Poštnina pavšalirana. Uredništvo In upravnlštvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119. Štev. 33. V Ljubljana, 21. novembra 1921. Leto I. AVTONOMIST Izhaja vsak poracfieljelc zjutraj. Celoletna naročnina 120 K« mesečna 10 „ Posamezne številke se ra-čunijo po 2 K. Inseratl se računajo: pol str. 1000 K, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda 1 K. Najnovejše. Priprave za nove volitve. Belgrad, 20. novembra. Pogajanja med radikali in demokrati so dospela na mrtvo točko, ker sta obe stranki glede zasedbe ministrstva notranjih zadev nepopustljivi. Zato smatrajo radikali, da so edini izhod iz sedanje krize nove volitve in v radikalnih krogih prav pridno računajo, s pomočjo katerih strank bi se dala sestaviti vlada, ki bi izvedla nove volitve. Prva kombinacija je: radikali, hrvatski blok, zemljoradniki in Jugoslovanski kulb. Taka vlada bi se opirala na 243 poslancev, torej na ogromno večino. Druga kombinacija izpušča hrvatski blok, ostale stranke pa bi še vedno imele večino (179 poslancev). Tretja kombinacija računa z današnjo radikalno demokratsko koalicijo, ki naj bi čimprej sprejela novi volilni zakon, nakar bi se razpisale volitve. Radikali delajo z vso silo na to, da pride do novih volitev čimprej, sicer se boje velike izgube mandatov na korist zemljoradnikom. Novi davki. Belgrad, 20. novembra. Na zadnji ministrski seji je poročal finančni minister dr. Kumanudi o državnem proračunu, ki izkazuje kljub največji varčnosti okoli 1 milijardo dinarjev primanjkljaja. Da se pokrije primanjkljaj, je predlagal finančni minister povišanje vseh davkov za 100 odstotkov. Na seji se je dalje ugotovilo, da se davek na vojne dobičke pač pobira v „novih krajih11, v Srbiji pa ne. Dr. Kumanudi je izjavil, da bo to pogreško popravil. Izenačil se bo tudi davek na žganje po celi državi. Na eni bodočih sej bo poročal dr. Ku-manudi o vnanjem posojilu. Konferenca za razorožitev. stališče. Francosko Dunaj, 20. novembra. Danes v pon-deljek bo obrazložil francoski ministrski predsednik Briand stališče francoske vlade glede razorožitve. Seji bo prisostvoval maršal Focli. Briand bo izjavil, da se Francija strinja s programom Hughesa (obustava oboroževanja za 10 let.) Naglasil bo, da Francija še ni začela izvrševati svojega 1. 1912. sklenjenega in določenega mornariškega programa. Sedanje francosko brodovje pa je potrebno za varstvo francoske obale in kolo- Francija in Amerika. Dunaj, 20. novemrba. „Echo de Pariš" poroča o razgovorih, ki jih je imel njegov dopisnik v Ameriki z različnimi vplivnimi osebami. Iz teh pogovorov sledi, dao bstoji za Francijo nevarnost, da izgubi simpatije Amerike. Amerikan-ci smatrajo Francoze danes za najbolj vojaški in imperialističen narod. Apanaža za Karla Habsburškega. Dunaj, 20. novembra. Iz Londona javljajo: Veleposlaniška konferenca je predložila, da se dovoli Karlu Habsburgu apanaža v znesku 25.000 funtov šterlingov letno. Ta znesek naj bi plačale Italija, Jugoslavija, Čehoslovaška in Poljska, Avstrija in Ogrska ne bi plačevali nič, ker te dežele niso dosegle z odstavitvijo Karla nobenih koristi. (En Hudi boji med Ukrajinci in boljševiki. Dunaj, 20. novembra. Ukrajinski tiskovni urad poroča, da sc bijejo pred Kijevom že dva dni ljuti boji med Ukrajinci in boljševiki. Dnevne vesti. Po receptu Stritarjevem. Stari naš Stritar jc nekje v „Zvonu“ (dunajskem) zapisal v eni svojih kritik na naslov raznih glav v Sloveniji, da ne bi bilo napačno zapisati pri vsakem stavku še besede: „To je ironija" ali pa „to jc per-siflaža" itd. Te besede so nam prišle na misel, ko smo brali različne notice v slovenskih listih, nanašajoče se na našo zadnjo notico o ..ustanovitvi republikanske stranke." Bili so ljudje, ki so to našo notico vzeli kot to, kar je: posmeh na veliko število strank v Sloveniji. Drugi so jo vzeli drugače. Nerazumljivo nam je pa, kako pride naš odgovorni urednik do tega, da on osebno namerava „ustanoviti“ kakšno novo stranko! Ali je kje kakšen njegov podpis na kakem proglasu ali kako? Na sam sum« da jc kdo avtor te ali one notice, zidati dalekosežne kombinacije, to naj pa vendar slovensko časopisje mirno prepusti kakemu Urhovacu ali kako se ze piše dotični dopisnik laških listov. Praktične posledice centralizma. (Za delavstvo.) nij. Nato bo Briand orisal politični položaj o Evropi. Rusija vzdržuje poldrug milijon mož pod orožjem. S to armado lahko napade Poljake in udere v Nemčijo. Zato je Francija prisiljena vzdrževati veliko armado na kopnem, dokler red v Evropi ni vzpostavljen. Francija iskreno želi, da se stroški za vzdrževanje armad znižajo, toda pod neko gotovo mero Francija ne more iti z razorožitvijo, ker mora' sama skrbeti za svoje varstvo. funt šterlingov je okoli 2000 naših kron. Kar bi torej dobival na leto okrog 25 milijonov naših kron). 'Belgrad, 20. novembra. Rumunski in češki poslanik sta informirala Pašiča o stališču svojih vlad glede izplačevanja apanaže za Karla. Mala antanta bo skoro gotovo protestirala proti predlogu veleposlaniške konference. Zdravila bodo prodajale nemške tvrnice v inozemstvo le še za dolarje. Zato izgleda, da se bodo zdravila vsled visoke cene dolarja v kratkem znatno podražila. 0 mobilzaciji na Hrvatskcm je izdal zagrebški pokrajinski namestnik čudno poročilo, v katerem posredno potrjuje, da je bil odziv vpoklicancev na Hrvatskem neugoden. Glede odziva v Sloveniji so poročila deljena: Eni listi pravijo, da so Slovenci storili v polni meri svojo dolžnost, drugi zopet trdijo, da so „klerikalci“ preprečili dober odziv in da bo mnogo ljudi kaznovanih. V interesu enakopravnosti bi bilo želeti, da pove tudi belgrajska vlada svoje vtise o odzivu na vpoklice v Srbiji Kadar bomo vsi vedeli za grehe svojih bratov, jih pa začnimo metati drug drugemu v hrbet na veliko veselje gospoda Urba-naza ali Urhovaza in „Jutra“. Kurz naše krone v Curihu polagoma raste. Zadnji čas. Pretekli teden so v Belgradu (v tretji sekciji zakonodavncg^i odseka) razpravljali o novem zakonu delavskega zavarovanja za slučaje bolezni in nezgod. Zavarovanje zoper brezposelnost, starost in onemoglost so sploh odložili! Tudi tu so uveljavili centralistični sistem. V Avstriji je bilo delavsko zavarovanje zoper bolezen upravljano po dveh tretjinah delavcev in po eni tretjini delodajalcev. Vendar so že v Avstriji zadnja leta pred vojno delavci zahtevali reformo v tem smislu, da so bolniške blagajne namenjene zgolj delavcem, da gre toraj njim prva in zadnja beseda pri upravi teh zavodov. Delavske zavarovalnice zoper nezgode pa so bile uppravljane paritetno, to se nravi, v odboru je sedelo polovico delavcev, polovico pa delodajalcev. — Na Hrvaškem so pod ogrskimi postavami poznali le delavsko zavarovanje za slučaj bolezni. Bolniške zavode so tam upravljali paritetno, toraj so bili tam delavci na slabšem. V Srbiji sploh ne poznajo teh in takšnih zavodov in šele pred nekaj dnevi je ministrstvo odredilo, da naj se uvede bolniško zavarovanje za delavce tudi v Srbiji, predvsem v Belgradu. Sedaj delajo v Belgradu na novem delavskem zavarovalnem zakonu za vso državo, ki bo najbrže tudi sprejet. Prva misel, da se bolniško in nezgodno zavarovanje združita pod eno samo upravo, ni napačna, ampak dobra. To je pa tudi vse. Novi zakon pomenja za srbske delavce napredek. Na Hrvaškem za enkrat delavci ne dobe in ne izgube nič. V Sloveniji pa samo izgube. V Sloveniji izgube delavci predvsem odločilno moč v teh zavodih tudi če bi bili vsi edini in enotni, ne pa razcepljeni na tri, štiri stranke. Drugič, denar, ki ga imajo sedaj ti delavski zavodi, se prenese za sedaj iz Slovenije v Zagreb, kjer bo pa le začasno centrala teh zavodov; ko pa se pripravijo pogoji za centralo v Belgradu, bo šel denar tja doli. V Sloveniji je podvrženo temu zavarovanju kakih 70—80 tisoč oseb. Ti ljudje plačujejo že dolgo vrsto let svoje, sedaj precej visoke tedenske prispevke. Nabrali so se čedni fondi, zlasti odkar so bile male bolniške blagajne v Sloveniji združene v eno samo veliko osrednjo blagajno v Ljubljani. Večina tega težko skupaj zno-šenega denarja bo šlo tedaj iz dežele, ki bo v najboljšem slučaju prišel v dobro zavarovancem v vsej državi. Z nekega višjega vidika je to morda prav, ni pa pravično. Opazujemo, da se „pravič-nost“ dostikrat prezre; tako tudi v tem slučaju. Če Hrvati zaenkrat nekaj dobe, ker pride upravna in denarna centrala te panoge socijalne uprave v Zagreb, bodo vse to zopet izgubili, kakor hitro bo centrala prenešena v Belgrad, kar ravnokar predlagani zakon že predvideva! Tako vidimo, kako centralizem ni-velira, kako zlasti mi Slovenci pri tem trpimo. Mesto, da bi se tam, kjer imamo Slovenci boljše uredbe kot ostali naši sodržavljani, skušalo polagoma dvigniti na že doseženo stopnjo, še ostalo delavno ljudstvo, gre centralizem dosledno za tem, da se slovensko ljudstvo potisne za dolgo vrsto let nazaj. Čudno, da se našim centralistom ne da ničesar dopovedati. Navedli bi lahko celo vrsto krutih slučajev ravno iz socijalno politične zakonodaje. Na primer: Za onemogle rudarje, njih vdove in sirote imajo skrbeti bratovske skladnicc. Te pa so večinoma pasivne in skrajno slabo upravljane. Tudi zakon, na katerem slone, je zastarel. Te bratovske skladnice izplačujejo tako nizke „provi-zije“ tem revežem, da je joj. Svoje dni je g. Prepeluh dosegel zvišanje teh „provizij“ — to so razne pokojnine, prispevki za sirote itd. — s tem, da je vlada naložila majhen davek na premog, s katerim je bil ustanovljen nanovo tako-zvani ..slovenski pokrajinski pokojninski sklad“. Te naredbe novi zakon ne pozna in si je doslej tudi zakonodavni odbor še ni osvojil. Seveda — naredba velja le za Slovenijo, je toraj „separati-stična“, torej proč ž njo! Posledica bo, kakor vse kaže, ta, da bodo ti največji med reveži namesto mesečno recimo po 150—200 K, več ali manj, dobivali zopet le prvoino „provizijo“ po 2, 4 ali 6 kron na mesec!! Enako se utegne goditi tudi z drugimi poprcvratnimi pridobitvami na socijalno političnem polju, n. pr. z naredbo o prepovedi ponočnega dela v pekovski obrti, o zaščiti otrok itd. Nočemo hvaliti g. Prepeluha kot nekdanjega poverjenika za socijalno skrbstvo. Tudi on je napravil napake, kar je razumljivo in človeško. Konstatiramo le, da sedaj že dve leti podirajo, kar je bil on ni socijalno skrbstvenem polju ustvaril v enem letu! Kar pa smo hoteli povdariti je to, da se vse socijalno politične naprave v Sloveniji podirajo predvsem zaradi tega, ker ni enakih v drugih pokrajinah, zlasti v Srbiji, Makedoniji in Črni gori ne! Pameten človek bi šel in skušal to, kar se je izkazalo v naprednejših pokrajinah kot dobro, organizirati tudi drugje. Pri nas pa centralisti iz neke fiktivne ideje podirajo, kar nimajo drugje i|. pr. v Srbiji. To je prava civilizačna nivclizacija, ki menda nikjer na svetu in v zgodovini ne najde para. Pripominjamo še, da je v debati o paritetnem zastopstvu v bolniških in nezgodnih zavodih govoril najbolj krepko neki srbski zemljoradnik (kmet), ki mu jc pamet dala, da so to ustanove za delavce, v katerih naj bodo ti tudi gospodarji, prav tako, kakor misli ta srbski kmet na svoje kmetiške zadeve, o katerih hoče sam odločati. Socijalistični klub je bil medel. Prav tako opažamo neko tiho resigniranost v delavskih organizacijah vseh strank v tem vprašanju. Mi si mislimo, če bi n. pr. dunajska ali berlinska zbornica sklenile danes tak socijalno pomanjkljiv zakon: — kakšen vihar bi nastal, kakšen ropot v parlamentu, kaj in kako bi se govorilo na shodih in pisalo v časnikih! Pri nas? Malo vode, posamezen glas skozi okno — to je vse! Saj ni čudno. Socijalistična Zajed-nica v Beogradu se je pred 14 dnevi izrekla proti vsaki avtonomiji, regionalizmu itd. Izrekla sc je jasno in nedvomno za centralistično ureditev države. Logično mora toraj s sprejetjem tega načela sprejeti tudi vse praktične posledice, molčati mora, ko se vrže delavce z odločilnega mesta v zavodih, v katerih so pri nas v Sloveniji samostojno gospodarili že 40 in več let! Novi zakon pa je tudi po „demo-kratsko“ decentralističen tam, kjer predvideva za nekatere delavske noklice, kakor n. pr. za rudarje in železničarje samostojne socijalno-zavarovalne zavode. S tem se hoče delavski stan tudi na tem polju razdvojiti in oslabiti ter obenem zmanjšati pomen in upliv teh so-cijalno-političnih institucij. Namesto napredovanja, nazadovanje in oslabitev na vsej črti. Ampak, ljudje, saj ne more tako dalje! Priznajte, da ste se zmotili, da niste predvideli vseh trdot, ki jih državni centralizem vsepovsod nujno prinaša s seboj, zlasti pa za delavski in kmetiški stan! Poslušajte svojo naturno pamet in preokrenite, dokler je mogoče rešiti še kaj. Avtonomno odločevanje o tistih stvareh, ki niso bistvene za eksistenco države kot takšne, more voditi naprej in kvišku v korist ljudstva. Sedanji sistem pa je koristen le maloštevilnim velikim kapitalistom, pa nikomur drugemu! M. Ž. Priče naše „protidržavnostiu. Ko se je v naši državi započel ustavni boj, ko je stopilo pred nas vprašanje, kako naj na znotraj uredimo našo novo domovino, smo bili z ranjkim dr. Krekom ene misli: da potrebujemo mnogo mnogo svobode. Dr. Krek je bil jasna državniška glava. Že leta 1916. je mislil o notranji ureditvi naše države takole: Treba bo ustvariti močan centralni parlament, obstoječ iz dveh koordiranih zbornic: ene nacijonalno-politične in ene socijalno - politične. Socijalno - politična zbornica bi bila stanovsko zastopstvo naroda: v njej bi bile zastopane kmeti-ške, delavske, trgovske in obrtne organizacije ter zbornice, nadalje kler, uradniki, industrija, znanost, umetnost i. t. d. Takšne zbornice danes nimamo. Politični parlament pa tudi nima ljudi, ki bi mogli in znali konkretno delati na raznih postavnih uredbah stanovskih potreb in zahtev. Zato so te vlevažne naloge danes v Belgradu prepuščene samovolji uradništva, ki le prepogosto nima prav nikakih 'stikov z vsakdanjim življenjem delavnega ljudstva. Zato se naše socijalno-politične potrebe rešujejo tako površno — če se sploh rešujejo! Po naziranju dr. Kreka naj bi imela nacijonalno-politična zbornica, to je centralni parlament reševati zgolj politične naloge, kakor so: vprašanje ustave, zunanja politika, narodna bramba in veliko okvirno zakonodajstvo glede financ, prosvete, socijalne in notranje uprave itd. V krogu te okvirne zakonodaje bi se naj razvila samouprava ljudstva. Pri ustvarjanju provinc bi se naj upoštevali tudi gospodarski momenti. Te province bi imele svoje skupščine, ki naj bi skrbele za gospodarstvo: v poljedelstvu, industriji, železnicah, cestah itd. Glede sporov med Hrvati in Srbi je bil dr. Krek sledečega mnenja: Glavni predmet prepira med Hrvati in Srbi bo različnost v kulturnih tendencah. Zato bo treba ta prepir lokalizirati ter ga izločiti iz centralnega parlamenta, kjer bi se sicer utegnilo pripetiti, da bi stali Hrvatje na eni, Srbi pa na drugi strani kot dve neprijateljski fronti. To pa bi pomenilo propast države, ker bi takšen položaj izkoristili za sebe naši zunanji in notranji ncprijatclji. Česar se je ranjki dr. Krek bal in za kar je že vnaprej iskal leka, to se danes resnično godi. Zavrgli so stanovsko zastopstvo v obliki socijalno-politične zbornice in s tem seve tudi delo, ki ga je nujno in prepotrebno izvršiti v državi, kakršna je naša. Nasprotja med plemeni, konfesijami in kulturnimi tendencami so prenesli v centralni in edini parlament, ki nudi vsemu svetu žalostno sliko naše sedanje notranje neurejenosti. Drugi veliki politik, v Londonu umrli Hrvat Fran Supilo, ustvaritelj nekdanje srbsko-hrvatske koalicije je tudi predvideval pokrajinske avtonomije. Leta 1917. je pisal ta mož: Skupne posle naj bi reševal državni narodni parlament, avtonomne posle pa skupščine dotičnih dežel. Tako bi obstojale centralna vlada in avtonomne \lade z medsebojno ustanovljenimi od-nošaji. Glede Slovenije je mislil, da se ji mora dati avtonomni sabor v Ljubljani za vse dežele, kjer bivajo Slovenci. Tudi ustavni načrt Stojana M. Pro-tlča predvideva pokrajinsko avtonomijo in glede Slovencev enotno, nedeljeno Slovenijo s pokrajinskim zborom. Tudi znani jugoslovanski patriot, Dalmatinec dr. I. Smodlaka predvideva pokrajinsko avtonomijo in • nedeljeno, enotno Slovenijo z lastnim pokrajinskim zborom. Navedli bi lahko še nekaj takšnih ..izdajalcev", kakršni smo mi. — Že ne-številnokrat smo povdarili, da smo brezpogojno za državno edinstvo Srbov, Hrvatov (n Slovencev. Povedali pa smo tudi, da smo proti sedanjemu centralističnemu sitemu, ker je isti nezmožen ugoditi vsem upravičenim željam prebivalstva, ki je v naši državi tako silno različno ne le po kulturnih tendencah, temveč tudi po ekonomskem stanju, so-cijalnih potrebah in navsezadnje tudi — po civilizaciji. Našega delavca vendar ne boste ekonomsko in civilizačno stavili v eno vrsto n. pr. s črnogorskim pastirjem: našega poljedelca ne v eno vrsto s „kmetom“ kje ob Debru? Iz teh in še mnogih drugih razlogov smo za avtonomijo, ne iz trmastega principa. Iz ljubezni do naroda in države smo avtonomisti, ne pa zaradi klerikalizma, liberalizma, socijalizma ali kakršnegakoli drugega „izma“. Nam gre za ljudstvo, konkretno predvsem za slovensko ljudstvo! Zadnjič enkrat je nek Hrvat dejal: Slovenci hočete biti centralisti, pa ste pravzaprav ..separatisti" že vsled tega, ker imate svoj lastni književni jezik in svojo samoniklo slovensko kulturo! Res je. Imamo svoj jezik, ki se precej ločuje od srbo-hrvaščine. Na ta svoj jezik nočemo pozabiti, če bo naturni razvoj saniposebi prinesel, da bomo kdaj utonili v srbo-hrvatskem jezikovnem morju — pa bodi! Proti naturnim socijološkim zakonom se ne bomo borili. Borili pa se bomo, če bi hotel kdorkoli naš jezik, našo plemensko individualnost šiloma, s političnimi sredstvi ubijati. Zakaj smatramo, da je naša sedanja narodna individualnost močan in važen aktivni element v družini Jugoslovanov. Za državno, politično edinstvo južnih Slovanov ne vidimo v tej činje-nici nobene, pa prav nobene ovire. Obratno, ojačenje, kakor je to izrekel Masaryk glede Slovakov Naši politični nasprotniki — centralisti — dobro vedo, da je naše tozadevno stališče v sedanjih ustavnih bojih — dobro premišljeno in družabno utemeljeno. Naš glavni boj gre za tem, da se doseže državljanska svoboda, resnična demokracija, plemenski sporazum in verska toleranca v tej državi in se tako ugladi pot socijalnim nalogam, na katere izvršitev tako težko čaka že vsa leta kmetiško in delavno ljudstvo. Poznamo centralizem še iz Avstrije; pod njegovo silno težo nismo trpeli le narodno kot Slovenci, ampak zlasti tudi soci.ialno kot delovno ljudstvo. Te brit-ke izkušnje krepe naš odpor proti centralizmu tudi v Jugoslaviji, kjer rodi prav takšne žalostne sadove in izkušnje kot jih je v Avstriji: da je najjačji pomagač velikega kapitalizma v socijalnih bojih ubogih, potlačenih in razžaljenih! Očitke, kakor, da smo proti državi, da smo separatisti, izdajalci itd. odklanjamo ogorčeni, ker Miam centralistični nasprotniki ne morejo izpodbiti naših dokazov s stvarnimi argumenti in do-lazi. Ne glede na lajanje centralističnega liberalnega časopisja, smo zadovoljni, ko vidimo, da je pretežna večina ljudstva na naši strani. „Tisk je svoboden." Ne sme se ukreniti nobena preventivna odredba, ki preprečuje izhajanje, prodajanje in razširjanje spsiov in časopisov. Cenzura se sme ustanoviti samo ob času vojne ali mobilizacije in sicer za stvari, naprej določene z zakonom. Prepoveduje se razširjanje in prodajanje časopisov ali natisnjenih spisov, ki obsegajo: a) žalitev vladarja ali članov kraljevskega doma; b) inozemskih državnih poglavarjev; c) narodne skupščine; d) neposrednje pozivanje državljanov, naj s i 1 o m a izpremene ustavo ali državne zakone ali, e) ki obsegajo težko žalitev javne morale." Ta paragraf se začenja torej s popolno svobodo tiska, konča pa z omejitvami tiskovne svobode, ki niso prehude. Zoper domačega vladarja .kot osebo ne nastopa noben pameten človek, (nastopati proti ustanovi monarhije kot take pa ni prepovedano), proti tujim vladarjem in državnim poglavarjem kot osebam se tudi nihče ne bori, kdor ima kaj soli v glavi, narodna skupščina smo mi sami, in delati za izpremeinbo ustave iti zakonov zakonitim potom, namreč s pomočjo volitev, tudi ni z a b r a n j e n o. Ta zadnji odstavek naj si naše oblasti dobro ogledajo in — zapomnijo! (Določbo pod e), ki zabranjuje pornografijo, bo vsak odobraval.) Paragraf 13. ustave torej ni nevaren. Drugače pa stoji stvar s paragrafom 138. Ta slove: ..Prepovedati se sme izhajanje, odnosno razširjanje časopisov in natisnjenih spisov, ki a) izzivajo k mržnji do države kot celote, b) k verskemu ali plemenskemu razdoru, c) če posredno pozivljejo državljane, naj šiloma izpremene ustavo ali državne zakone, samo če se iz sestavka očito vidi, da jim gre za tako pozivanje državljanov." Te določbe so jako nedemokratično dopolnilo § 13. in s tem paragrafom je tiskovna svoboda v praksi takorekoč uničena. Razumljivo nam je sicer že, zakaj so ustvavotvorci ta paragraf vpletli v ustavo, a to, kar je razumljivo, ni vedno opravičljivo in pravilno. Mi že razumemo, da lačen človek žemlje krade, ampak opravičujemo ga vsled razumevanja še ne — mogoče bi bil lahko za ^kos kruha tudi poprosil. V času namreč, ki je pretekel med sklepanjem § 13. in § 138., je bil umorjen minister Draško-vič. Njegov umor so pripisovali boljše-vikom. Mi popolnoma razumemo, da se je hotela protiboliševiška večina ustavo-tvorcev nad boljševiki maščevati, toda maščevalnost ne bi bila smela narekovati zakonov. Maščevalnost je strast in kar strast rodi ni dobro. Naše oblasti se pri zaplembah časopisja največkrat sklicujejo na „izziva-nje mržnje do države" in pa na „izziva-nje plemenskega razdora." Kako je s prvim, kako je z drugim? Že stari Mengcr je v svoji knjigi „Die neue Staatslehre" ugotovil, da imajo vse vladajoče stranke, klike in kaste tendenco, da same sebe smatrajo za držalo. Tudi pri nas opažamo isti pojav. Naše demokratsko časopisje dan za dnem piše o „protldržavnih elementih". Kdo so ti? Kje so? Oni pravijo, da so to n. pr. ..avtonomisti". Kaj pa zahtevajo ti? Ali zahtevajo, naj se razbije država kot celota?! Nikjer tega! Mi pravimo le, da bodi naša državna hiša tako urejena, da bo vsaka skupina imela svoje lastno stanovanje v skupni državni hiši, po katerem ne bo nihče brkljal posvoji volji, ampak samo oni, ki ima ključ do stanovanja. Mi hočemo torej le prc-membo sistema, ne pa rušenja države kot take. To razume vsak analfabet. In vendar trdijo demokratje, da so avtonomisti „protidržavni“! Zakaj trde to? Odgovor je kratek in lahek: Ker se boje za gospodstvo svoje stranke v Sloveniji, če bi Slovenija bila avtonomna. Tega pa ne vedo ali nočejo vedeti, da tudi v avtonomni Sloveniji ni nikjer že vnaprej odločeno in določeno da mora in sme vladati le ena stranka. Vladala bo pač tista, katero bodo ljudje volili. Možnost vlade nad avtonomno Slovenijo je za demokrate in klerikalce in komuniste itd. enaka. Kar smo rekli o avtonomistih, velja več ali manj tudi za druge stranke. „Državo“ hočejo vse stranke brez izjeme, ker jo morajo hoteti: brez „drža-ve“ se vendar nobena stranka uveljaviti ne more! Da bi pa bila edinole centralistična oblika države zveličavna, kakor to trde demokratje, je pa vendarle še vprašanje, o katerem se da mnogo govoriti in o obliki države govoriti in pisati, se vendar še ne pravi govoriti in pisati proti državi ko t taki!! Da pa naše oblasti kljub temu jasnemu položaju vendar še plenijo liste zaradi „protidržavnosti“ — takorekoč na povelje demokratov — je pa druga stvar. Moč je moč in „mus“ je velik gospod. Moč in zakon si včasih sicer nasprotujeta, ampak glavno je le, da ostane na vladi — dr. Žerjav... In ..plemenski razdor!" Tudi to je skakalnica. Kdo ščuje proti Srbom kot narodu? Nihče! Pač pa bo še dovoljeno reči kakšno besedo o upravnih razmerah, ki so nam vsem dobro znane, in naša krivda ni, če se posamezne bel-grajske rodovine, (tkzv. „porodica“) v upravo vtika na način, ki ni v nobeni pravni državi dovoljen in dopusten. (Vrhtcga večina „porodice“ niti srbska ni, ampak cincarska). Če živimo v enotni državi, mora biti dosledno dopustna in dovoljena tudi kritika upravnih razmer in če je nosilec in zagovornik slabega in nezadovoljnost povzročujočega upravnega sistema v državi Slovenec, bo javnost z istim pravom lopnila po njem kot po Hrvatu ali Srbu. Privilegijev pa ne bomo poznali in priznali nikdar in nikomur, niti srbskim upravnikom države, kot ne hrvatskim in ne slovenskim. Nič ne bomo ugovarjali; če pride Srb v Ljubljano za namestnika in če gre dr. Žerjav v Tetovo, ampak znati mora Srb v Ljubljani mnogo, mnogo več kakor dr. Žerjav! V kritik i upravnega sistema obstoji ves ..plemenski razdor" in nikjer drugje. Tako stoji stvar. Seveda se oblast, kadar „pleni“ liste, mora ozirati tudi v tem slučaju na želje ..merodajnih krogov". Upamo, da bo to spoznanje počasi predrlo tudi v javnosti in da bomo s pomočjo javnosti le dosegli enkrat pravo demokracijo in pravo svobodo, tudi tiskovno! Centralistični „teater“. Dva paragrafa ustave. Precej dolgo časa smo uživali v Sloveniji razmeroma veliko tiskovno svobodo. Zadnje tedne pa se je stvar čez noč izpremenila in vse vladi (ne državi!!) nasprotno časopisje občuti trdi, absolutistični pritisk cenzure. Že v zadnji številki smo naglasili, da si moderne demokracije ni mogoče misliti brez popolne tiskovne svobode. ..Demokracija" pomenja vlado vsega ljudstva. Da pa more k vladi poklicano in za vlado tudi edino opravičeno ljudstvo res samo sebe vladati, mora imeti pravico svobodnega izražanja svojih misli bodisi v govoru, bodisi v pismu ali tisku. Kjer te svobode ni, tam ni svobodnih državljanov, tam ni mogoče stvo-riti svobodne politične volje, tam ni vlade ljudstva. V državah, kjer ni svobodnih volitev in svobode tiska, demokracija ni vladajoč političen princip, ampak je prazna beseda, je sleparija in švindl. O tiskovni svobodi govori tudi naša ustava in sicer v dveh paragrafih, v 13. in 138. Čl. 13. ustave se glasi v celoti: Prve dni, ko izide ..Avtonomist" udarja po nas centralistično časopisje, kakor strela sredi noči v gozdu. Potem se polagoma poleže, proti koncu tedna smo pa zopet pri sapi, v nedeljo ponoči je pa pri Blazniku na Bregu nov — porod. ..Avtonomist" se rodi ravno o polnoči. V potideljek v jutro pa se že začno nabirati črni oblaki in tja proti večeru se že prvikrat zabliska in votlo zadoni. Po glavah zaspanih in nezmožnih urednikov centralističnih žurnalistov namreč. To se ponavlja teden za tednom in se bo ponavljalo i v bodoče... Pri tem nam gre po glavi tudi tole: Zakaj smo ravno mi toliko premalo ..klerikalci", da nimamo pri cerkvah že prav nobene besede. Če bi še pri cerkvah v Ljubljani, v kateri edino grmi in se bliska, imeli kakšno besedo, bi prve dni v tednu na prelepi in novo prebarvani fasadi frančiškanske cerkve, tam vrhu pod „zim-som“, razobesili sliko gospoda ministra Svetozara Pribičeviča in njegovega slovenskega angela varha g. poslanca dr. Žerjava v okviru raznobarvnih električnih žarnic, ki bi zasvetile globoko tja v temno ljubljansko noč. Potem bi videli ob takšnih prilikah tam r.a visokih stopnjicah vse polno ljudi, ki bi gledali tja gori kot v oltar: — to bi bili liberalni mežnarji! Prav značilne figure bi 'se videle, pa prav zares! Tako bi bilo, kakor poje narodna pesem o pregrešnem, dekletu: Ta zadnja k maši pride, pod koroni obstoji. V fanta se zagleda, v obraz se mu reži. Liberalni mežnar namreč v gospoda ministra in njegovega slovenskega angeljna var’ha. Bili smo mnenja, da bi vendarle spravili skupaj takšen „teater“. Šli smo toraj k g. županu na magistrat zaradi žarnic. Toda zapodil nas je, češ, kajpak, saj še za sebe nimam ene same žarnice, pa bi takole razmetaval za — ..de- / mokrate". Ljubljanska elektrika je toraj „prešvoh“ za ta „teater“ — enkrat! Pa sčasoma bo že šlo — kaj ne gospodje s šteng? Dnevne vesti. Spoštovani gospod urednik! Osebno se sicer ne poznava, a rečem Vam, da se mi iz srca usmilite. Ne samo, da Vas napadajo od raznih strani, sedaj so Vas še zaplenili. Če napišete izviren članek, letijo na Vas batine, če kaj prestavite, Vas pograbi za vrat — cenzura. Če pišete resnico, ni prav ne centralistom ne vladi, če bi pisali neresnico, Vas ne maramo naročniki. Za Boža, kaj pa naj pišete! Či bi pisali proti vojski, bi Vas bo-jaželjni centralisti obsodili na „kol“, ker ste pisali za vojsko, Vas pa „Jutro“ pošilja v „šturmbataljon“. Če pišete za avtonomijo, ste protidržaven element, če bi pisali za centralizem, Vam naročniki pošljemo list nazaj, če bi pisali, kako se spravlja krompir, se Vam bomo smejali, kakor sc smejimo „Io banko d. d. v Novem Sadu. Kapital in rezerve skupno z afilijacijami čez K 50.000.000. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije.