi vsi dobrotniki prenehali darovati za Rdeči križ, Karitas in druge humanitarne organizacije s pojasnilom, da pač niso njihovi ustanovitelji. Če je predsednik Drnovšek povedal svoje mnenje glede igrišča za golf, pa naj bi ga še glede spora med Občino Piran in KS Portorož okrog poslovanja! Prav bi namreč bilo, ako bi najprej rešil vse domače probleme in šele nato šel odpravljat lakoto v Afriko! Ko pa je odpraviti lakoto v Afriki dosti bolj enostavno kot pa zgladiti omenjeni spor... Kaj imajo skupnega Jernejev kanal in vodni kanali v Amsterdamu? 1/ obojih je več blata in odpadkov kot pa vode. Sem čital, da v Aerodromu Portorož trdijo, kako bi bilo nujno podaljšati stezo in zgraditi širšo ploščad za letala, češ da se v prihodnosti obetajo razne velike delegacije kot posledica slovenskega predsedovanja v Evropski uniji. Se vam tako predvidevanje zdi realno? Bodo tuje delegacije zares trumoma drvele v Portorož? I/ naši občini je že tradicija, da se vsi, ki bi radi videli uresničenje lastnih želja, zgovarjajo na prihodnost, ko bomo priče množičnim prihodom petičnih turistov, tujih delegacij, mednarodnih srečanj, bitij iz vesolja itd. Premalo pa se razmišlja o novi knjižnici, vodenih mladinskih klubih, športnih in otroških igriščih, mirnih sprehajališčih in še o čem, potrebnim za srečno prihodnost domačinov. Občinske službe so dale nova navodila o načinu opremljanja javnih površin z opremo, ki se mora stilno in arhitektonsko zlivati z okoljem (klopi, stojnice, svetilke, ograje itd.) Občani smo tega resnično veseli! Počakajte, da vidite, kako bodo delovali mehanizmi kontrole in kaznovanja kršiteljev...! Kdo ve, če boste imeli potem še kaj razlogov za veselje... Ta mesec smo spet lahko čitali o nevarnem podpornem zidu v Kosmačevi ulici v Luciji. Že nekaj let je nevarno načet in ogroža prebivalce, nihče pa ne ukrepa, le vsi zvračajo odgovornost z enega na drugega. Zakaj taka površnost? Ker je v tej državi zmeraj tako: vsi vidijo nepravilnost, vsi o njej govorijo, vsi so mnenja, da jo je treba odpraviti, nihče se je ne loti, na koncu pa jo plača tisti, kije ni zakrivil ali povzročil... Občinska uprava je izdelala izhodišča za ureditev obalnega in priobalnega pasu v občini Piran, drugače povedano - osnutka za kasnejše lokacijske načrte. Ali ste morda obveščeni, če je v tem dokumentu omenjena tudi že dolgo pričakovana in davno obljubljena nova knjižnica? Žal nam je, toda vse kaže, da bo za knjižnico potreben vsedržavni referendum. Nekje sem čital, da vlaga, ki se zažira v stene in uničuje kakovost stavbe, zelo ogroža piranske hiše. Ker gre za kulturen spomenik, je potrebna sanacija, ki je zelo draga. Predlagam, da Piran zaprosi za pomoč mednarodno skupnost. Počasi, prijatelj! Mednarodna skupnost nam že pomaga reševati soline, ribištvo in - vsak čas - tudi cerkev si/. Jurija! S.P predvolilni mali oglasi i*- Ste že razmišljali o svojem predvolilnem plakatu? Dober fotograf-portretist, ki zna omledne poteze dremavega povprečneža spremeniti v sijoč obraz dinamičnega, zaupanja vrednega politika, nudi svoje usluge cenjenim volilnim kandidatom. Šifra "vse je samo iluzija". ay Ste imeli v šoli komaj zadostno oceno v slovenščini? Vam logično, razumljivo izražanje dela težave? Ne veste, kaj bi sploh radi? Potem sem pravi naslov za vas: pišem predvolilne govore po naročilu. Šifra "lepa beseda dosti volilcev najde". cS' Detektivska agencija Šnofko s.p. vam v rekordnem času izbrska vse nasprotnikove ljubezenske afere, šolske neuspehe, spodrsljaje na delovnem mestu, pa tudi eventuelne slabe higijenske in pivske navade, prepire s sosedi, število spodnjic in še kaj, kar lahko uporabite v predvolilnem boju. Šifra "vse prav pride". S.R Foto: Andrej Susman Redno sporočilo za javnost Stranke окоГ sanka s0s-3 »Če ljudi ne bi bilo, ljudi ki...«, začne pesem meni ljubi pesnik, jaz pa nadaljujem po piransko: »...ljudi, ki poslušajo svoj notranji glas, ljubezen in željo po kulturnem izražanju, ljudi kot so ga. Nataša in njeni (Anbot), ga. Zorko in njeni (Društvo Zakladi sv. Jurija), g. Gašper in njegovi (galerija Gasspar), ga. Dubrovka in njeni (Galerija Duka), g. Janez in njegovi (stare barke), ga. Stasja in ga. Mojka in njeni (Flip), ga. Zora in njeni (Čikule Čakule), in, oprostite, kar nekaj jih nisem omenil...« Ma če teh ljudi ne bi bilo, kako bi nekateri domišljavo leporečili, češ Piran ima »dušo«, s čim bi se predstojnica urada za družbene dejavnosti, naša lepa Milica, hvalila in kje bi se sprehajala s svojim lepim stasom? Ne, draga Milica, prireditev, ki jo organizirate vi (VIP - Vojka in prijatelji), »Županja gosti«, ne sodi v zgoraj omenjene. Priznati pa moram, da je dobrodošla in celo nekoliko kulturna, saj se »vikendaši« kulturno nažrejo sardelic, mi, člani Stranke okol' sanka, pa se kulturno napijemo... Raje RAZ IRA portorožarije novi bogatin • Ne le stranka piranskih Socialnih demokratov, tudi lokalna LDS premore dve struji: liberalnejšo ali, bolj po domače, linijo mehkorokcev, ter tršo, strujo trdorokih. Tudi v LDS-u sta se namreč v odnosu do Portorožana vzpostavili dve stališči: svobodomiselno z dr. Markom Pavliho na čelu, ki se zavzema za nadaljnjo pluralizacijo tudi medijskega polja ter še posebej za poglabljanje človečanskih pravic, kakršna je svoboda govora, in druga, katero bi lahko poosebljal naš stari znanec Ivan Dekleva, ki je, seveda previdno, na nasprotnem bregu in, bolj potiho kot na glas, navija za kaznovanje portorožanovcev. (Naš komentar: Še naprej navijamo za mehkoroke, VIR: b renče I j.) • Vse bolj očitno je, da postajajo lokalni politični veljaki s približevanjem občinskih volitev živčni (pri Portorožanu to čutimo že nekaj mesecev, zato pričakujemo, da bo do jeseni stanje nekje pri vrelišču!). Pregledujejo svoje vrste, premlevajo, kdo bi pri volilcih utegnil »vžgati«, koga bi bilo bolje spregledati in - najpomembnejše - kdo bi bil najprimernejša bodoča županska figura. Zato so nas ničhudega sluteče občane začeli po telefonu nadlegovati z mnenjskimi raziskavami, s katerimi bi radi izvohali, za koga bije srce povprečnega piranskega volilca. LDS-ovska telefonska anketa, ki jo je v marcu opravljala ljubljanska agencija Ninamedia (njen lastnik je kajpak LDS-ovski strankarski deklarirani simpatizer), je anketiranim ponudila izbiro med bolj ali manj znanimi piranskimi imeni: od sedanje županje, večnega poklicnega podžupana Saše Šramla, Franja Želeta, Fedorja Antona Umeka, občinskih svetnikov Bogdana Lulika in Gašpar Gašpar Mišiča do predsednice portoroškega krajevnega sveta Nade Kozina. LDS pa je poskrbela tudi za presenečenje, iz naftalina je namreč potegnila celo nekdanjega župana Franka Fičurja, odpadnika iz vrst Socialnih demokratov, ki bi se po nekajletnem zapečkarstvu očitno rad na LDS-ovi listi vrnil v politične vode. Po kuloarjih pa kroži še eno razvpito ime, ki pa ga pripisujejo tako izolski kot piranski občini: lastnik znane igralnice na italijanski meji Rajko Hrvatič naj bi kandidiral za župansko mesto na listi Popovičeve stranke Slovenija je naša. Prepričani pa smo, da se bo do jesenskih volitev našel še kak patron, ki ga (jo) bo zamikal prestol lokalne oblasti. (Naš komentar: Mi smo za naše, VIR: izgubljene iluzije.) • Piranska županja, ki jo lokalne rdeče tercialke ljubkovalno kličejo »naša Vojka«, se rada širokousti, da so njena vrata, kot kakšnega supermarketa, za vse občane tako rekoč vselej odprta (kar menda urbi et orbi razglaša tudi na občinski spletni strani, povrhu pa je zaposlila še posebnega referenta za stike z občani). Zanimivo, kajti ko ji je predsednica krajevne skupnosti Portorož na začetku tega leta kooperativno predlagala pogovor (tudi v zvezi pravico do svobode govora), je bila gladko zavrnjena, češ da zanj ne vidi potrebe. Mar naj ne bi bili župani, po izvolitvi, župani vseh občanov in ne samo tistih, ki so jim všeč ali/in ki so zanj glasovali? (Naš komentar: Odprta noč in dan so trona vrata, al1 dneva ne pove nobena pratka, VIR: vrnitev odpisanih.) • Šušlja se, da je računsko sodišče Republike Slovenije najavilo svoj obisk piranske občine, kjer naj bi pretresalo poslovne in politične transakcije lokalne vladajoče elite. Menda so si nadzorniki že rezervirali mirno sobico, kjer naj bi filigransko brskali po občinskih dokumentih. (Naš komentar: Vse se vrača, vse se plača, VIR: ni miru za jekleno pest.) Novi bogatin je bil nekdaj naš sotrpin. Ob prevratu ponovnem zbral sije moto: "Prigrabi si družbeno doto!" Prilepil se je k političnim zmagovalcem, kapitalizma ranega razlagalcem. Na položaju vodilnem čez noč spremenil je besedišče, v firmi, politiki ali v državni upravi izbral sije zgolj svoje gmotno torišče, v nič devajoč vse delujoče, tudi tisto, kar bilo je vrednota in pravično, a kaj, ko dišalo je socialistično. Prebarvanih misli, vse tja do obisti, pod mizo deluje, med paragrafi, namenoma zamegljenimi, poplesuje, priložnosti dobičkonosne nenehno raziskuje, številne ljudi nateguje, "malim" delničarjem brez najmanjšega sramu dividende odteguje, imetje svoje bogato si kuje. Organom države mladopravne se dosledneje delati ne zljubi, saj premnogim so všeč žvenketajočih podkupnin poljubi. Pač, kdor podmazuje ta vozi in ima več. Novi bogatin ni pametnejši, ko postaja še in še bogatejši. Ker medtem spravil ob last že dosti je ljudi, hoče več in še več oblasti. Deluje v skrbno izbranih navezah, govori v pretvezah. S prigrabljenim denarjem sile ustvarjati hoče vedno nove prisile. Vest ga ne peče, saj ne sliši zvenov nesreče, ki se širijo vse bolj in vodijo v družbe razkroj. Vendar vsak razkroj ustvarja nov borbeni roj. Nagon za preživetje in ustvarjalnost ljudi, v svetovnem spletu in drugih širnih povezavah, se kaže v novih zaznavah. V takih, ko v pravičnejšem okolju bo manj vojna ognjenih, lakote in bede in več dostojne svobode, za svojega na svojem rodove pa tudi za množice naraščajoče v belem svetu sreče iskajoče. Franc Pire - Frenk ml med seboj čestitamo * voščimo * vabimo * zahvaljujemo se Ф Albin Miklavec, nekdanji član portoroškega krajevnega sveta, je 21. marca praznoval 80 let. Ob okroglem jubileju mu njegovi sosedje ter člani Sveta KS Portorož želimo veliko zdravja ter da bi se v svojem novem domu, izolskem domu upokojencev, lepo počutil. <& Sreča v nesreči (Zahvala neznanima mladeničema) - 17.marca sem na avtobusni postaji pri lucijski osnovni šoli padla in se grdo poškodovala. Dva mladeniča sta se peljala mimo, ustavila avto (bil je rdeč, znamke pa nisem prepoznala), me dvignila in odpeljala v zdravstveni dom v Luciji. Počakala sta, da so mi nudili prvo pomoč (za katero se zahvaljujem dr. Henigmanovi in medicinski sestri) in me nato odpeljala še domov. Zmedena od bolečin in prestanega strahu (kar je v mojih letih razumljivo, saj sem že krepko zakoračila v deveto desetletje), sem ju pozabila vprašati po njunih imenih. Zato pa se jima preko tiska javno in iskreno zahvaljujem za njuno nesebičnost in požrtvovalnost. Bila sta moja sreča v nesreči. Sonja Tavčar, Lucija # Društvo Faros - Univerza za 3. življenjsko obdobje sporoča svojim članom in drugim občanom, da je 22. marca ekipa RTV Slovenije v društvenih učilnicah posnela nekatere dejavnosti oziroma delo krožkov. Gre za oddajo z naslovom Sledi, ki bo na sporedu predvidoma 16. aprila ob 10.30 na programu SL01 ali SL02. Vsem, ki vas oddaja zanima, priporočamo, da v dnevnem tisku sledite najavam sporeda, saj se lahko zgodi, da bo oddaja zaradi velikonočnega praznika prestavljena za kakšno uro ali celo dan. Društvo Faros Piran Ф Aprila praznuje portoroški arhitekt Valter Pikel, predsednik portoroške komisije za prostor in zagnani sodelavec našega glasila. Člani uredništva mu želimo, da bi se mu uresničile vse skrite želje. <& SDM se zahvaljuje slovenskim materam - Članice in člani SDM iz vseh treh obalnih občin so na materinski dan, 25. marca ob 15. uri uri obiskali izolsko porodnišnico in materam osebno izročili simbolično darilo (otroške copatke) in voščilnico ter jim zahvalili za vse njihove skrbi in trud. V imenu piranskega odbora SDM je mladim mamicam sreče zaželel Matjaž Slak iz Sečovelj. prostovoljni prispevki: Za Portorožana so tokrat darovali: Miani ATTILIO 7.170 SIT, Anton DOLGAN 3.000 SIT, Rok SEDEJ 2.000 SIT, družina HROVAT 3.000 SIT, Gino KMET 2.000 SIT, Savo in JELENA RADIČ 10.000 SIT, Ivan SEKAVČNIK 1.500 SIT, Silva REBEK 1.000 SIT, Betka MODIC1.000 SIT, Marija SIRK 1.300 SIT, Branko TRBIŽAN 2.000 SIT, Irena ZEMLJIČ 5.000 SIT, Nika MALALAN 2.000 SIT in Sonja MOČNIK CÜJNIK 3.000 SIT. Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu krajevne skupnosti Portorož (Obala 16, I. nadstr.) ali po položnici na transakcijski račun KS Portorož pri UJP - Urad Koper, št. 012906450836431, s pripisom »Za Portorožana«. Zahvaljujemo se vsem, ki se odločite prispevati za Portorožana. invalidi zborovali Društvo invalidov občine Piran je zadnjo soboto v februarju pripravilo letni občni zbor. Na njem so predstavili dejavnosti preteklega leta in program za letošnje leto. V nabito polni restavraciji Taverna Mediteran na Bernardinu so se zbrali člani invalidskega društva z območja občine Piran, povabljeni predstavniki občinskih društev in organizacij, predstavniki DI Obalno-kraške regije in prijateljskih društev invalidov ter županja Vojka Štular. Predsednica društva Hilda Vuga je predstavila delo društva v preteklem letu in očrtala prizadevanja posameznikov, ki so pripomogli pri izvajanju posebnih socialnih programov. Omenila je veliko obremenjenost društva z administracijo, ki jo zahteva zveza. Vse delo namreč sloni na prostovoljstvu, ki pa ga opravljajo predvsem ženske. Po poročilih posameznih sekcij je zbor prisluhnil besedam članice UO Zveze delovnih invalidov oziroma invalidskih organizacij in njihovo sodelovanje, ki je poudarila potrebo, da se invalidi še naprej družijo, sodelujejo, udeležujejo skupnih akcij, in izrazila željo, da bi društvo s svojim delovanjem še naprej sooblikovalo pozitivno naravnanost življenja v občini. Zbor je pozdravila županja, ki je med drugim izpostavila potrebo tudi po domu za starejše občane v naši občini. Ob teh priložnosti so vsi goreče podprli vsebino pisma ministra za delo, družino in socialne zadeve, naslovljenega na Janeza Drobniča v zvezi z gradnjo doma za ostarele občane v Luciji. Prelaganje dodelitve sredstev iz državnega proračuna na kasnejši čas namreč pripomore k občutku izključenosti in potisnjenosti na rob. Po kratkem kulturnem programu, posvečenem tudi prazniku žena, je sledila simbolna obdaritev in zatem veselo in sproščeno druženje. _OSO ne ubijaj! Ta zapoved velja tudi za živali. Če bi radi vedeli, kdo so živali, kako čutijo in ali imajo dušo, potem natročite brezplačno brošuro »Pomor živali je smrt ljudi« (Prerok 16) pri Univerzalnem življenju, Glinškova ploščad 16, 1000 Ljubljana, tel/fax: 01/568-41-48, spletna stran: www.univerzalno-zivljenje.si. Kontaktna oseba: Marina. Niti zbogom nisi rekel, utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, Neusmiljena usoda te nam je vzela, v naših srcih živel boš naprej. ZAHVALA V 69. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil milutin - mile švonja (1937-2006) Kruta usoda te je iztrgala mnogo prezgodaj iz našega objema. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, pevcem za zapete pesmi in govorniku, ki ste našega dragega Mileta pospremili na zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje, za sožalne brzojavke, rože, sveče in denarne prispevke za Sklad Silva. Žalujoči: Vsi Tvoji! AVTOR MARKO BOKAL1Č ANTIČNO MESTO. KI SO GA OBLEGALI GRKI TARTINUEV JE SREDI PIRANA NEMŠKA REŽISERKA (LENIJ FANT (NAREČNO) ZATRDLINE V LESU SESTAVNI ELEMENT MOLEKULE MOGOČNI EGIPTOV. KRAU ĆO-?- SAN MARTINOVA ŽIVAL SLEPI ARKADNI LOKI NA POLSTEBRIH NEKDANJE PAPEŽEVO POKRIVALO S TROJNO KRONO DOLGO-PRSTNEŽ MESTO, V KATEREGA VOOUO VSE POTI ŽE LATI-NASTA SNOV NAŠ KIPAR (JANEZ) ŠAHIST KASPAROV SLIKAR, KI UPODABLJA POKRAJINO PRIPRAVA ZA SPENJANJE GRAFIČNI POKLIC VMESNI ČLEN, ADAPTER INDIJSKI ASKET HRVAŠKO MOŠKO IME ZNAK ZA MANGAN PIŠEJO GA MATURANTI IZ MATER NEGA JEZIKA OČE. KOT GA KLIČEJO OTROCI ZNAK ZA FRANCU KRAVJA IZJAVA ALEŠ ČEH OČETOV ALI MATERIN BRAT ON PO NEMŠKO PESNIŠKA FIGURA ZELENI DEL GOMOUNIC SIRARSKO MEŠALO ČISTOST ISLAMSKIH ROMARJEV V MEKO JADRALKA MAUČEC ^ I© » Več kot čistilnica « Izžrebani nagrajenci križanke št. 6: -Leonora Vodopivec, Lucija -Jožef Peternel, Portorož -Marija Jerman, Portorož -Dragica Zakinja, Lucija -Žiga Leskovšek, Lucija Izžrebani bodo o nagradi pisno obveščeni! Rešitev križanke št. 6 (vodoravno): skok, hrast, avtoklepar, Naomi, band, Naš največji, koda, Irian, Podgorje, ozon, adresa, rubelj, draslja, Kette, ničla, kvadrat, av, OD, trz, ara. Nagradni razpis št. 7: Pravilno rešeno križanko pošljite do 14. aprila 2006 na naslov: |me jn priimek... KS Portorož, Obala 16, 6320 Portorož, s pripisom »Nagradna križanka«. Pokrovitelj »Več (jlica................. kot čistilnica MARE« bo med srečne izžrebance razdelil pet enakovrednih nagrad: bon Kraj................... za kemično čiščenje ter nogavice priznanih proizvajalcev. Davčna številka: skupna literarna akcija knjigarne libris in portorožana Pravilen odgovor na prejšnje nagradno vprašanje je: ZVEZDICA ZASPANKA. Knjižno nagrado prejme izžrebanka SONJA KOSGRABER iz Portoroža. Čestitamo! Dragi bralci, za vas imamo nov literarni oreh. 130- letnico rojstva slovenskega pesnika, rojenega 19. januarja 1876 na Premu v Brkinih, je obeležila tudi založba Libris z izdajo knjige Sem fantič bil mlad. Knjiga je že na voljo v knjigarnah Libris in nam predstavlja pesnikovo poezijo po izboru Silva Faturja, ki je napisal tudi spremno besedo. Nekaj naslovov pesmi: Na trgu, Ljubici, Poklon. Pesnik je umrl zelo mlad. Za katerega znanega pesnika slovenske moderne gre? Pravilen odgovor, ime in priimek pesnika pošljite v kuverti ali na dopisnici do ponedeljka, 17. aprila na naslov: Knjigarna Libris Piran, Trg bratstva 9, 6330 Piran. Javno žrebanje bo v sredo, 19. aprila ob 17. uri v knjigarni Libris. Izžrebanec bo prejel knjigo Sem fantič bil mlad in bo o nagradi obveščen. Srečno! mali oglasi ep Oddam dvosobno stanovanje v Luciji, do konca junija. Pokličite: 031/874-481. Opravljam globinsko sesanje in pranje sedežnih garnitur in tepihov ter čiščenje na domu. Pokličite: 031/859-917. Nudim občasno varstvo otrok na svojem domu. Pokličite: 041/871-815. cr Dvosobno, lepo opremljeno in klimatizirano stanovanje, s pokrito teraso, vrtom in parkingom, blizu morja, v bližini policije, oddamo resnim podnajemnikom za daljši čas. Informacije na tel.: 040/838-339. d^ Prodam sedežno garnituro (enkrat dvosed, trikrat fotelj, enkrat kotni element, enkrat tabure), zeleno-modre barve, v odlične stanju; cena 60.000 tolarjev. Pokličite: 040/771-000. čir Prodam avtoradio znamke Alpine CDA-9855R, kot nov. Informacije na: 041/674-377. DRUŠTVO OBZORJE PIRAN nudi svetovanje vsem ljudem v duševni stiski. Na osebni pogovor se lahko prijavite vsak delavnik od 10. do 14. ure. Tel.: 041/ 954-769. Sanjate o AvtoKredit NLB izpolni vaše sanje. Zakaj bi sanjali o novem avtomobilu? Preprosto - kupite ga. Zdaj je pravi čas za nakup, saj smo ponudbo kreditov Nove Ljubljanske banke obogatili z AvtoKreditom NLB. Poleg ugodne obrestne mere boste lahko do konca aprila AvtoKredit NLB v evrih najeli celo brez stroškov odobritve. Z AvtoKreditom NLB si lahko kupite nov ali rabljen avto, ne glede na to, od katerega trgovca ali posrednika prinesete račun oziroma predračun Najvišji znesek kredita je odvisen le od računa oz. predračuna in vaše odplačilne sposobnosti AvtoKredit lahko odplačujete od 13 do 60 mesecev po zelo ugodni obrestni men, ki je enotna ne glede na ročnost in obliko zavarovanja. In še dodatna ugodnost za vas, ki na račun v NLB prejemate plačo ali pokojnino vsaj 6 mesecev in poslujete z vsaj eno našo plačilno kartico: možen je tudi AvtoKredit brez zavarovanja, ki je še cenejši, hitrejši in preprostejši AvtoKredit NLB brez zavarovanja do zneska 1 mio SIT lahko najamete v katerikoli poslovalnici NLB, za višji znesek do 3 mio SIT pa se oglasite v poslovalnici, ki vodi vaš osebni račun Če se sprašujete, kako bi porazdelili plačilo avtomobilskega zavarovanja ali nakup novega avtoradia na več prihodnjih mesecev, je odgovor na dlani: preprosto s posojilno kartico Karanta ali posojilno kartico MasterCard. Novost v ponudbi posojilnih kartic je Karanta, pri kateri vsak mesec odplačate le 10% porabljenega zneska S posojilno kartico MasterCard lahko obročno nakupujete tudi v tujini Kartici dobite brez plačila članarine. Vabimo vas, da se za več informacij oglasite v naši poslovalnici Lucija, Obala 112, 6320 Portorož, kjer smo vam na voljo vsak delavnik med 8.30 in 13.00 ter 15.30 in 17.00. Lahko pa nas pokličete tudi na telefonsko številko 05 677 08 58 ali obiščete naše spletne strani www.nlb.si/avtokredit. Zakaj bi torej sanjarili o novem avtomobilu? Preprosto - kupite ga! Primer izračuna AvtoKredit brez zavarovanja AvtoKredit zavarovan s plačilom zavarovalne premije Znesek kredita 6.000 EUR 12.500 EUR Doba odplačevanja 60 mesecev 60 mesecev Obrestna mera 6m EURIBOR + 2,75% 6m EURIBOR + 2,75% Mesečna obveznost 115 EUR 239 EUR Zavarovanje Brez stroškov zavarovanja 294 EUR Stroški odobritve V času akcije vam jih podarimo EOM 5,67% I 6,71% l/račun efektivne obrestne mere (EOM) je narejen na dan 31 3.2006 m je informativne narave EOM se lahko spremeni, če se spremenijo stroški odobritve, stroški zavarovanja, obrestna mera, dan in mesec črpanja Ijanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Poslovalnica Lucija