¦poa vo Cene in sejmska poročila CENE TUJEMU DENARJU. Zailnje dni se je dobilo na zagrebški boizi v valutah: 1 atneriški dolar za 56.50 Din. Dne 2. avgusta pa v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 8.0154—8.045. 100 italijanskih lir za 296.79—298.79. 100 madžarskih pengov za 9.8964—9.920.. l ameiiški dolar za 56.81—57.01. 100 francoskih frankov za 222.85. 100 nemških mark za 13.595. 100 .ehoslovaških kron za 168.22—169.02. SEJMI OD 1. do 15. AVGUSTA 1928. 2. avgusta: Št. Lenart v Slov. gor., Dravograd. 4. avgusta: Št. Ilj pri Velenju. 5. avgusta: Loka pri Zidanem mostu, Ptuj, Črna, Lemberg. 6. avgusta: Marija Snežna. 10. avgusta: Gornja Radgona, Sv. Lovrenc v Slov. gor., Slovenjgradec, Podčetrtek. 12. avgusta: Sv. Jurij ob južni žel. 14. avgusta: Ptujska gora. Cene lesu in deželnlm pridelkom. Ljubljana. Les: Zaključena sta bila dva vagona hrastovih podnic, franko vagon meja po D 1200. Tendenca nespremenjena. — Deželni pridelki: (Vse samo ponudbe slovenskih postaj, plačljivo v 30 dneh, dobava promptna.) Pšenica baš. nova 78—79 kg, 2%, 285—287.5, za avgust 285—287.50, za september 290— 292.50, moka 0 g blago franko Ljubljanu, plačljivo po prejemu, iz stare pšenice 520— 525, iz nove pšenice za avgust 450—455, koruza 340—345, oves stari 275—280, oves novi 255—265. Zaključena sta bila 2 vagona pšenice. Tendenca slaba. — Novi Sad: Pšenica bačka 237.50—242.50, potiska 245—250, ban. 230—235, sremska 237.50—242.50, ječmen bafcki in banatski 189—190, oves bački in banatski 180—190, koruza 292.50—295. moka 0 g 375—385, Št. 2 355—365, št. 5 335-345, št. 6 300—310, št. 7 260—265, št. 8 180—185, otrobi l1 ' -165. Promet 60 vagonov pšenice, 185 \ onov koruze, 14 vagonov raoke, 7 vagoiiov ovsa in 15 vagonov otrobov. Mariborskl trg, dne 28. jullja 1928. Radi velike vročine je bilo sarao 10 slaninarjev, pač pa je bilo 26 s krompirjem, čebulo in drugo zelenjavo naloženih voz na trgu. Cene so ostale pri slaninarjih in pri domačih mesarjih neizpremenjene. — Perutnine m drugih domačih živali je bilo okoli 500 kom. Cene: Piščancem »n 10—25, kokošim 30— 45, mladim racam in gosem 25—40, domačim zajcem 10—25 za komad, kanarčkom 50 —75 za komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetliee. Krompir se je prodajal po Din 5—7 za mernik {7% kg), ozir. Din 2—3 za kg. Druge cene so bile: Glavnati solati 0.50—1.50, karfiolu 5—10, kumarcam 0.50—4, jedilni buči 3—5, kolerabi 1—1.50, zeljnatim glavam 0.50—2 ža komad, čebuli 4—5, česnu 10—12, kislemu zelju 3—3.50, fižolu v stročju 8—10. pa.-adižnikom 12, hrenu 8—10, zeleni papi-iki 10, kumarcam za vkisanje 7—8 za kg, mleku 2—2.50, smetani 10—12 za liter, maslu 36—60 za kg, bučnemu in olivnemu olju 18—26 za liter. Jabolkom in hruškam 6—10, črešnjam 8—10, marelicam 12, breskvam 16 za kg, jagodam 8—10, borovnicam 2—4, ribizlu 6 za liter, limonam 1—1.50, oranžam 2—3.50, melonam 15—30 za komad. Cvetlicam 0.25—10, z lonci vred 15— 50 za komad. — Lončena, lesena in kleparska roba Din 0.50—100 za komad, brezov. metle 2.25—6 za komad, koruzni slami 25— 30 za vrečo. Sano ln slama na mariborskem trgu. V Metio, 25. julija je bilo 16 vozov sena, 4 sle» ine, v soboto, 28. julija pa 8 sena, 12 slam» na trgu. Cene so bile senu Din 55—70, slami pa 35—45 za 100 kg. Slami tudi Din 1.501.75 za snop. Gospodarska ubvestila. Stanje vinogradov. V lanski lepi jeseni je les dobro dozorel, zima mu ni škodovala in zato je bil nastavek grozdja letos precej obilen. Mrzli pomladni mesci so sicer zavlačevali razvoj grozdja, ki je zaostalo za 14 dni do tri tedne v rasti, vendar pa so sedajni vroči tedni precej izjednačili razliko. Grozdje je normalno odcvelo, jednakomerno se graši ter daje najlepše upe za jesen. Peronospora je sicer tu in tam nastopila, a vsled marljivega škropljenja in ugodnega vremena pa se je kmalu za dušila in ni povzročila Škode. Oidij (pepel) se do sedaj še ni pokazal v večji meri. 'Pomladni mrazovi so ponekod povzročili občutno škodo, posebno v nižjih legah. Stranska očesa so sicer pognala in rozge so vsled ugodnega vremena dorastle, grozdja pa ni. Tudi toča je že povzročila občutne škode. Splošno stanje vinogra dov pa je do danes ugodno in lepi jesenski mesci bi dali tudi dobro kakovost. Bog daj srečo našim marljivim vinogradnikom. Vinske cene se gibljejo od 7 do 10 Din liter. Vroče poletje išče zdaj lažja in kislejša vina, katerih pa primanjkuje tudi vinskim trgovcem. Starih zalog več ni, letnik 1927 pa je bil dobre kakovosti in je povprečno premočan in predrag za današnje tržne zahteve. V zimskih mescih sc bo zopet iskal. Zaloge so majhne, izčrpane vsled prejšnjih slabih letin. Tudi v drugih državah je tako. Kleti so večinoma prazne in čakajo novega dotoka na jesen. Na Madžarskem, kjer vlada tudi vinska kriza vsled povojnih razmer, se ustanavljajo s pomočjo vlade v večjih okoliših vinarske zadruge, da zbirajo pridelke svojega okoliša, jih tipizirajo in spravljajo v promet. Tu di potom vinskih razstav in sejmov si hočejo vinogradniki na Madžarskem pomagati. Stanje hmelja v Savinjski dollni. Žaloc, dne 31. julija 1928. Padavine dne 23. in 29. julija so našim hmeljskim nasadom kaj dobro došle, dasi tudi niso zadostovale. V lepem cvetju stoječi golding že prehaja v kobule in če ne pride do novih zaprek, »o bo obiranje v primeru z normalnimi leti le za kakih osem dni zakaa nilo. Zaostali nasadi so se sicer tudi nekoliko popravili, vendar je njih privesek le redek in bo njih trgatev nezadovoljiva. Specijalna kmatljska iola v _>t. Jurju pri Calju javlja, da se začne novi 12mesečni tačaj v šolskem letu 1928-29 v početku oktobra. Po odredbi oblastnega odbora se sprejme v internat kakor prejšnja leta 30— 35 gojencev, deloma na prosta, deloma na plačujoča mesta. Gojenci na prostih mestih imajo celotno mesečno oskrbnino brezplačno, plačujoči pa plačujejo za njo 150 Din mesečno. Prosilci za plačujoča in prosta mesta morajo biti kmetski sinovi, za katere se predvideva, da postanejo kmetje-gospodarji, ker je namen zavoda, vzgajati kmetski naraščaj za dom. Le izjemoma se sprejme tudi prosilca iz drugih stanov, ako ima posebno veselje do kmetijstva, plaee vati pa mora, ker je oskrbovalnina izredno nizka, dvojno oskrbovalnino. Naprosta me sta s« sprejmejo le prosilci iz mariborske oblasti, na plačujoča pa iz obeh oblasti. Prosilci morajo biti vsaj 16 let stari, telesno zdravi in so dovršili vsaj 4 razrede ljudske šole. Sprejmejo se torej tudi starejši, od katerih se pa posebno zahteva marljivost in discipliniranost, da vplivajo ugodno na mlajše. Prošnje tako za prosta kot za plačujoča mesta je vložiti direktno na ravnateljstvo šole in sicer do 1. septembra 1.1. Prošnji je priložiti krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo, nravstveno spričavalo občine, izjavo staršev, oziroma varuha, da ostane prosilec po študiju doma in da bode, ako je plačujoč, redno poravnal oskrbovalnino, ter premoženjski izkaz, oz. potrdilo občine ali davčnega urada o obsegu zemljišča, gospodarskega stanja starSev in višino zemljiškega in obratnega davka, radi lažje ocenitve glede prostega me»ta. Zdravniško spričevalo lahko odpade, ker preišče zavodni zdravnik vstopivše, pa vendar je v interesu prosilca, ako je slabot«n ter ni povsem zdrav, da se da pieiskatl, ila nima nepotrebnih izdatkov Oproščeni gojenci morajo naknadno, ako ne ostanejo na kmetiji ter vstopijo v knko službo, vplačati predpisano oskrbovalnino. Gospodarsko jačji naj zaprosijo radi itak zelo nizke oskrbovalnine in radi običajnih številnih priglasitev le za plačujoča mesta, ker imajo plafujoči prednost. O sprejemu se obveatijo prosilci pravo.asno. Spreieti mora pri nesti s seboj potrebno delavno in praznično obleko in obuvalo, vsaj <iva para telesnega perila ter vsakodnevne potrebščine, brisače, krtače, zobno krtačico itd., plačujoči pa š» tudi dva para r.juh in eno zimsko ode.jo.