Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 1 Din. Leto IV. Izhaia vsakega 1. m 15. v mesecu. Letna naročnina 25 Din, za Inozemstvo 40 Din Jesenice, 1. septembra 1939 Štev. 17. ček. račun št. 12.666 Teiefon Jesenice 625 Uprava In uredništvo Jesenice, Krekov dom Misli ob sporazumu šest mesecev je minilo, odkar si je vlada g. Dragiše Cvetkovića nadela nelahko nalogo, da razčisti že toliko let pereče vprašanje — sporazum s Hrvati. Centralizem, ta strupeni zatiralec vsega, kar koli diši po ljudski volji in demokratizmu, se je zajedel kakor pijavka v politično življenje Jugoslavije, ugonabljal vsako svobodo besede, zaviral pametne besede, nasvete in želje, i>oleg tega pa zadrževal pravilni gospodarski in trgovinski promet, tako da je postal položaj tako rekoč nevzdržen. Dr. Stojadinovic in njegovi so pač govorili v svoji deklaraciji, v svojih pogostih obljubah in v volivnem boju, da je hrvaško vprašanje po svoji važnosti eno prvih vprašanj, ki ga je treba za vsako ceno rešiti, toda od obljube do izpolnitve je bil, vsaj pri dr. Stojadinoviču, velik korak, ki ga le-ta v svojih diktatorskih ambicijah ni hotel in tudi ni zmogel. Trezni politični možje so zadali udarec temu nesmiselnemu čakanju in so na čelu z Dragišu Cvetkovićem dali slovo svojim trmoglavim tovarišem in dali razumeti Hrvatom, da jim je do dela in do resnega dogovarjanja. Dramatični izstop nekaterih ministrov iz Stojadinovičeve vlade in njihova odločna zahteva je napravila konec kolebanju in ugibanjem. Dragiša Cvetković, '»o/ realnega pogleda, tihega dela in močnih "stvaritev, se je s svojimi vnetimi sodelavci podal na težko delo in, kakor danes vidimo, v vsakem oziru uspešno. Da bo sporazum dosežen, to smo si spričo odločnega vladnega predsednika g. Cvetkovića lahko predstavljali, toda da bo dosežen v tako kratkem času, tega si ni mogel misliti niti večji optimist kakor smo bili mi. Kajti centralizem in njegovi nasledki so tako zelo ugonnbljali vsako zdravo politiko, tako na glavo postavljali vsako stvarno dejstvovanje naših politikov, tako poniževali Hrvate in Slovence, da pomeni doseženi sporazum v pravem pomenu besede rešitev ob dvanajsti uri. Ne le, da se je miselnost srbskega naroda pokazala proti težnjam Hrvatov v kar najlepši luči, tudi bratski hrvaški narod je pokazal poleg odločnih zahtev, do katerih je imel izključno pravico, občudovanja vredno lojalnost, ki jo bomo mogli razumeti prav šele takrat, kadar bo posledica določb sporazuma preobrazila vse naše politično življenje v smeri, ki si jo je zamišljal vsak, komur je miren napredek naše države pri srcu. Čeprav še ni ta sporazum končna rešitev hrvaškega vprašanja, bo vendar ta realna |x)li-tika dovedia do nadaljnjih spoznanj, ki bodo pospešila končno ureditev položaja lirvatskega naroda na ozemlju, ki mu pripada, in z delokrogom, ki je potreben, da pokažejo Hrvati vso svojo ustvarjalno silo v ureditvi svoje domovine in v sodelovanju v skupnih interesih države. Sporazum bo prepričal svet, da se je pri nas začela nova doba in da je preteklost za vedno izbrisana. Ponižnost in uslužnost — naš greh 1'riiv za prav ii:i v ponijem naslovu nič no-vi'H'ii, nič lakrga. i imeli pisali nič drugega. lies je obrabljen I a na.slov, res da je vsebina v glavnem že slo/kral |)remiela in potlana v mno-H'li različkili, N'endar se zdi. da bi bili zmožni 1'ikili prigovorov samo oni. ki jim (rajno obnav-l.ianje k h in |x)dobnili stvari ni ]м> godu, ol)-'■"•'in pa je (udi res. da se bomo mogli otre-sti kar na« dela majhne in premalo sanioza-Neslne. samo z večkratnim opozaijanjem in ka-^•""jcni na dejstva, ki nam niso-v ponos, ampak ^ siainolo. lilapčcvska uslužnost. Sl<)venci smo radi u.služni. navadili smo se lega I * "sili |M>(IU)žništ va. v časih, ko so si močnejši a^ilili brezp<)jr()jf||<) pravico do zatiranja majh- nih in ni.so gitxiali prav nič na vrednost naroda kol člena v verigi narodov, ki ne bi i)ila popolna. če bi iz nje izbili en člen, ko se niso zavedali. da je narod, čeprav še tako majhen, dostojen in enako\ reden vrstnik drngili. večjih narodov. ki zato nimajo niti po\()da niti npravičeno-sli. da bi jih manjši častili ali se jim klanjali. »\i'like države in narodi,« pravi Masaryk. ».so svetovni s svojo lastno silo in šlevilnostjo; manjši naroodoč-nost. Dijaki so nam s tem nudili zo|)et lep in koristen večer in želimo, da bi na tej poti vztrajali. Male in velike trgovske knjige, vse dobite v trgovini Krekovega doma Dovje Občina je začela gradili nov most čez Savo, in sicer na mestu, kjer je stal most, katerega je pred leti odnesla Suva. V bližini cestarske hiše je bil takrat zgrajen zasilni most, ki je moral zdržati do danes. Ko 1h) zgrajen nov most in lx) cesta razširjena do .Mojstrane, lx) to v veliko [Kmioč voznikom in avtomobilistom, ki se IkxIo mogli tako izogniti klancu od glavne ceste v Mojstrano. — Tudi žiipno cerkev 1н)то |)rekrili še to jesen, deske za to imamo že pri-pravljene. — Kljub temu, da je občina revna, brez |)Osebnih dohodkov in pod|K>r od strani oblasti, se odlwr trudi, da s skromnimi srtnlstvi popravlja, gradi in vzdržuje v občini. Zanimivosti Nespretna film. igralka. Sonja Jlenie, svet. prvakinja v drsanju in ena od najlxilj priljubljenih filmskih zvezdnic, se sicer more ]xihvaliti s kariero, ki jo je dosegla. Kna skrb pa ji je na |>oti: kako bi dobila moža. Medtem ko njene to-varišice v Hollywoodu neprenehoma stopajo in s cilindrom in oblečenem v frak. ne vem kakšnega dostojanstvenika, smatra za neobhodno, prirejati sprejeme iii parade posameznikom, skupinam ali četam domače, prijateljske ali sosedne države, vidi v zamejcu idol, ki se mn klanja do tal. čeprav \e, da časti v takem idolu uda naroda, ki nam je tnaklonjen samo iz sebičnih namenov. Komu čast? V naslednjem bomo spoznali, da je z nami res tako in da mora to bridko resnico priznati vsak, ki čuti tako, kakor se sj>odobi za človeka, ki ima ponos, vero v »velike« može in čut za narodno, elovensiko. Slovenci radi sprejemamo. Naj Ix) ta ali oni. zaslužen za narod ali nezaslužen. Slovenec mu bo pripravil sprejem; častna četa, godba, narodne noše, povrhu pa še številno občinstvo vse vasi, polovice trga in mesta, občinstvo, ki v največ primerih ni toliko navdušeno kot radovedno, še manj pa, da bi se zavedalo, da je ali bi vsaj moral biti vsak, kdor je deležen sprejema, voljen od ljudstva in v službi naroda. Sprejemi so največkrat slepilo za ljudstvo, zlasti za ono v podeželju, so prav posrečno posnemanje Poteni-kinovih vasi. Ponos naroda seveda dovoljuje spoštovanje onih, ,ki za narod res kaj narede. ponižnost in uslužnost ])a ni primerna proti takim, ki bi mogli za narod kaj naredili, pa ne narede- Najbolj smo izpostavljeni nalogam sprejemanja mi Jeseničani, ki nas zadene dolžnost de-moustriranja in manifestacij skoraj vsaki skupini t»l.i skupinici, ki pride iz tuje države k nam ali samo skozi naše kraje. JNoben tujec nas ne bo skušal spoznavati pri sprejemih, ampak na \sakem koraku, ki ga bo vodil pri potovanju skozi naše kraje, in pri vsakem stiku z našim ljudstvom, našimi šegami in običaji. S])rejema-nje tujcev je spričo vsega truda, ki ga ima ta dolžnost, končno le ;x)niževanje. izhajajoče iz enakopravnosti slovenskega naroda z drugimi, čeprav večjimi narodi. Tudi denarja za take stvari najbrž ni tako škoda kakor ga je .5к<к1а za bolnice. dol)re ceste itd. Kar pa narodov ]M)nos najbolj ponižuje, je že omenjeno klanjanje vsakemu zamejcu in zameta vanje lastnega jezika, to se pravi, zameta-Vanje najdražje svetinje, ki jo narod ima. \ najnovejšem času smo doživeli ponovna poniževanja. od katerih naj omenim dva kričeča primera. i*t иеаЏ' I/ eadat/tiiSUefn okeaiu! dopisujte v „Na mejah", ki je izviren slovenski list Tako domačini doma. Za zgled, kakšno je prizadevanje tistih, ki hi rudi slovenski jezik pojngoslovenili, naj omenim ljubljansko »Jutro« od 14. avgusta tega leta, ki je v svojem naslovnem članku napisalo, da so prišli na Bled Sokoli »i>od vodstvom dr. .VIurnika. kompozitorja naših ritmiških vežb« (podčrtali mi). Ubogi jngoslo\enarji, kakšna je vaša vnema za udušitev vsega, kar diha slovensko. Jasno je i)otem. da ste morali na lepake za javni nastop sokol sik i h telovadcev na Jesenicah napisali, da se vrši po telovadbi narodna veselica, da ste s tem privabili tudi take. ki po tolikih letih še niso prišli do tega. da ste samo jugo-sloveni in prav nič Slov i iici. Pišemo svarilo. Pa naj kdo reče. da je tako pisanje odveč-Le malo naj pogleda okrog, pa bo naletel na (oliko žalostnih primerov teptanja slovenskega ponosa, narodnih svetinj in jezika. .Nič jim ni mar, (Ia jih je rodila slovenska mati, oril.i ])ro(i zatiralcem, katerim so morali hlapčevati z žulji svojih rok, pa jih je I epe I še bič nasilni-kov do krv i. I udi pri nas so taki. ki tepejo s takim ravnanjem vse Slovence. Zatajevalci slovenskega naroda so to. zatajevalci njegovega ponosa in jezika, zato tudi zatajevalci slovenskih mater in slovenskih očetov. Tem naj velja beseda svetega pisma: ?Ne veseli se zasraniov anja svojega očeta, ker ti ni v čast njegovo sramote-nje: človekova rast iz v i ra namreč iz časti njegovega očeta in oče brez časti je sinu v sramoto. Dan naše mladine Nedeljo 20. avgustu siueiuo imenovali nedeljo prireditev. Saj jih (oliko iia dan pae /lepa ..še iii bilo. I a dau je l)il praznik \.se jeseniške mladine, včlanjene v različnih druš(vili. I udi katoliška je.seniška mladina je slavila .svoj praznik in |H>ka7.ala sadove \ ečmesečnega , 20, sin mizarskega mojstra Filipa. — 11. julij: I. G. Bazi lov: Kruh I ileii 14)š(Mi, |X) družinski tradiciji zruscl za to-^iiriiiškcga dolavc«, je sedel v ht^znici za mizo. Žilavi •'oki, še umazani od prahu, je |X)rival sem in tja med •kozarci Štirih sopivcev, ki so pijano IxdSeali v pra-liter. Zdaj je z udarci stisnjene pesti koval he-ol) mizo, potem spet dvigal umazane prste pred "<)s tovariša ter blebetal v pijanem zanosu. Po stari "»vadi, ki je ob vsakem plačilnem dnevu bila enako '^|X)lzka in odvratna, j(! tudi danes gospodaril z vi-"<"11 in opitimi tovariši, ki so v vinski nenasitosti ''inavsko kremžili svoje zari|)le obrazih. ■luko, da. .Pogovoriti se moramo,* je koval Peter, se je. Ti I nov pogled zvedavo ustavil ,nu njem. > Ti si pameten, Peter, hk, no — pa vi trije, ne '•''ч'П1,< Tegnilo ga je, dolgega Ti I na, da se je nagnil 'o sredine mizo in niežiknil z rdečimi očmi. >8ај ste »■iizu-me.li, ne?« 'Kako |)a, razumemo. Mej, suj smo tovariši!« je grbasti Ivan in omahnil 7. glavo Se niže, da je ' " videti, kot da j t; ])relomljen na dvoje. »Ti si pa-'"•"tnejSi, kar govori, lie, Francka,. Tilen kliče! Se '"'Su«, jo ravsnil proti natakarici. >K«j i)a zijaS, po-'''••'•'zi gospodom!« /"kroholali so se vsi hkrati, brezizrazno, nesram-j'*'- se je pehalo tiiko, da je bil njegov «meh J izraz muke kot preSernosti, V .skrajnem kotičku "J'Kovih možgan je tlela Se nekoliko jasna, majhna rati ljudje, ki se jih je nabralo toliko, kot nekdaj v orlovskih dneh. Vse je toplo spreletelo, ko je godba zaigrala fantovsko himno. Potem se je začel odvijati program. Prvi so nastopili najmlajši z vetrnicami v rokah in so zaradi ljubko izvajanih vaj želi simpatije vse publike. Sledile so proste vaje članov, mladenk in članic. \ mes pa je nastopila višja vrsta ГО Jesenice z vrhunskimi vajami na konju, ik/rogih in drogu. Vsa njihova dovršena izvajanja je množica navdušeno pozdravljala. Omeniti moramo še študente, ki so z elegantno gimnastično vajo dokazali, da dobro razumejo izrek: Mens sa.na in cor-pore sano. Prav ko je bil program izčrpan, se je vlil dež, ki pa je kmalu prenehal, tako da so se mogli ljudje na prostem ob zvokih godbe oddahniti od vsakdanjih skribi. Če na koncu še rečemo, da smo bili presenečeni nad napredkom, ki sta ga pokazala i ASK Gorenjec i jeseniški fantovski odsek, lahiko sklenemo to naše poročilo s pohvalo vsem, ki so pripomogli, da je ta dan tako lepo uspel in z željo, da bi ta naša mladina še za naprej tako zvesto čuvala svojo tradicijo. vestnik Лпа Osenčič, hči tov. delavca Antonina, Gregorčičeva 5. — 12. julij: Tatjana Ana Žvan, hči železničarja Pavla, Prešernova 1. — 16. julij: Aleš Razinger, sin tov. delavca Aleša, Plavški Rovt 9. — 17. julij: Zdenka Andreja Blenkuš, hči tov. delavca Antona, Kosova 2. — 18. julij: Agis Rudolf Fukis, sin tov. delavca Rudolfa, Mencingerjeva 5. — 20. jnlij: Alojzij Frančišek Jug, sin železničarja Alojzijg, Ilrušica 45. — 29. julij: Danijel Vrhovec, sin pismonoša Avgusta, M uro v a 1. — 9. avgust: Ana Marijana Žmitek, hči železničarja Ferdinanda, Pod Mežakljo. — 10, avgust: Drago Močnik, sin tov. delavca Ignacija, Aljaževa 4. — 11. avgust: Ana Klinar, hči tov. delavca Albina, Kosova 1. — 15. avgust: Alojzij Cop, sin tov. delavca Alojzija, Plavški Rovt 3. Smrti: 1, julij: Ana Bergant, zasebnica, Gregorčičeva 9, — 24, julij: Rudolf Šavnik, sin tov, delavca, Jesenice, star 3 leta. — 1, avgust: Hajdič Ivana, žena tov. delavca, Gos]X)svetska cesta, stara 34 let. misel na nekaj, misel, ki bi ga gotovo pognala ven iz izbe, če ne hi bilo teh rdečih, režeči h se obrazov okrog njega, ki so ga priklepali neusmiljeno v ta brezniiselni, napol blazni krog, iz katerega je puhtela kisla soparica alkohola ter ga slepila. Za trenutek je začutil neznano težo okrog srca, pa ga je že spet dvignil zahrbtni demon iz tečajev ter mu vodil roko s ix)lnini kozarcem k ustom, Izpil je do dna in se zleknil v stolu. Pred njim so plesali rdeči, zaripli obrazi... »Pravim, da lxi tega enkrat konec,« je zmedeno hlastnil. >Za te skope dinarje, ])a se pretegni, h k —. Delaj in stradaj! In temu, hk, temu pravijo gos|X)dje pravica.« »Kar reče;, Je |xi pa meti, Tilen,« je rekel rdeči obraz, »Mi smo več vredni.« Peter je planil kvišku in se o|X)tekel. »Svojo kri dajemo, kri, kri! Saj ni gnojnica!« Tilen se je ]X)gnal naprej in dvignil umazani Razne kipe za poročna darila ima v zalogi trgovina Krekov dom izstopajo iz zakona, je Sonja še vedno samica. Čeprav ljubka in nadarjena, Je vendar pri moških zelo nespretna. Nedavno ji je začel dvoriti znani filmski igralec Leo Boumon. Vse je bilo v najlepšem redu do trenutka, ko se je Sonja pozanimala za njegovo plešo in mu svetovala, naj jo skuša omiliti. Ni ga videla več. Jedi pri raznih naro. dih. Eskimi uživajo kot največjo slaščico topla, še neočiščena čreva morskega psa, Culukafri ne pijo nikoli svežega mleka. Pustijo ga v posodi toliko časa, dokler ne postane kislo, v to kislo mleko pa stalno dolivajo svežega mleka. V Tibetu jedo surovo maslo tem rajši, čim starejše in žarkejše je, Bo-tokudi, divje pleme na Sumatri, Smatra za naj-1k)IJšo Jed pasje zrezke. Kitajci nudijo gostu ki-tovo meso, garnirano z opičjim mozgom. Ameri-kanci jx)strežeJo s tole jedjo: na lističu grenke solate košček ananasa, jxjlitega z majonezo. V Južni Afriki Jedo mnogokrat kobilice tako kot pri nas rake. Dober tek vsem! Golf partijo so začeli v Italiji in Jo dovršili v Franciji 4 Ixjgati Angleži, ki so bili na dopustu v bližini Jezera Como. Ko Je eden od igralcev opazil, da se vali krogla v čisto drugi smeri kot Jo Je namenil, in so tudi ostali ugotovili, da Je pi-ostor za golf docela neugoden, so sklenili Jnenjati igrišče in nadaljevati igro kje drugje. Sedli so takoj v letalo, se (xlpeljali v Francijo in nadaljevali ter končali partijo na nekem lz gnojnice se ni niti eden rodil. Mar naši otroci, lik . .. Tudi njih kri sesa ka .. pital. Čigav pa je, lik... ta zakon? Rojevaj, pa stradaj. Ali naj otroci travo žro? Jaz pravim, hk... še za enega ni.< Sunil je proti kozarcu in ga zlil vase. »Zverine so, hk.. . ne pa ljudje, hk ...« Roka mu je omahnila. Iz ])rez-močiiih prstov se je izvil kozarec ter se razbil na kamnitih tleh. Peter mu je nalil drug kozarec. »Dobro govoriš, Tilen.« »Vzajemnost, tovariši!« »Vrag jo vzemi! Pij, Tilen, na naše zdravje!« Tilen spet pije. S tresočo roko dviga kozarec k ustnicam, ki hočejo v smeh, pa se le trpko stisnejo. Niti pljuniti ne more več, čeprav bi s tem rad dal duška svoji pekoči notranjosti. Čuti rahel svit v sebi in čuti tndi, kako ga preplavlja pekoči občutek, da se ne more izviti iz težkih krempljev, ki grabijo po njem vprav iz srcu do vratu. Pilnu je, da bi klel, preklel samega sebe, udaril v te režoče se obraze, ki bolščijo vanj kot grenki očitki, kot njegovi lastni grehi... ne, v njih vidi sebe v vsej goloti, svoj pravi zmaličeni obraz z brezizraznimi, steklenimi očmi. In še nekaj vstaja pred Til no m v vsej grozoti. Plahe, globoke oči dveh otrok zableste iz drobnih obrazov. V njih je strah, je glad. Drugega ni v njih. Ni ljubezni, ni toplote, ni smehljaja. In med njima stoji mučenica. Plaha je, slalK)tnu; Tilen vidi v njenih očeh mehak blesk, pa vidi tudi strašno vprašanje tr-pinke: mož, kje imaš kruh za otroka? »Živela pravica!« kričijo vse v p rek tovariši in se neunvno režijo. »Tilen, pij, na naše zdravje!« kriči Peter in ga IX)liva z vinom. I i len se prekobali ter med krohotom vseli vrže nogi na mizo, da zazvene kozarci in vino v tenkih curkih teče na tla. Potem se zastrnii v strop in ne sliši tovarišev, ki so se zedinili v bučni [lesmi na vsa grla. Na srce mu težko lega. Skozi okno je silila trda noč in se bila s slalxitno svetilko. Počasi so se odprla vrata. Sključena žena z otrokom v naročju je vstopila; za krilo se je je držalo suhotno dekletce ter s plaho razprtimi očmi strmelo za materjo. Zena je stopila k Tilnu: »Pojdi,« je rekla tiho ter ga jjrijela za ramo. V izbo je na mah legla tišina. Sopivci so izginili. Tilen je dvignil motne oči. Kletev mu je zgenila ustnice: »Domov se poberi, baba!« »Joj, Tilen,« je zatrepetalo iz žene kakor odjek nečesa, kar se je v njej prav ta hip zrušilo. Dekletce je sesalo umazani prstek in plaho strmelo. Otrok v materinem naročju se je oklenil njenega vratu in glasno zajokal. Natakarica Francka je stopila k Tošenovki: »Prej naj plača pijačo! Za vse!« Pošenovka se je zastrmela v Francko; Za vse. Da, za vse bi bilo kruha, za vse toliko, da bi ne gledal glad iz otrokovih oči, da bi ne iskal zaman po materinih prsih. Za vse! »Šestdeset dinarjev, gospa,« je bila Francka neusmiljena. ^ Ženo je presunilo do srca kakor nož. Tu beseda, ki je zanjo pomenila veliko kruha, je sedaj vztre-petala skozi vso njeno bit z občutkom, da je tudi otroka oplazila v svojem silnem zamahu. »Mama, glej, tam so pa že.nilje!« Dekletce ob njenem krilu je stegovalo roko za kruhom na polici. Njen obraz je sijal od hrepenenja. »Jezus, .Marija!« Pošenovka se je vzpela kakor napeta struna, iz katere je zadnjikrat jeknil glas. Prižela je dojenčka k sebi in potegnila dekletce sunkoma za selxij. Stopili so v noč, gladili, slalxitni, prazni. Dekletce je vpraševalo: »lio očka prišel za nami?« »Bo,« je dejala mali. »In bo prinesel kruha?« »Bo.« »Oj,« je zahrepenel otrok. Mati pa je prižela dojenčka na prazne prsi in krvavo jokala v svojem srcu. \faeM Mitotic woi CUmhc! HRANILNICA IN POSOJILNICA NA JESENICAH obrestuje vse stare In nove vloge po 4 »/o. Nove vezane pa po 5 o/o. Vaš denar je varno naložen pri njej. Zanjo garantirajo hranilnične rezerve, lNa mejah«: Jože Godina, Jeseniee. — Urejuje; Stanko Savinšek, Jesenice. — Za urednika v Ljubljani: Ignacij Železni k. Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejec.