O'pn 'Tt^ POŠTNINA PLAČANA IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. UREDNIŠTVO IN UPRAVA V TRSTU, ULICA GEPPA ŠTEV. 9-II — TELEFON 89-33 CENA: POSAMEZNA ŠTEVILKA 15 LIR, 6 DIN. NAROČNINA: LETNA 350 LIR, 85 DIN; POLLETNA 180 LIR, 45 DIN. CENE OGLASOV: ZA VSAK MM VIŠINE V ŠIRINI ENEGA STOLPCA 40— LIR. Leto III. št 53 'hst I. oktobra 1949 Cena lir 15 MOČNO RAZVREDNOTENJE VALUT Sprožil ga je kancelar Grippa IX. j9jg. Usodepolno razvrednotenje angleškega funta od rela-c0e 4-03 proti dolarju na 2.80 "jgr-Povzroilo denarno izgubo več kot Polovici sveta. Podrlo je vse re-. Korde. Crippsovtt napoved je s hitrostjo elektrike zapletla v raz-. vrednotenje 26 drž iv na vsehl Kontinentih sveta. 26 držav je Prostovoljno pnstiiqlo svoje va-ute in cela vrsta se jih pripravka na to operacijo ali pa ji že Prikrito izvaja. Blok šterlinga je' Pokazal veliko povezanost. Veci-, Poma so se države bloka odzvale angleškemu koraku v skoraj istem razmerju. Popolnoma se je izločit J2 te akcije samo Pakistan- Par Kistanska rupti.i do nadaljevala s ®ojo dosedanjo > e točijo z dolar-lem, oz. pravilneje z Zlatom, — dokler bo mogla. Ne ve se, olii je Pakistan tako ravnal iz užaljene-ponosa, ker se Angleži nvsti pravočasno z njim posvetovali, ali io imel dobre živce- Vsekakor Pomeni ločenost tako velike dr-zave bloka za Anglijo znatno ško-®0, Gotovo bo napela vse sile, da) °dpravi ta neuspeh- Za razvred-Potenje so bila tla v Aftgliji pripravljena, le čas nastopa je pre-fonetil, ker je kancelar Cripps XZx>rstno maskiral svoje priprave-Glavni angleški gospodarski li-stj (Economist, The Statist) pravilna ugibajo pred Crippsovo ob-laPo, dia komunike washingtonske Konference vsebuje samo koncesije Amerike, ker bodo najbrže te Protidajatev Veliki Britaniji za! razvrednotenje funta. Razvrednotenje samo sprejemajo kot nuj- * ■ -i. g -, • ».G. n m _ w. n iVL.jt ot priznanje dejstva, da uradni) ‘ečaj funta ni odgovarjal stvar- Načrti morajo biti veliki, kajti I Cripps je komentiral komunike konference, kot da gre za trajnoÌ odpravo dolarske zadrege- Vendar gre za dolgoročne načrte, ki se včasih tudi ponesrečijo. Po napovedi razvrednotenja) je Cripps v Spodnji hiši angleškemu narodu za dalj časa predpisal strogo dieto »austerity«. Več dela, izdatnejše delo za isto mezdo in za isto plačo v razredčeni valuti. Davke je Zvišal in priporočal večjo štedljivost na vseh področjih. Angleški narod se oprezno p ri-lagojuje novemu gospodarskemu položaju brez pretresljajev, kakor je svet tudi pričakoval. Kaj so Angleži dobili, oziroma) česa se lahko nadejajo za svojo) valutno žrtev, vidimo iz gornjih) navedb. Dolgo so se pogajali irt borili, predno so pristali na ta bolno operacijo. Tudi za člane bloka šterlinga se lahko misli, da bodo deležni koristi, ki jih bo iz-vojevala Velika ritanija. Nihče pa ne ve, kaj čaka dolgo vrsto evropskih držav’, ki so izvedle razvrednotenje svojih šibkih valut samo zaradi angleškega koraka. Njihče jih ni vprašal, ali jim je ta hudo zdiravilo prav. Niso imelii priliko pogajati se ali boriti se za milejšo usodo. Postavljeni sd. bili pred neizprosno dejstvo in sa morali delati vratolomne sklepe< brez vsake protikancesije. Cela stara velesila Francija, je stala> pred vrati, ko je trojica v Wa- shingtonu odločevala- Njen finančni minister Petsche se je tedaj razburjal in tudi sedaj gai mora miriti zunanji minister Schu-man, ki potrebuje Angleže i\n Amerikance za varnost francoskih meja. Italija ni uradno razvrednotila lire, toda dejansko izvaja iz novega svetovnega stanja konsekvence. Drastično^ kaže vso. ogorčenost zaradi brita/nskega razvrednotenja bivši finančni minister Compiili. Trdi, da je Anglija s tem korakom zrušila evropsko enotnost- Angleški napovedi o povečanju izvoza podtika. Značaj dumpinga. Turili Francozi se sprašujejo, čemu se je Velika\ Britanija udeleževala razprav pri OEEC in v Slirassburgu- Nemčija ni še svobodna, pa je vendar njen kancelar Adenauer ogorčeno protestiral proti določitvi prenizkega odstotka razvrednotenja zapaid-ne marke. Očita pri tem zaveznikom namen gospodarskega izfcori-ščaoija, Zapadne Nemčije-z Odrekel je zlasti izvajanje določbe glede cen premoga, po katerih bi bil premog dražji ritorna kot v inozemstvu. Značilno je, s kako mu j o set posamezne države sklepale o razvrednotenju in se celo borile za čim globlje razvrednotenje. Francoski minister Petische zavistno označuje angleški odstotek razvrednotenja kot tečaj, ki začenja trgovsko vojno. Nemci so prijavili razvrednotenje takoj in zahtevali znižanje tečaja proti dolarju od 30 centov na 22-4. Viso ki komisarji so jim dovolili le 23-8 centov, do čim sta zahtevali Anglija in Frafncija 25 centov za marko- c Treba priznati, da je Italija reagirala na novo stanje dokaj mirno. Gospodarstvo se razvija brez Posebnih pretresljajev, čeprav: je cena zlatu poskočila Za okrog, 30 in se dolar prodaja za okoli 700 Ur ter so Zrasli tečaji mnogih delnic. Glede tujih valut je značilno, da tečaj funta raste ire da švicarski frank ne napreduje. Gene blagu kažejo nestalno tendenco. Borze severne Italije so merodajne tudi za Trst, ki je tudi 10 dni po velikem polomu valut preživel razmeroma mirno1. V vrtinec razvrednotenja so zašle tudi zelo trdne valute, kakor belgijski frank in portugalskiI eskudos- Ukrep je narekovala skrb za izvoz. Se trdnejši je po svoji vlogi in kritju švicarski frank, pa tudi zanj trdijo, da ne bo mogel ostati na sedanjem razmerju z dolarjem. Ze sedaj ima Švica težave z izvozom, katerega štiri petine je blago, ki ga sodobni carinski jezik imenuje ume nujnega«. Težave se bodo povečale zaradi večjega pritiska konkurence, zlasti nemške in francoske. Pričakujejo, da bo morala tudi Švica nekoliko razvrednotiti frank po preteku določenega časa. Sama sicer uradno odklanja vsako razvrednotenje. Ni lahek pregled, kaj bo masovno razvrednotenje valut pri- (Nadaljevanje na 2. str.) V°sti- Niti ni govora proti nepričakovano globoki zarezi v vred-n°st funta. Razlagajo jo kot delanje previdnosti, da ne bi operaia $ premajhnim odstotkom\ razvrednotenja zadostovala za sadijo britanskega gospodarstva-p Franciji se je to že zgodilo, onovno operacijo imajo za ne-vnesljivo- Pot navzgor je vednoi mogoča. Tudi volivci laburistične vlade, ?e delajo težav zaradi ukrepa, čeprav jih je razvrednotenje pri-Zadelo. , Fotek angleške finančne krize J1 boj za njeno rešitev je sedaj že , mnogo jasnejši. Washingtonskw °nferenca, ki je rodila razvred-°tenje, je izrazito politična kore-erenca- Pomoč, ki jo nudi konfe-.ehca funtu, je paljativnega zna-fla. Cripps pričakuje rešitev on-9teških financ od nove politike s°delovanja med Veliko rit cini j o Severno Ameriko- Finančne obrote bodo izvirale iz teh no-Jh političnih odnosov, ki se zamujajo izgrajevati po konferenci. ^°v položaj v Kini, Indiji in v °rabskem svetu bo dal povod za ve ifce ameriške investicije, ki! ;.?do nudile Veliki Britaniji P ri-,o za finančno okrepitev. An-? e2{ bo do prelomili s staro• pra- -ts° Zapiranja vrat tujemu kapi-Mu v conah lastnih interesov-w° wIjai za Daljnjv in Srednji zn od, za razna področja v Aziji J* Afriki. Angleški tisk uvidevas "Pomenjene razmere in izražen 8 °trebo, da se to vprašanje pre-la trgovsko- ^Mednarodni denarni fond in ^ ecInarodna banka za obnovo in ^Jhredek bosta imela izrednd Zri° vlogo pri teh investicijah. tv- taki atmosferi je bilo mogočd k graviti ZDA, da pokažejo ne-M. uvidevnosti glede previsokih (j 171 ire zamotanosti carinske k iavne prakse- Te dni je sdnat g ® a$°ual zakon o vzajemnih tr-pogodbah brez vseh ree-g0v!^h klavzul. Ta zakon bo orno-cit predsedniku občutno zniža-Farinske postavke glede 40 predmetov. Tako bodo .izpolnile obvezo, ki so jo j0 eJele v Annecyju. Pripravi) a-„ udi modernejši carinske pole p . Splošno je že znano, da dosegel dovoljenje pri s j Za nakup ^žita v Kanadi in, brTm Prihranil angleškemu do-kM^tju v dolarjih ZDA 175 mi-r*ov- Ponovno se pojavlja vest, lik 0 c^°bila Velika Britanija ve-’kiirfc Posojilo iz Mednarodnega de-iurn ega f°nda (baje okoli 1 mili-e dolarjev). l/l/lagoCKtn W't'/frr (itf/d/t/f'CHii/t/u'f/n [joilrt'tblvfi itti t'itj o o in h h o !t t i It ti 11 !t v v 3 *»* poetom Zagreb, 24. septembra Trg Republike je tako natrpan s tujci, da se komaj prerineš skozi množico. Iz vseh predelov Jugoslavije so, med njimi pa je največ Slovencev iz svobodne Slovenije, a tudi iz Trsta in Kopra, nekaj morda iz Gorice. Peš in s tramvajem se vlivajo s trga in postaje proti sejmišču. »Zagrebški velesejem« je res vsedržavna gospodarska prireditev ne samo, ker spaja tri nekdanje sejme — beograjskega, zagrebškega in ljubljanskega — temveč tudi, ker dejansko prikazuje gospodarsko delavnost vse države. Kakor močan magnet privlačuje neumorne graditelje vsega jugoslovanskega gospodarstva in naraščaj, ki iz pregleda doseženih uspehov črpajo nove sile za res nadčloveške napore pri obnovi porušenega in graditvi novega. Zares pri obnovi porušenega. Komaj1 nekaj let po besnenju uničevalnih sil čez našo zemljo od Soče do Vardarja, zunanji svet kaj rad pozablja, da mora Jugoslavija graditi na vojnih ruševinah. Pogosto tudi mi sami, sinovi slovenske zemlje, nismo bolji in pričakujemo od svojega ljudstva in svoje zemlje vprav čudeže. 1,-ratka nod od Sežane do Zagreba nas takoj vrne v resničnost, trdo resničnost gospodarske problematike današnje Jugoslavije. Ze v Sežani povečana postaja, predor pod vasjo za novo progo Sežana—Dutovlje; namesto porušenega viadukta v živo skalo vsekana proga pri Borovnici; ob Tivoliju v Ljubljani železniška razstava ob stoletnici prvih prog na jugoslovanskem ozemlju iz najnovejšimi izdelki jugoslovanske industri ie železniških vozil); nove postaje ob progi; nova železniška skladišča; nov most v Zidanem mostu; velika delavnica za obnovo železniških konstrukcij tik pred zagrebško postajo, novo železniško skladišče v Zagrebu itd. — same prepričevalne priče gospodarske obnove na vojnih razvalinah in graditve gospodarstva po novih vidikih. Venec te dokumentarne ie velesejem v Zagrebu. Zagrebški velesejem naj bi po zasnovi njegovih pobudnikov imel očividno dva namena: bil naj bi revija do- seženih uspehov silnega napora jugoslovanskih narodov za gospodarsko izgraditev in stikališče z zunanjim trgovskim svetom, ki naj pospeši koristno izmenjavo blaga. Lahko trdimo, da je sejem u-spel v obeh pogledih. Razstavljeni predmeti, kakor valjane jeklene plošče, parni kotli, rotacijski kopač, turbinske črpalke, elek-trogeneratorji, ogromni ladijski stroji, traktorji, kamioni, tekstilni stroji (med njimi stroj »cottomi za izdelavo nogavic iz najlona), orodni stroji, razni izdelki fine mehanike (kakor radijski aparati) in elektroindustrije itd. — govorijo o uspehih nagle industrializacije. Del jugoslovanske industrije (kakor lesne, usnjarske in železarske) lahko dela že za izvoz. Paviljoni rudarstva, kmetijstva in gozdarstva opozarjajo obiskovalce, ki se ustavljajo ob ogromnem hrastovem deblu (starost 320 let, dolžina 12 m, povprečni premer 96 cm. knbatura 8,7 kub. m) na najvažnejše vrste izvoznega b!a«a Jugoslavije, Tržačane bo zanimalo, da se na sejmu uveljavlja tudi ladjedelniška industrija iz Splita in Reke. UDELEŽBA TUJIH DRŽAV Sejmski katalog v krasni izdaji in 6 jezikih (srbohrvaščini, ruščini, angleščini, francoščini, nemščini in italijanščini) navaja 12 tujih držav, ki razstavljajo svoje izdelke kolektivno ali posamič: Švica, Anglija, Holandija, Danska,, Švedska, f3elgija, Avstrija, Nemčija, Francija, ZDA, Svobodno tržaško ozemlje (cona A in B) in Italiia. Bogate so zlasti razstave Svice, Anglije, Belgije in Avstrije, ki se odlikujejo po svojih industrijskih izdelkih, predvsem strojih vseh vrst. Italija se je postavila zlasti z avtomobilskimi izdelki. Med ameriškimi izdelki se kar svetijo avtomobili znanega podjetja »General Motors«, ki je izročilo svoje predstavništvo neki tržaški tvrdki. Posebno Svičarji in Avstrijci so bili na sejmu živahni. ŠIBKA UDELEŽBA STO-.IA V primeri z drugimi državami, glede na svoje proizvodne sile in možnost trgovinske izmenjave z Jugoslavijo je STO, zlasti anglo-am. pas prešibko zastopan. Iz Trsta so se udeležile sejma Zdru- žene jadranske lasdjedelnice, petrolejska čistilnica »Aquila«, u-vozna in izvozna družba »SIEBO ( Società importazioni-esportazlo-ni« Boscolo) z italijanskimi stroji, in tvrdka za trgovino z radijskimi aparati na debelo »Radiosa«; na drugi strani je istrsko področje, razstavilo živilske izdelke. Sodeč po tej tržaški razstavi se trgovinska politika angloame-riške uprave nasproti Jugoslaviji, ki sloni na rimskih gospodarskih sporazumih, ni prav nič izpremenila. Tržačani pač ne bodo mogli razumeti, zakaj se predstavniki STO-ia in tržaške industrije ne zanimajo boli za jugoslovanski trg, medtem ko se zanj potegujejo celo industrije oddaljenih zapadnih držav, o čemer so njihove razstave na zagrebškem sejmu najvidnejši dokaz. Čudno zveni tudi vest, da je VU odbila dovoiienie neki tržaški tvrdki, ki je hotela urediti s pomočjo tržaškega strokovnjaka razstavo neke®a milanskega podjetja na zagrebškem sejmu. Milansko podjetje je poverilo to nalogo tržaški tvrdki zato. ker je bilo prepričano, da ta bolj pozna Jugoslovanske razmere in bo bolje izvršila zannano nainao. Spričo takšnega ravnanja odgovornih ne bo mogel Trst nikdar razviti svoje posredniške vloge med Jugoslavijo in Italijo. Kritičnega opazovalca veselo presenečajo red na sejmišču, razporeditev in zunanja oprema velesejma. Čeprav obiskuje velesejem ogromno število ljudi (že drugi dan nad 46.000), ne opaziš nikier posebne ene^e. (Tega ni mogoče trditi o prometu na tramvajih in vlakih). Seimiš-e ie bilo letos močno razšineno: le paviljon tujih držav je še pretesen. V načrtu je nova, razširitev sejmišča. Dekorativno in estetično sploh je sejem na višini. V tem pogledu prednjačijo Jugoslovani tudi na tuiih mednarodnih sejmih. Odlikuje jih izvirnost v zamisli in izpeljavi ki utegne biti tudi drzna, a ostane vedno skladna. Organizatorno so pri sejmu pomagali tudi slovenski strokovnjaki. Veleselem ie pod pokroviteljstvom Trgovinske zbornice FLR.J v Beogradu, ki nospešuie poslovne zveze z inozemskimi podjetji. L.B. Trst in kronična kriza elektroindustrije v Zapadni Evropi Odbor OECE za električno proizvodnjo je nedavno sestavil poročilo o načrtih in perspektivah proizvodnje električne energij e v državah zapadne Evrope, ki so> vključene v Marshallov načrt. Iz tega poročila povzemamo podat- I ke o dblgoročnem načrtu, ki v pregledni obliki ponazorujejo sedanji in bodoči položaj posameznih držav na tem važnem področju proizvodnje. Podatki se nanašaj o na hidr oc entrale in nai termične centrale. (V milijardah kilovatnih ur) 1948-49 1949-50 1950-51 1951-52 1952-53 Avstrija 4,8 5,1 5,4 5,9 6,5 Beneluks 14,1 15,3 16,6 17,7 18,7 Danska 2,0 2,2 2,4 2,7 3,0 Francija ...... 30,8 33,0 35,5 37,6 30,0 Italija 23,4 25,0 27,6 30,4 32,8 Švica 10,8 11,2 11,5 11,7 12.0 Zap. Nemčija .. 32,5 34,8 36,6 38,9 41,8 Grčija 0,5 0,5 0,6 0,8 1,4 Island 0,1 0,1 0,2 0.2 0,3 Irska 0,7 0,7 0,8 0,9 1,1 Norveška 129 14.3 14,9 15,4 16,0 Portugalska 0,8 0,8 1,0 1,2 1,4 Švedska 16,0 17,6 19,4 21,3 23 6 Anglija 45.0 46,5 49.3 52,2 55,0 Turčija 0,8 0,8 1,0 1,0 1,1 Trst — — — — Skupaj 205,2 207,9 222,8 237,8 244,7 Poročilo OECE poudarja, da ne j bo porast električne proizvodnje (40 milijard kilovatnih gr/, v kolikor ga bodo seveda uresničili, -klriil celokupne potrebe naraščajoče potrošnje- Tako je v letu 1948 primanjkljaj električne energije zapadni Evropi znašal pd uradnih cenitvah nekaj nad 27 milijardi kilovatnih ur. Računajo, da bo potrošnja: električne struje do leta "952 narasla za nadaljnjih 37 milijard kwh. Novi obrati bodo potemtakem komaj krili porast potrošnje, vse pa kaže, da uu dosedanji deficit Ost-aj .!.. približno isti stopnji- Vsaka zamuda' pri gradnji novih elektroindustrij skih naprav pa. bi utegnila imeti neprecenljive posledice za celokupno zap adnoe vropsko gospodarstvo in zatorej za uspehe ERP na splošno. Poročilo navaja, da je glavna ovira na poti uresničenja načrtov za gradnjo elek- trarn predvsem finančne narave. Za predvidene gradnje bi morale države zapadne Evrope potrositi! ogromno vsoto 1949 milijonov dolarjev. V razpredelnici, ki je priložena poročilu in ki smo jo zgoraj ponatisnili, je vključen tudi Trsti kot samostojna država, čeprav sO mu v tem pfckneru dodelili le vlogo potrošnika- Ze pred leti je bilo govora o načrtu za zgradnj o tržaške termične elektrarne. Pozneje so ta načrt opustili, Trst pa. je bil postopoma dejansko' vključen v italijansko elektrogospodarstvo. Vendar ni, menimo, razloga, da b;j Trst ne dobil svojega /rezervnega in pomožnega elektro-obrata, saj ne nudi v tem pogledu slabših pogojev kakor n- pr. Sicilski otok ali Padska ravnina, kjer bodo gradili, kakor poročajo, več novih termičnih elektrarn, stare pa potencirali. STARI IN NOVI TEČAJI DOLARJA IN FUNTA Vel. Britanija .. Irska........... Izrael ........ Nova Zelandija Rodezija ...... Južna Afrika .. Avstralija...... Egipt.......... Indija ........ Birmanija .... Cejlon ......... Belgija - Luksen. Danska.......... Finska ...... Francija ....... Grčita ......... Island ......... Norveška....... Holandska .... Portu gai ..... Švedska ........ Kanada ........ Stari tečaji Novi tečaji % razvredn. dol. 4,03 2,80 za 1 funt št. 30,5 n 4,03 • 2,80 „ „ 30,5 4,03 2,80 „ ,, „ „ 30,5 4,03 2,80 „ „ „ „ 30,5 4,03 2,80 „ „ „ „ 30,5 4,03 2,80 „ ,, „ „ 30,5 3,22 2.24 „ „ „ „ 30,5 4,13 2,87 „ 1 c. liro 36,0 0,302 0,21 „ 1 rup. 30,5 1,58 1,00 ,, 4,76 b. rup. 12,3 n- 1,42 1,00 „ 4,75 c. „ 30,5 belg. fr. 43,83 50,00 „ 1 dolar 30,4 d. kron 4,80 4,80 „ „ „ 30,5 f. mark 160,00 230,00 „ „ „ 30,5 f. frank. 272,00 350,00 „ 1 „ 22,3 drahem 5.00.00 15.000.00 „ 1 ,, 66,6 i. kron 6,51 9,36 „ 1 „ 30,5 n. kron 4,96 7,14 „ 1 „ 30,5 florintov 2,65 3,80 „ 1 30,2 esk. 25,00 28,75 , 1 13.0 š. kron 3,60 5,18 ,. 1 30,5 k. dol. 1,00 1,11 „ 1 „ 10,0 Polemika o obrtnicah Vprašanje neomejenega izdajanja trgovsikh obrtnic je še vedno predmet živahnih razpravljanj. Na splošno so vse strokovne trgovske organizacije postavile v tem vprašanju na povsem odklonilno stališče. Ne malo začudenja so zaradi tega vzbudile izjave predsednika turinske trgovinske zbornice, ki je sam trgovec, s katerimi podpira neomejeno svobodo ne samo pri izdajanju licenc v trgovini, temveč v vseh ostalih gospodarskih dejavnostih. Po njegovem mnenju je inflacija licenc že danes gotovo dejstvo. Kdor koli se namreč hoče udejstvovati na področju trgovine si lahko pridobi ali kupi licenco, če razpolaga s potrebnimi denarnimi sredstvi. Večje začetne investicije pa v tem primeru povečajo pasivne postavke, ki jih morajo trgovci zaračunati na prodajne cene. Nova trgovska podjetja pa vzpodbujajo poleg tega potrošnjo in ustvarjajo nove potrebe med vrstami potrošnikov. Glede cen naj bi bilo po njegovem mnenju dognano, da pride lahko do podražitve ie z ustvarjanjem monopolističnih skupin, ki pa ne pridejo do veljave v režimu proste konkurence. USPEH ČEŠKOSLOVAŠKE LETALSKE INDUSTRIJE Po vesteh iz Londona je v mednarodni hitrostni letalski dirki The Norton Griffith Chal-lenge Trophy v Birminghamu v Angliji zmagalo češkoslovaško letalo Aero 45 z dvema motorjema Walter Minor IV-III, ki ga je pilotiral češkoslovaški letalec Jan Anderle. V tej kategoriji je nastopilo 16 letal, zmagalo je Aero 45 s povprečno hitrostjo 260 kilometrov na uro. Češkoslovaški letalec Jan Anderle je dobil prvo nagrado kot edini inozemski udeleženec tega tekmovanja. V letalski tekmi The Grosswe-rier Challenge Trophy Race se je med 26 priglašenimi udeleženci plasiralo kot drugo češkoslovaško letalo predvojne proizvodnje BIBI B. E. 500, ki je predhodnik - sedanjega letala SOKOL iz iste tovarne v mestu Chocen. Letalo je pilotiral Anglež E. L. 1. oktobra 1949 RAZVOJNE MOŽNOSTI KITAJSKEGA GOSPODARSTVA Kitajska je danes, kakor v preteklosti največja potrošnika skupnost na svetu. Ni zaradi tega čuda, če se gospodarski in politični krogi zelo zanimajo za številke, ki kažejo kupne moči stomilijonskih množic »dežele zmaja«. Gospodarska preobrazba, ki jo v Novi Kitajski načrtuje Mao The Tung bo brez dvoma še povečala gospodarsko njeno pomembnost. Pred več ko tisoč leti je Kitajska dajala Zajpadu industrijske proizvode, zlasti papir, porcelan, svilo itd. Smodnik in kompas sta bila na Kitajskem v rabi davno poprej kakor pri nas-Vendar je Kitajska živela gospodarsko skoraj le zase vse do leta 1689, ko je prišlo do prve pogod-ibe med, Rusijo lini KStajlsko v Nerčinsku in je pričela živahnejša blagovna izmenjava med obema državama. Pričenjajo tako vezi med Rusijo in zlasti severno Kitajsko, ki slo pozneje prešle tudi nai kulturno področje, kjer so na novejšo kitajsko literaturo vplivali ruski književni velikani. Zapadni svet je vdrl po morski poti od juga šele v 19- stoletju. Po prvi svetovni vojni je bila |io leta 1932 najvepji1 izvoznik na Kitajsko Japonska; sledile so ji ZDA, Velika Britanija, Nemčija, ZSSR, Francija, Kanada, Italija, Belgija, skandinavske dežele, Švica itd. Od držav tržaškega zaledja je imela pomembnejši promet s Kitajsko le CSR. Ta je leta 1929 dosegel vrednost 493-818 zlatih taelov G- U. (1 Gold Uniit je veljali leta 1936 15 predvojnih Kč), od tega uvoz iz Kitajske komaj 4-674 G- U., vse ostalo pa je tvoril izvoz češkoslovaškega industrijskega blaga. Do leta, 1938 je promet znatno narasel: češkoslovaški izvoz na) Kitajsko je znašal 3,505.523 G- U-, uvoz iz Kitajske pa 17.263 G. U-J. Seba, ki razpravlja v glasilu čsl- statističnega urada, »Statisti-cky Zpravodaj« (št- 7—8 1949) pripominja’, da je bil promet v resnici še mnogo večji, vendar so ga povzročile razne nemške izvozne in uvozne tvrdke na Kitajskem, ki so ta promet posredo-" vale, prištele k nemškemu. ^ Clankar meni, da bo petletka, ki bo zvišala proizvodnjo čsl. industrije, pomagala, da se okrepi izvoz češkoslovaškega blaiga na kitajski trg, kamor lahko CSR izvaža karkoli- Izkušnja je pokazala, da je izvoz uspešen celd pri blagu, kjer bi tovomine vsled velike oddaljenosti to odisveto,vale. Navaja primer samotnih plošč ila oib^agairuje ter izvoz kaoliin-1 skih ploščic, plreko Trsta, ki je prenesel vtsaSorifyro konkurenco. Avtor nato podaja v informativni obliki sletonam 32 blagovnih skupin, v katere je razdelil češko,slovaški izvoz na Kitajsko, v letih 1938 in 1939. Ločeno omenja večje dobave državni upravi,, n- pr. velike pošiljke sanitetnega materiala leta 1938," ob vojni z Japon-ko. Poudarja, da je CSR z ostalimi de že’ami »gospodarskega sodelovanja,« ,Dri izvozu v Kitajsko dbber partner Sovjetske zveze, vendar 'pa ne konkurent-Ob koncu opozarja čđ. družbe, ,za zunančo tlrgovilno, daj lahlkd rešijo v izmenjavi z Novo Kitajsko tudii vprašanje preskrbe surovin za čsl. industrijo. Pri vsem tem jim bodo lahko, v pomoč mnogi Cehi in Slovaki, ki prebivajo na Kitajskem, zlasti v Šanghaju. Medsebojni promet bo znatno narase1, takoj ko bo rešeno vprašanje valute ter pomorske plovbe- Navajamo nekaj podatkov, iz kate|rih se da presoditi gospodarska pomembnost dežele, čeprav ne popolnoma, ker so statistike stare in nepopolne. Boljših zaenkrat rti pri roki. Kitajska, brez Mandžurije in zunanje Mongolije, meri 7 milijonov 128.000 km2 (od tega odpadle na Vzhodni Turkestan 1 milijon 425.00Q km2 in na Tibet 1 milijon 150-000 km2). Po oceni iz leta 1930 je imela 444 milijonov prebivalcev, od tega 20 do 25 odstotkov v mestih- V poljedelstvu so pridelali (1. 1938—1940 v milijonih ton); pšenice 17—23, ječ-mejna 6—8, koruze 8—10, riža1 48—58, bombaža 0-0—0.7, čaja 0.3 —0.5, zemeljskih lešnikov 2-5—3, tobaka 0-8, soje 10, surove svile) 4—5. Izkopali so 30—35 milijonov ton premoga in 2 milijona ten železnih rud (polovico v Mandžuriji), pridobili 11.000 ton svinca ter v letu 1939 izvozili 6948 ton volframa in 6497 ton antimona. Zelleiznic je okrog 25-000 kilometrov, avtomobilov (konec 1939) 75-700, od tega 34.800 tovornih; tonaiža trgovinske mornarice je znašala 258-000 br. reg. ton- Promet važnejših pristanišč: v Šanghaj je leta 1939 priplula za 10.6 milijona, br. reg- ton ladjevja, v Kanton leta 1938 3 milijone, v Svatov 2.2, v Tiene in leta 1939 1.6 milijona, ton ,in v Cingtan 1-5 milijona tir- reg- ton. Predvojna zunanje-trgovinska bilanca, je bila vedno pasivna, leta 1929 kar za 543.4 milijona standardnih dolarjev (1 standardni srebrni dlollar = 23.4934 g čistega srebra). Uvoz je dosegel 1-613 milijonov standardnih dolarjev, izvoz 1-070 miljijonov- Leta 1936 je razlika med uvozom (941 milijonov stand- do’.) in izvozom (706 milijonov stand, ddl.) še vedno 234 milijonov standardnih do’ar jev. Kitaiska je izvažala po vrednosti izvoza največ tekstilnih izdelkov (14.5 odst-), oljine rastline in olje (10-4 odst-), rutile in kovine (8 odst.), svil d (6.3 odst.), kože (4-7 odst.), čaijai (41 od,st.), bombaža (4 odst.). Uvažala pa je kovine >im izdelke (164 odst.), stroje in prometna sredstva (11.8 odst.), kemične izdelke (9.8 odst.), petrolejske proizvode (9,2 odst-) tekstilije (7.8 odst- ). V Novi Kitajski je vprašanje vall-utne razmere še zelo zamotano. Po prvi svetovni vojni je bila uradna denarna . enota, standardni srebrni tildi ar, -ki je letal 1939 veljal 12 stotink ameriškega dolarja, ali komaj še 16-8 odst. svoje povprečne vrednosti ii,z leta 1929- Dve leti pozneje, sredi leta 1941, je veljal le še 5 centov ZDA-dolarja odn. 7-5 odst-vrednosti iz 1929. Toda v kitajski,h_ mestih so poznali mnoga) plačilna sredstva. Tako so krožili, Šanghajski tiae’ii (34.29 g srebra), tiencimski taelli (35 97 g srebra), hankouiskl taelli (34-76 g srebra) v obliki različnih srebrhiih paličic, »,sycee« imenovanih, ki so veljale okrog 59 taelov- Razen, tega so računali tudi z mehiškimi dolarji (24-44 g srebra). 100 -standardnih srebrnih dolarjev je veljalo 71.59 Šanghaj skih taelov ali 67.04 tiencinških ali 6911 hankouskih ali 64.17 hailkvanskib taelov- Ves ta dlenar je med in po drugi svetovni vojni ogromno izgubil na vrednosti. Valutna reforma, kii jo je nova Mao Tse Tungova oblast že pričela izvajati, bo sčasoma uredila tudi to važno gospodarsko vprašanje Nove Kitajske. B. Z. „Leteči trgovec" V London je priletelo veliko letalo DC4, imenovano »Leteči trgovec«. V tem letalu so razstavljeni izdelki tvrdke Atlas Supply, ki proizvaja plašče za kolesa, baterije ter razne letalske pritikline. To svojevrstno letalo je v reklamne svrhe preletelo že 21999 km. Leta 1947 je »Leteči trgovec« letel nad ZDA, Kanado in J. Ameriko. Leta 1948 je prevozilo letalo na potovanju okoli sveta približno 9999 km ter obiskalo 25 držav. Pri poslednjem poletu nad 14 državami je pristal »Leteči trgovec« v 19 velikih mestih Severne Afrike in Evrope. Med temi so: Casablanca, AI-žir, Tunis, Rim, Milano, Zuirich, Genova, Paris, Oslo,, Stokholm, Hamburg, Frankfurt, Monakovo, Luksemburg, Bruxelles, Amsterdam, Kopenhagen. Na tem potovanju, ki ga je pričel »Leteči trgovec« v New Yorku so sklenili predstavniki tvrdke Atlas Supply številne trgovske pogodbe. Vprašanje občinskih financ in družinski davek Poročajo, da so ameriški industrij c-i zopet bavijo z načrti za vzpostavitev redtoih merikonfcinen-ta’nih zvez z zrakoplovi tipa cepelin- N- davne se je v ta namen mudil v ZDA znan konstruktor cepelinov Eckner, ki je baje pripravil načrte za gradnjo 299 m, dolgega zrakoplova. Američani, računajo, tiia bodo zračne povezave s cepelini donosne in ria ne bodo potrebovale nikakršnih; državnih podpor, kot se to dogar ja pri. ostalih zračnih progah-JUGOSLAVIJA ZELI GRADITI REAKCIJSKE MOTORJE ZA LETALA Letalske revije poročajo, da je v dogovorih za sklenitev trgovinske pogodbe med Anglijo in Jugoslavijo želela Jugoslavija kupiti licenco za gradnjo reakcijskih motorjev za lovska letala. Po teh poročilih je angleška vlada odbila jugoslovansko zahtevo. BENCIN V PROSTI PRODAJI Na angloameriškem področju STO-ja bo ukinjen oblastno nadzorstvo na razdeljevanje bencina. Uredba bo verjetno stopila v veljavo danes, 1. oktobra. Conski upravni odbor je nedavno razpravljal o preureditvi nekaterih občinskih davščin in s tem ,Stvarno načel obširnejše vprašanje financ tržaške in ostalih občin področja. V kritičnem finančnem položaju so vse občine angloam er iškega področja STO-ja, posebno pozornost pa vzbuja vsekakor finančni položaj tržaške občine, ki beleži v zadnjih petih letih (za leto 1949 se številke nanašajo na proračun) naslednje primanjkljaje v milijonih lir: leta 1946: 316 leta 1947: 1196 leta 1948: 2547 leta 1949: 2987 Državna uprava je vse do leta 1948 krila navedene primanjkljaje, medtem ko je v tekočem letu obljubila le 1509 milijonov lir podpore od 284Q milijdnov liir, kolikor bi po prvotnem proračunu znašal občinski deficit za leto 1949. (Pozneje je občinska uprava skrčila zahtevo na 2987 milijonov lir.) PREDMET V kritičnem položaju so tudi občinske ustanove. Tako je n- pr. občinsko podjetje ACEGAT dobilo leta 1945 za kritje svojega deficita 41 milijonov lir podpore, leta 1946 324, leta 1947 621, leta 1948 pa 498 milijonov lir; za tekoče leto bo primanjkljaj podjetja znašal okrog četrt milijarde lir. Tako je tudi občinsko gledališče Verdi prejelo samo v tekočem letu kar 194 milijone lir podpore iz rednega občinskega proračuna. Ogromni primanjkljaji Velike primanjkljaje pripisujejo ogromnim izdatkom; samo stroški za plače, mezde in osebne dajatve za okrog 3609 občinskih nameščencev bodo, znašali letos v tržaški občini kar 2318 milijonov lir, medltem ko so celokupni dohodki rednega značaja predvideni na 1 milijardo 235 milijonov lir. Pojasniti je še, da niso izdatki z? javna dela, ki jih izvaja občina v svoji režiji na račun države, vključeni v proračunske postav ke. V ta namen je tržaška občin-ska upirava prejela od leta 1945 do polovice tekočega leta nad n milijard lir- Sanacija občinskih financ )e postala spričo stvarnega položa’a. ki je jasno razviden iz navade" nih podatkov, ki smo jih povzeli iz uradnih virov, silno pereče vprašanje- Kaže vsekakor, dh bo sedanja občinska uparva od1 o-čila za takojšnje zvišanje obi.’i" skih dohodkov, v glavnem davščin; vprašanje znižanja izdatkov, zlasti v pogledu dajatev za °b' čilnske nameščence, se bo lahko rešilo po mnenju sedanjih odgovornih občinskih u.plra vitel i e v *e na podlagi dolgoročnih ukrepov- Dohodki od posrednih in neposrednih davkov tržaške občine .nam odkriva naslednjo sliko. V razpredelnici so- navedeni za pri"1 mer dohodki za leta 1938, 1948 im 1949. V tretjem stolpcu je izračunan za vsako postavko količnik povišanja med dohodki leta 193® in leta 1949: Dopolnilni davek na zemljišča ............ ,. „ na poslopja .............. Davščine na industrijo.................... Davek na stanovanja in poslovne prostore Davek na hišne pomočnike ................. Davek na klavirje in biljarde ............ Taksa na pse ............................. Taksa na obrtnice ........................ Taksa za pobiranje smeti Taksa za kanalizacijo.. .. Trošarina.................. Dohodki Količina Dohodki 1938 1948 Povišana 1949 (Predv.) 246.000 1,682.000 6,83 krat 12,763.000 18,740.000 1,46 8,073.000 79,500.000 9,84 95,000.000 7,475.000 48,932.000 6 59 56,548.399 177.000 2,500.000 14,13 2,443.145 395 000 5,002.000 12,65 5,240.278 248.0C0 14,026.000 56,55 17,667 376 344.000 7,400.000 21,51 8,189.158 1,574.000 3,892.000 2,47 702.050 2,500.000 39,526.000 15,81 33,848.264 850.272 1,927.005 2,27 1,917.596 30,190.006 1,041.220.000 34,38 „ 950,000.000 (Nadaljevanje s 1■ str.) t I j® Močno razvrednotenje valut neslo, razen znižanja življenjski-ga standarda množic in divje tekme na trgu■ Šibkejši bodo pri tej dirki upehali■ Nekateri začenjajo tekmo že zelo oslabljeni■ Italija je izgubila na svojih terjatvah proti Veliki Britaniji okrog 40 milijard, lir. Glavni del agrarnih pridelkov so izvažali ravno na trg šterlin-ga. Fri nekaterih pridelkih je bila že sedaj cena skrajno napeta in se ne da Znižati. Na vprašanje, ali je razvrednotenje edino sredstvo za obnovo reda v plačilnih odnosih države1 do ostalega sveta, lahko trdimo, da se da vse, kar nudi ta težki korak, izvesti z neposrednimi upravnimi ukrepi, toda v zapad-nem svetu mislijo, da bi nihče ne dosegel pravočasnih in bliskovitih učinkov. Zato so izbrali ta pot rešitve■ Cilj je, z znižt^nimi stroški proizvodnje omogočiti zadosten izvoz v druge države ini doseči sorazmeren dotok potrebnih tujih plačilnih sredšjtev zal nabavo potrebnega blaga v tujini. Priliko bomo imeli videti, kakšen uspeh bo' imelo razvrednotenje za došego tega cilja'- Korist pa bomo presojali tudi po veliko- I sti žrtev, ki jih bo zahtevalo. Vsekakor V tisku mnogo p ondar- i jajo, da pomeni ta korak skok v temo. V- R. Iz navedenih podatkov vidimo da je steber občinskih financ občinska trošarina, ki je n. pr. v 1. 1948 dosegla skoraj 89% vseh dohodkov (v 1. 1938 45%). Občinske uprave se nasplošno zelo rade zatekajo k nalaganju trošarin zaradi preprostega iztirjevalnega postopka: kot vse posredne davščine pa je trošarina socialno nepravičen davek, ker zadene v enaki meri vse sloje davkoplačevalcev, neglede na njihovo gospodarsko zmogljivost. Poleg tega so trošarinske pristojbine že danes dosegle najvišjo dopustno stopnjo, vsak nadaljnji povišek pa bi utegnil imeti zelo resne posledice na cene blaga široke pofrošnje. «Zaradi navedenih okolnosti se “bo občinska finančna dejavnost morala nujno usmeriti na reformo davčnega sistema pri nalaganju neposrednih davkov. Posredni in neposredni davki Dopolnilni davek na zemljišča, zlasti pa na poslopja (s katerim je povezan tudi prispevek za kanalizacijo) je v tesni zvezi z vprašanjem poviška najemnin, ki pa I ne bo verjetno rešeno pred 1. 1954 ali 1955. Pred vojno je dopolnilni davek na nepremičnine znašal povprečno okrog 25% vseh občinskih dohodkov od neposrednih davkov. Pomembna postavka dohodkov je tudi taksa na pobiranje smeti, ki pa je zopet v zvezi s preureditvijo mestnega podjetja, predvsem pa z gradbo naprav za izkoriščanje odpadkov. Davščina na industrijo spada prav za prav med posredne davke (ker jih v bistvu plačujejo potrošniki pri nakupu industrijskih izdelkov) in je bolj k|ikor vsi ostali dohodki povezana s splošnim razvojem industrijske dejavnosti. Ostale aktivne postavke občinskega proračuna razen davka na stanovanja, so v primerjavi s celokupnimi stroški in dohodki skoraj brezpomembne. Ostane davek na stanovanjske in poslovne prostore. Na to področje obdavčenja je pri nameravanem povišanju dohodkov usmerila občinska uprava svojo pozornost. Ker pa bi tudi 7—8 kratni povišek stanovanjskega davka ne rešil občinskih financ, bo verjetno občinska uprava optirala za drugačno rešitev. Veljavni zakonski predpisi o krajevnih financah predvidevajo namreč možnost na- laganja tako imenovanega družin' skega davka namesto stanovanj' skeg. Odpraviti pa se mora v tei n primeru taksa na hišne .pomočnike, klavirje in biljarde- Do nedavnega so družinski davek lahko pobirali le v občinah, kjer ne pre' sega število prebivalcev 39.990, P01 novih določbah pa lahko davščino pobirajo tudi pri občinah z večjim številom prebivalcev. Odme* ra družinskega davka se nanaša na dohodke družinskih članov-Najvišja dopustna odmera davk® znaša 12 % dohodkov. Določevanje progresivne lestvice obdavčevanja spada v pristojnost conskega odbora, ki je, kakor ?irl<> Pirej omenili, o tej zadevi raz" pr avl j al na svoji zadnji seji. ver* jetno na pobudo tržaške občinskS.,, uprave, ki pričakuje od novega ( davka znatno okrepitev občinskih financ- Družinski davek se naslanja na progresivno davčno obremenite in je zaradi tega vsaj teorie"0 pravičen in socialno utemeljen Ker pa bo njegovo izvajanje za jelo najširše interese prebiva stva, bi bilo zaželeno, da bi Pre vsako dokončno od'oč it vi j o up° šitevali mnen'a in predloge satih davkoplačeva'cev- Stanovanjska kriza v Italiji Stanovanjsko vprašanje je povojni problem, ki italijanskim državnikom beli lase. Italijanski parlament so že dolgo bavi z njim. Le malo statistike osvetli to pereče vprašanje z jarko lučjo. Leta 1931 je štela Italija 4v.bw.uuu prebivalcev, za Kate-ve je biio na razpolago 8 milijonov stanovanj. Leta 1945 je prebivalstvo naraslo na 45.300000. Vojna vihra pa je pustila za nje le 7.500.000 stanovanj. ŽVEPLENA KISLINA IZ DIMA V jugoslovanskem rudniku »Bor« bodo strokovnjaki zgradili posebne naprave, ki bodo lovile dim rafinerije bakra; ta dim je namreč bogat z žveplenim dvo-kisom, iz katekeiga pridobivajo žvepleno kislino, ki je kakor znano, ena izmed osnovnih surovi,, kemične industrije. CESTA IZ STEKLA PRAGA. (IP) — Steklem vlakna, ki so bi'a razstavljena naj letošnjem jelenskem veilefelejniU-imajo zaradi! sivo j e vsestransk^ uplcraifoe veliko bodočnost. SktiP no z asfaltom so lideallno gra®^ vo piri stavbi cest, ker take ces . ,ne podlegajo gniifobi in osta’a.’ v stalno dobrem stanju- Cešk slovaška bo gradila stekleno cč fitio v Staro Bole sil avo na Ceškeih Pri gradini i te ceste bo sode’ ova tudii raziskovalni steklarski i|n9, _ tut v Nevem Boru, ki je eno j5" med središč steklarske inditi strti6' Madžarska vlada je javila raZ pis posojila 599 milijonov gold> nar jev za finansiranje petletne®8 načrta. Obveznice so povračljN6 v 5 letih. TERMČM ZAPISKI Nov proizvod tržaške čistilnice natte Nedavno je bila objavljena vest, da bo dobila tržaška čistilnica »Aquila« znatne kredite za povečanje svojega obrata in za gradnjo novih naprav, v katerih bodo izdelovali tudi bencin z visokim oktanskim številom. Ker se mnogi naši bralci zanimajo za tehnična vprašanja, ki zadevajo tržaško industrijo, bomo v naslednjih vrstah obrazložili pomen in značilnosti omenjenega proizvoda. Pri bencinskem motorju pogosto nastopa neprijeten pojav, da motor tolče ali detonira. V ozki povezanosti s tolčenjem motorja pa je oktansko število bencina. Cim večje je oktansko število bencina, tem manjša je možnost, da bi bencinski motor tolkel. Namen vsake rafinerije nafte je ta, da dobavlja potrošnikom čim boljši bencin, torej bencin, ki ne bo povzročal nikake motnje bencinskega motorja. Poleg drugih, po uradnih predpisih določenih lastnostih bencina, o katerih sedaj ne bomo govorili, je za vrednost bencina važna označba oktanskega števila. Omenili smo tolčenje bencinskega motorja. Od česa zavisi ta pojav in kako nastopa v motor- ju? Tolčenje motorja povzroča poseben način izgorevanja miešai-nice zraka in goriva v valju motorja. Zaznamo ga kot lahno šumenje ali pa tudi kot močno u-darjanje. Nastanek tega svojevrstnega glasu zavisi od zgradbe motorja, načina obratovanja in vrste goriva, ki nam služi za pogon bencinskega motorja. Štiritaktni bencinski motor deluje na naslednji način. V prvem ali sesalnem taktu se bat zniža in sesa v valj motorja mešanico uplinjenega tekočega goriva (bencina) in zraka. V drugem taktu, (zgoščevaini takt), se bat dvigne in močno stisne mešanico plinov. Pritisk naraste na približno 6 do 12 atmosfer. Na kraju drugega takta preskoči na vžigalni svečki e-lektrična iskra in močno stisnjena plinska mešanica se vžge. Sedaj nastopi tretji ali delovni (eksplozijski) takt. Pri vžigu nastali plamen se pomika skozi mešanico plinov v obliki fronte. Po končanem gorenju nastane v valju pritisk 39 do 49 atmosfer. Pri goreniu nastali vroči plini (15990—22990 stop.) pahnejo bat navzdol. Sledi četrti ali izpušni takt: bat se dvigne in izrine iz valja pri gorenju nastale pline. Tolčenje se pojavlja v tretjem taktu. Nastopi pa na naslednji način. Po preskoku električne iskre se zgorela mešanica uplinjenega goriva in zraka razpne in močno stisne oni del nezgorele mešanice, ki se nahaja pred pročeljem plamena. Zato se dogodi, da nastane zaradi velikega pritiska in visoke temperature v še neizgoreli mešanici gorilno jedro. Zato zgori pred časom neizgorela mešanica in pritisk se sunkovito poveča. Ta pojav imenujemo samovžig. Opisano gorenje, pri katerem, nastopi samo vžig, povzroči tolčenje. Pri tolkajočem gorenju je učinek motorja manjši kakor pri pravilnem gorenju. Tolkajoče gorenje povzroči obrabo motorja, poraba olja je večja. Katera goriva povzročajo tolčenje in pri katerih se tolčenje ne pojavlja? Tolčejo razne vrste bencina, tolčenje pa ne nastopa pri upo- rabi beneoia oziroma alkohola. Da je bencin čim bolj odporen napram tolčenju, mu dodajajo goriva, ki ne tolčejo. Poleg ben-cola in alkohola so pa predvsem za letalski bencin važni dodatki tako zvanih aromatskih ogljikovodikov. Ena teh snovi je iso-ok-tan, ki ga v velikih množinah dobivajo po obdelovanju zemeljskih plinov. Iso-oktan je tudi merilo za obstojnost goriva napram tolčeniu. Vendar moramo primešati bencinu zelo velike množine teh snovi, če hočemo doseči visoko odpornost bencina napram tolčenju. To pa bi povzročilo spremembo kemijskih in fizikalnih lastnosti bencina. Zato dodajajo bencinu tako zvane pro-titolkače ali zaviralce tolčenja. Zadostujejo že izredno mali dodatki teh snovi. Najučinkovitejša dodatka te vrste sta svinčev te-traetil in železov karbonil. Vendar se je v najnovejšem času razvil nek poseben način obdelovanja bencina v rafineri- jah, ki ga v angleščini imenujejo »reforming«. V bencinu, izdelanem po temi postopku se med obdelovanjem v rafineriji stvo-rijo zgoraj imenovani aromatski ogljikovodiki. S tem postopkom dobimo torej visokovreden bencin, ki je zelo odporen napram tolčenju. Rafinerija »Aquila« bo torej zgradila napravo za obdelovanje bencina po »reforming« postopku. Sedaj pa še nekaj besed o tem, kaj je in kako določimot oktansko število bencina. Odpornost goriv napram tolčenju preizkušajo v laboratoriju s posebnim motorjem (v Ameriki ga imenujejo CFR-motor iz kratice, ustanove Coopera-Fuel-Re-search Committee). To je enoci-lindrski bencinski motor s točno določenimi izmerami in določenim načinom obratovanja. V tem motorju lahko poljubno spreminjamo zgostitev. Osnova določevanja oktanskega števila sloni na tem, da primerjamo obnašanje bencina z neznano odpornostjo napram tolčenju v CFR-motorju z mešanico znane odpornosti proti tolčenju (z znanim oktanskim številom). Kot pri- erjalno gorivo uporabljajo m6 niče, ki sestoje iz dveh kenrn) :o čistih spojin. Prva je iso-ok n. Ta kakor rečeno1 ne P°vzrst tolčenja nekje med 0 in 1 rednost tolčenja primerja . ešanice izražamo v prostors Istotkih iso-oktana, ki se na v mešanici. To se imenuje 0 nsko število. Ce sestoji ne^ "imerjalna mešanica iz 74 P ■ or. delov oktana in 26 pr°s ■ :lov heptana, ima ta mešan dansko število 74. m Bencin, ki se napram tolče ^ CFR-motorju obnaša prav ), kakor mešanica znanega nskega števila, ima °^ta"ce. e vilo te primerjalne mešaI}'„jh Oktansko število neobde , jncinov znaša1 49—69. ^ rtomobiiski bencin ima ° i :o število 74. Bencin, dob J •eforming« postopkom irna 1 večje oktansko število. ‘ M-P" *• oktobra 1949 GOSPODARSTVO Stran 3 SEDEŽ: TRST ULICA F. FILZI 10/1. TEL. 78-08 Določite za vstop na anglosmeilško področje STO-ja ZVU je z ukazom št. 181 (31. ^111.1949) izdala že znane nove predpise za vstop na angloameri-*Lo področje STO-ja. Ker so ti Predpisi važni za mnoge tukajšnje in tuje državljane, ki potujejo iz poslovnih razlogov, objavljamo v celoti besedilo zakona: Člen I. — Pogoji za) vstop v cono Odstavek I — S pridržkom Pravice Z. V. Uprave, da iz brit-sko-ameriške cone STO-ja izključi ali izžene kadar koli vsakogar, ki je nezaželjen, je vsakemu dobljen vstop v cona pod pogojem, če poseduje: a) veljaven italijanski potni list ali v primeru italijanskih državljanov, ki prihajajo v cono tesporedno iz republike Italije, veljavno listino oi istovetnosti v smislu zakonskih predpisov republike Italije; ali b) veljavno dovoljenje zaveznikih sil, ki ga je izdala pristojna zavezniška oblast, obenem z Veljavnim potnim listom; ali c) veljavno vstopno dovoljenje, ki ga je izdala ZVU (vojaški Urad za dovoljenja), obenem z Veljavnim potnim listom, ali v Primeru jugoslovanskih državljanov, namesto potnega lista obenem z veljavno osebno izkaznico, ki jo je izdala jugoslovanska v]ada; ali . d) veljavno izkaznico ki jo je 'rdala in prepečatila jugoslovanska vojaška uprava tiste cone ®T0-ja, ki jo upravlja Jugoslovanska vojaška uprava; ali e) veljaven potni list, na kate-£eSa ie dal britski ali ameriški konzulat vizum, ki dovoljuje Vstop. v cono; ali f) veljavno mornarsko listino n istovetnosti obenem z listino, ki dokazuje, da dotičnik potuje 50 službeni dolžnosti. 1 vice do zemljišča z dedovanjem | ali s pravnim1 poslom prenosa na takega zakonitega dediča, ki bi v primeru smrti lastnika podedoval to lastnino oziroma te pravice. Člen 3 — Tranzitni promet Odstavek 1 — Kdor koli želi potovati skozi cono na potovanju iz ene države v drugo z vlakom, po morju ali po zraku, se mu to dovoli, če poseduje veljavno potno listino obenem z vizumom, ali drugim dovoljenjem za vstop v državo, kamor je namenjen. Odstavek 2 — Ce želijo osebe, ki potujejo skozi cono, zapustiti prevozno sredstvo ali postajo ali pristanišče, morajo imeti predpisane listine v smislu člena I tega ukaza. Člen 4 — Izdajanje dovoljenj Vstopna dovoljenja, dovoljenja Zavezniških sil, dvolastniška. prehodna dovoljenja in vizumi, ki jih nadomestujejo, se bodo izdajala v skladu z izvršilnimi predpisi, ki jih od časa do časa izda vojaški urad za dovoljenja pri ZVU. Vaino za gostinske obrale na podeželju Z ukazom št. 185 (7.IX.1949) je ZVU znatno izpremenila dosedanje predpise o izdajanju novih obrtnih dovoljenj za prodajanje in točenje alkoholnih pijač, v zdraviliških, letoviških in turističnih krajih. Ukaz predvi- deva namreč, da se sme v omenjenih krajih, število obratov za prodajanje in točenje alkoholičnih pijač, presegati meje, ki so določene v obstoječem zakonu (čl. 95 enotnega besedila zakonskih predpisov o- javni varnosti 18.VI.1931 št. 773). Pokrajinska komisija pa sme poleg tega določiti drugačne razdalje, kakor nasplošno veljajo za posamezne občine. Vsekakor določa ukaz št. 185, da se obrtna in druga posebna dovoljenja lahko izdajo le v primeru dejanske potrebe in na podlagi pritrdilnega mnenja občinske uprave in pokrajinske ustanove za turizem. Uradni list št. 25 (11.IX.1949) vsebuje med drugim poleg omenjenih še naslednje ukaze. Ukaz št. 183 (2.IX.1949) o rabi slovenskega jezika v občinah Devin, Nabrežina, Dolina, Zgonik in Repentabor. Ukaz št. 186 (8.IX.1949) predvideva olajšave v postopku za proglasitev domnevne smrti o-seb, ki jih pogrešajo zaradi posledice političnih in vojaških dogodkov v dobi med 10. junijem 1940 do 31. decembra 1945. BRIVCI Opozarjamo brivce, da predpisuje čl. 212 mestne policije tržaške občine obvezno izobešanje tarif in cenikov- ** V Zadru dobro napredniejo dela pri gradnji nove tovarne kun-čeda delovati nova tovarna, se bo proizvodnja jugoslovanske in-zerviranih rib. Ko bo 1- 1950 za-dustrije konserviranih r.ib zvišala za 60%. Šolanje bo drago Med visokošolci je. povzročila veliko zaskrbljenost vest o skorajšnjem povišanju šolskih taks. O zadevi ho razpravljal kmalu italijanski parlament, pripomniti pa je, da je Trst tudi v tern pogledu navezan na določbe, ki jih izvajajo v Italiji. V kolikor je znano, bodo pri določevanju novih taks upoštevali dva predloga. Prvi predlog, ki ga je sestavilo italijansko ministrstvo za prosveto, predvideva štirikratno' podražitev visokošolskih taks, ukinili pa bi dodatne takse. Drugi predlog, ki so ga sestavili na pobudo skupine italijanskih poslancev, predvideva 15 kratni povišek! dosedanjih taks, t. j. povprečno od 4000 na 60.000 lir letno. Za visokošolce, ki bi dosegli povprečni učni uspeh 21/30, bi se takse znižale na 20.000 lir, v primeru da njihova družina ne presega 1 milijon lir letnih dohodkov v vknjižbi za dopolnilni davek (complementare) ter na 30.000 lir, če ti dohodki ne prekašajo 1,8 milijona lir. Obe kategoriji študentov pa bi bili popolnoma oproščeni, če bi dosegli vsaj 27/30 učnega uspeha. Italijanska vlada opravičuje nujnost novega poviška s finančnimi razlogi. Stroški za višje šole znašajo letno okrog 9 milijard lir, dohodki šolskih taks na višjih šolah pa le okrog 700 milijonov lir. Na tržaški univerzi napovedujejo za ekonomsko fakulteto povišek šolskih taks od 5.000 na približno 18.000 lir, neglede na razne posebne prispevke in dodatke. Ta povišek je verjetno v zvezi z navodili, ki' so jih dobili iz Rima v pričakovanju uzakonitve novih predpisov o šolskih taksah. Po najnovejših vesteh bodo o-stale šolske takse zaenkrat neiz-premenjene. Tri jugoslovanska pristaniška ravnateljstva V Jugoslaviji so pred kratkim. Ustanovili tri pristaniška ravnateljstva, in sicer na Reki za pristanišča severnega Jadrana, v Splitu za pristanišča osrednje ter v IZ TRŽAŠKE GOSPODARSKE KRONIKE Odstavek 2 — Povratek v co-1)0 bo dovoljen osebam, ki niso Oštete v odstavku 1 tega člena, Pod pogojem, da posedujejo veljavno osebno izkaznico, ki jo je l26ala ZVIJ y smislu zakonskih Predpisov, ki veljajo v coni. Člen II — Dvolastniška prehodna dovoljenja Odstavek 1 — Vsak lastnik ali ?akupnik poljedelskega zemljica, ležečega znotraj razdalje 10 .Pa od meje med britsko-ameri-cono in jugoslovansko cono, stalno biva na drugi strani PJeje znotraj razdalje 10 km od tP®ie, more dobiti zase ter za C°je družinske člane in delavce y°lastniško prehodno dovolje-'e- Posest tega dvolastniškega Prehodnega dovoljenja daje ta-,mu lastniku ali zakupniku ter Pjihovim družinskim članom in elavcem pravico, da prihajajo v ritsko-ameriško cono in odhaja-iz nje zaradi izvrševanja last-■ških ali zakupnih pravic. Ven-ar se mora tak prehod meje o-raviti v času med sončnimi vzho-,0rn in zahodom ter se morajo v°lastniki in druge osebe, vpi-.PPe v tako dovoljenje, vrniti ist, j;ga dne, ko so prestopili mejo. ka Odstavek 2 — Določba odstav- 1 tega člena ne velja za tiste astnike, ki so pridobili svoje pavice do zemljišča po 15. sep-e,bbru 1947, razen za tiste, ki so ^dobili lastnino' ali druge pra- kaf Tn’*om tiskarna v Trstu, O I p eri ie bilo obširneje pisano v 1 j s?bnem članku »Gospodarstva«, m.'a ustanovljena leta 1824■ V J,16-* -se /je tiskal »AgpHe,ogra|fo letiestino« do leta 1837. Po temI ** več vesti o Murnikov i ti-i-0 Pet številk »Slavjahskega ^lJc Ulk°* 1849 in šest šte- ijj »Jadranskega Slavjana« leta1 ie bilo tiskanih v tiskovni tiJr*iskega Lloyda, kjer se ie te;*al letai 1853 tudi »Koledar* Htroj’ .ki 0a je izdala Slavjanska Vc, nica in uredil Josip Godlna-e!iški. (z lAoydovi in nekaj i>aJ u Amalij evi tiskarni so se kry 1® iskale vse slovenske iti §^ratske tiskovine, časopisi, bro-°s!crh krriige in drugo■ Stavek sO \ibovali stavci, ki niso razumi 1 našega jezika; izjemo je de-doy8 avec Hreščak, ki je v Lloy-9o«1 liskami stavil »Našo Slo- letu 1880 ijje listanovil v\ (It/^ojo tiskarno neki H v ul d Sle, U(dla ) iz Volč na Tolmin- ki ie seveda znal slovenji ,-ln ,Se čutil Slovenca. Od nje- nJ° ie kupil nekoliko let poz-te » v zgodovini tržaških Slo- 4nc ey dobro Jnani Viktoir Do-?ifka 2 denarno pomočjo Francij 0q[ lastnika žganjarne in votiti 4. kiše na začetku nekdanje-kvedota) naìsproli Valiti di IMrli za induslnjsko pristale V preteklih dneh se je v Trstu vršila konferenca, kateri so prisostvovali zastopniki VU ter tržaških gospodarskih ustanov. Na konferenci so proučevali načrte, ki so v zvezi z industrijskim pristaniščem V Zavljah. Posvetili so predvsem pozornost načelom, ki jih bodo morali upoštevati pri izvajanju regolacijskega načrta in so določili načela za njegovo izvedbo. Tehnični urad javnih skladišč bo pričel die la. za napeljavo vode in električne struje ter bo pripravil tehnični načrt za razlastitev zasebnih zemljišč. V žaveljski prosti coni, nameravajo — tako poročajo po agencijski vesti— ustanoviti novo usnjarno. Pobudo podpirajo industrije! iz Trsta, Vidma, Travisa in Milana. Izdelke obrata bi namenili predvsem potrebam tržaške pomorske industrije. Prav tako preučujejo možnost zgraditve novega zbirališča mleka, z moderno opremo za pasteriziranje. Zamisel za ta načrt je že vsaj 20 let stara, vendar je nikdar niso uresničili predvsem zaradi nasprotujočih si interesov med vrstami prodajalcev in potrošnikov. Končno bi morali graditi v Zavljah še tekstilno tovarno na račun italijanskega kapitala. Chiozza. Dolenčeva tiskarna je bila zraven dlrogerije Zerniz medi ulico Stadion (Battistij in ulica) Sv- Frančiška), najprej v sredi, pozneje Pa na vogalu poslednje ulice. Z otvoritvijo Dolenčeve tiskalrne se je začelo v Trstu novo življenje tudi M Slovietnskef delarvce-tiskarje. V tiskarni se je tiskala trikrat na leden »Edinost« in enkrat »Ncišai Sloga«; stavci! so bili večinoma Italijani. Da se olajša stavljenje časopisov, je poskrbel prof. Mate Mandič, ki je takrat prevzel uredništvo »Naše Sloge«, da so prišli iz Zagreba hrvatski stavci■ Prvi izmed teli je bil Josip Masnec, ki je kot tenorist postal kmalu znan v slovenski družbi- Za njim je prišel leta 1884 Josip Krmpotič, potem. Fran Polič in drugi Hrvati. Od Slovencev je prišel v Trst Julij Mikata, v neki drugi tržaški tiskarni Pa so našli Goričana, ki je bil poleg Mikate dodeljen »Edinosti«. Kot črkostavec je delal v Trstu, toda ne v slovenski tiskarni, tudi Slovenec Fran Sa-lcser, poznejši bankir v Ne id Yorku. Ko je prišel Fran Polič, je on kot najstarejši stavec prevzeli vodstvo Dolenčeve tiskarne■ Odi takrat se je začelo odgojevatil domačine, posebno okoličane, za stavce in strojnike. Kot prvi je I Vsekkor je pripomniti, da se bodo vsi načrti lahko uresničili le po dokončni ureditvi in izpolnitvi močvirnatih zemljišč v ža-veljskem zalivu. Dubrovniku za luke iužne jugoslovanske Jadranske obale. Vsakemu ravnateljstvu načeluje zastopnik ministrstva za trgovinska mornarico kot generalni ravna- RAZSTAVA ŽIVILSKIH POTREBŠČIN Danes bodo v palači »Vivanle« otvorili razstavo živil, vin in likerjev. Razstavljali bodo med drugim tudi goriške tovarne likerjev, ki vzbujajo zaradi konkurenčnih cen resno zaskublje-nost tržaških industrijcev alkoholnih pijač. PREMALO KOKSA? Skedenjiska železarna upa v zalogi le okrog 1000 ton koksa, ki j c Uporaben za potrebe stanovanjskega ogrevanja. Lansko zi-mo ;e Trst v ta namen porabil okrog 1Q.000 ton koksa- U vozniki ! aduna jo na pomoč ER*» pri uvozu potrebnih količin za domačo uporabo primernega materia a. PAZNJA PRI POTROŠNJI ELEKTRIČNE ENERGIJe ACEGAT opozarja na stroge predpise, ki so v veljavi glede omejitve potrošnje električne struje. Doslej so zaradi kršitve teh predpisov kaznovali več potrošnikov z odvzemom električnega toka za obdobje enega tedna. tel j. Z novo upravno ureditvijo so odpadli prejšnji vodilni pomorski crgani. Izdaikiza angloamBiiške vojaskeslle Po podatkih finančnega oddelka vojaške upirave so za potrebe angloamer,iških vojaških sil potrošili v Trstu v finančnem letu 1948—49 7,729-000 dolarjev za ameriško ter 1,040-100 funtov šterJingov za angleško vojsko. Do'arje in funte so menjali po uradnih tečajih v italijansko valuto za skupno vsoto 6.814,175.000 lir. Stroški ameriških sil se nanašajo med drugim na naslednje postavke: dol. Plače vojaških oseb 3,668.475 Izdatki na račun ameriških sil V Avstriji 2,063.276 Plače civilnega osebja 883.721 Razne dajatve 588.656 Stroški za angleške čete so bili takole razdeljeni: f. št. Plače vojaških oseb Plače civilnih name- 534.200 ščencev 278.000 Nakupi na krajevnem trgu 91.000 Razne dajatve 114.900 Javnokoristna dela 22-000 Naše tiskarne v Trstu in na Primorskem bil sprejet Anton Muha, ki še I zdaj živi v našem mestu in ki je bil zadnji poslovodja v tiskarni Zadruge »Edinosti«• Po smrti Viktorja Dolenca se) je tiskarna večkrat preselila; ved let je bila medtem nameščena v nizki hiši na trgu pred nekdanje» veliko vojašnico, in sicer v hiši, lei se je porušila, da se je na istem .mestu mogel zgraditi »Na-rodni dom«. Tiskarna je postala slednjič last Frana Poliča. Geta 1898 je odprla »Edinost« svojo lastno tiskarna v ulici Torre Bianca, poslovodja pa je’ bil Fran Godnik. Ko je Godnik odstopil, je prevzel vodstvo Ivan; Meljavec, bivši vodja Gabrščkove tiskarne v Gorici. Tretji vodja) tiskarne »Edinost« je bil Miroslav Ambrožič, polnejši podrav-natelj »Delniške tiskarne« v Ljubljani; četrti Fran Bnbudjsr in po njegovi smrti, peti in zadnji' že prej omenjeni Anton Muha. Ko je bil v avgustu 1904. letai dograjen »Narodni dom«, se jel tiskarna »Edinost« preselila ti njegova \st}r\msko Mio v ulici\ Gaiatti, kjer je ostala do fe- bruarja . 1914, ko se v svojo lastno hišo v ulici Sv. je preselila; or ii Irni Sit. * Frančiška štev. 20, kj&r $e nahajala Poličeva (nekdaj Dolenčeva) tiskarna. Glede na dosledno naraščanje naklade listo) so morali naročiti še rotacijski stroj in stereotipijo, za kar so izdali čez 40-000 kron- S temi nabavami je dossgla tiskurna vrhunec svojega razvoja. Dobro opremljena je bila tudi tiskarna v ulici Commerciale, last Silvija Spacala, nekdanjega, strojnika v tiskarni »Edinost«. V dobi med prvo in drugo svetovno vojno so se v Spac-ilovi tiskarni tiskale marsikatere slovenske tiskovine: knjige, brošure, časopisi in druge manjše stvari. Ko je leta 1893 Andrej Gabršček ustanovil v Gorici svoje »Goriško tiskarno«, sta jo vodila nekaj časa Hrvat Kraljeta s Su-šaka in potem Avgust Janša, Slovenec iz Ljubljane, poznejši revident v državni tiskarni na Dunaju. Leta 1894 je prevzel poslovodstvo »Goriške tiskarne« Josip Krmpotič, bivši stavec v Dolehčev\i_tiskarni in po svojem dedovanju v Gorici vodja Gabrščkove tiskarne v Pulju- Kakor svoj čas v Trstu, je imela tudi I Razgled po pristanišču V drugi polovici septembra je tržaška luka beležila med drugimi naslednji ladijski promet: Ameriška ladia »Charles Pad-dock« (7000 ton, New York) je, izkrcala ob hangarju št. 62 v luki pni Sv- Andreju razno blago, nakar je odplula prazna v ZDA. Argentinska ladja »Rio Lujan« (3700 ton, Buenos Aires) je medi drugim izkrcala večjo količino, zmrznjenega mesa, ki so ga naložili ob hahigarju št. 64 naravnost v železniške hladilne vozove, namenjene v Avstrijo. Nato je odplula prazna v Tržič-Italijanska ladja »Sebastiano Vender« (7000 ton, Benetke) je iztovorila 1000 ton raznega blaga iz Argentine in vkrcala poleg raznega blaga tudi manjšo količino celuloze ter 35-5 tone bodeče žice, namenjene v Rio de Janeiro. Ladja plovne družbe Tripkovič »Fanny Bjrunner« (3000 ton, Benetke) je izjtovorila razno blago iz Turčije, inakar je naložila večjo količino lesa ter odplula v Aleksandrijo- Španska ladja »Castrilo Bell-ver« (5000 ton, Cadiz) je razložila ob hangarju št. 65 6200 ton železne rude. Italijanska motorna ladia »Perla« (6000 tonF, Panama) je iztovorila ob hangarju št. 58 okrog 7000 ton nerafiniranega sladkorja kubanskega izvora. Jugoslovanska ladja »Korčula« (5200 ton, Reka) je priplul a iz Bakra prazna. Naložila je 720 ton lanenega semena ter odplula na Reko- Italijanska motorna ladja »Gian-na« (350 ton, Benetke) ie prispela iz Benetk prazna-Jugoslovanska ladia »Sabac« (3000 toh, Reka), ki je priplula z Reke prazna, je med drugim) raznim blagom natovorila večjo količino lesa ter odplula v Aleksandrijo. Ameriška ladja »James Svan« (7000 ton, New York — Savan-nah Georgia) je izkrcala ob hangarju št- 64 naravnost v železniške vozove tovor kopre-Italijanska ladja »Rinucci« (1200 ton, Benetke) je izkrcala večji tovor premoga belgijskega izvora. Ameriška ladja »Executor« (7000 ton, New York) je iztovorila ob hangarju št. 62 razno b’a-go, v glavnem moko. Jugoslovanska ladja »Topusko« (3300 ton, Reka) je razložila manjšo ko’iièino suhih kož,1 vkrcala pa tovor lesa ter odplula na Reko- Italijanska ladja »Isonzo« (5500 ton, Trst) je ob hangarju št. 61 iztovorila razno blago. Razložili so med drugim naravnost v železniške vozove tri ogromna debla nekega eksotičnega lesa iz belgijskega Konga; pošiljka je namenjena Češkoslovaški-Italijanska ladja »Rovigo« (2000 ton, Benetke) je izkrcala v stari luki razno b'ago, natovorila pa je večjo količino nogavic in fesov ter odplula v Aleksandrijo. I talibanska ladja »Belluno« (2000 ton, Benetke) je iztovorila v stari luki razno blago. Italijanska ladja »A'fonso Pellegrino« (2000 ton, Neapelj) jei vkrca'a v stari luki tovor lesa) ter odplula v Egipt. Manjša nizozemska ladja »The-seus« (1300 ton, Amsterdam) je izkrcala v stari IIluki približne! 18 ton razneiga blaga-Ameriška ladja »Elden H. Johnson« (7500 ton, New York) je iztovori'a razno blago. Italijanska ladja »Lauretta« (1000 to»n, Genova) je razložila manjšo količino železne rude. Danska motorna ladja. »Hugo Mie'sen« (1600 ton, Kobenhavn) je prispela z 2200 tonami raznega blaga. Nizozemska ladja »Venus« (2000 ton, Amsterdam) je priplula iz Bejruta z raznim tovorom 2500 ton. Ameriška ladja »George Uhleu?« (7000 ton, New York) je izkrcar-la ob hangarju št- 65 v luki Sv. Andreja razno blago. Danska motorna ladja »Ellen, N.ielsen« (1600 ton, Kobenhavn) je razložila približno 2000 ?? pirita. Grška ladja »Georgios R c ( Z00 ton, Pireji) jfel po iztovorieniu/ raznega blaga naložila lovor lesnega materiala. Italijanska motorna ladja »Argo« (500 ton, Genova) je prispela iz Turčije ter izkrcala manjšo količino raznovrstnega blaga. Italijanska ladia »Sar,ga« (1500 ton, Genova) ie izkrcala razno blago ter vkrcala tovor lesa, namenjenega v Turčijo. Ameriška ladja »Garden State« (6000 ton, New York) je izkrzala razno blago- Ameriška iadza »AdvenVirer« (8000 ton, New York) je izkrcala večjo količino raznega blaga. Grška ladja »Frank-is« (8Q0 ton, Pirej) je prispela prazna ter nar tožila tovor lesa za Pirej. Angleška ladia »Gardwood« (2500 ton, London) je med kratkim pristankom izkrca'a del tovora ob hangarju št. 65 in nato nadaljevala pot v Benetke- Ob pomolu v stari luki ze zaradi popravil že več dhi nahaja švicarska ladja »Generoso« (3500 ton, Bazel). Novo jugoslovansko trgovinsko podjetje Pred kratkim je bilo v Beogradu (Knez Mihajlova 1) Ustanovljeno novo izvozno podjetje! »AGROPROĐUKT«, ki bo postalo centralna trgovinska organizacija za izvoz, jugoslovanskih poljedelskih proizvodov in živil. Podjetje se med drugim bavi s trgovino vina, likerjev, alkoholnih pijač vseh vrst, svežega ini suhega konserviranega sadja ter sveže in konservirane suhe zelenjave. Poleg tega bo podjetje izvažalo konje za zakol in konjsko meso, salamo, mrtvo perutnino, jajca ijn perje. V poštev Iprtidejo tudi žitarice in žitaričnii izdelki- Sploh pa bo podjetje posredovalo pri vseh poslih, ki sei nanašajo na poljedelske in živilske proizvode tudi na račun ostalih jugoslovanskih izvoznikov, loi se bavi j o z izvozom tega blaga-Podjetje »AGROPRODUKT« je že organiziralo mnoga inozemska zastopstva. Kvalitetni jugoslovanski izvoz Poročajo, da je »Slovenija sadje« izvršilo z velikim uspehom znatne pošiljke g or iških češenj vrst »Tarčenka« v Monakovo in Hamburg. Pri tem so inozemski uvozniki pohvalili kakovost blaga kakor tudi dobro -in okusna embalažo. Milanska tvrdka »Buser & Co« N je pred kratkim po zagrebškem Npodjetju »Vajda—Eksport« u- vozila znatno količino perutnine. Podjetje Buser je izrazilo svtoje zadovoljstvo zai blago in za embalažo. Po mlnenju uvoznika je ta pošiljka ena izmed najboljših, kar j ih je Italija sploh v zadnjih časih prejela.-FLRJ je ustanovila dve novi trgovinski predstavništvi v Braziliji in v Mehiki. (Po Biltenu Jugoslovanske trgovinske zbornice.) »Goriška tiskarna« veUke težave zaradi pomanjkanja slovenskih stavcev, ki si jih je morala sama vzgojiti. Med temi je bil tudi Ivan Meljavec, ki je po Krm-potičevem odhodu v Pulj prevzet vodstvo »Goriške tiskarne«. Se pred Gabrščokovo je obstajala v Gorici Obizzijeva tiska— r". ki c je ludi prištevala med. slovenske, ker so se v njej tiskali slovenski časopisi in knjige. Ta tiskarna) je sčašloma1 prenehala) obratovati- Vsled političnega razkola med Slovenci so ustanovili v Gorici pozneje Narodno tiskarno. Ko je Pulj, vsled konkurzd) Martinoličeve tiskarne, ostal brez tiskarn, je kupit to tiskarno leta 1898 Andrej Gabršček in izročil njeno vodstvo že imenovanemu Josipu Krmpotiču, kmalu potem pa jo je prodal konzorciju »Tiskara Josip Krmpotič i dr.«. Krmpotič sam pa je leta, 1903 izstopil iz tega konzorcijd in na svoj račun prevzel tiskarno od firme Matteo C Zapis. Tako sta začeli v Pulju delovati dve. slovenski tiskarni: prejšnja pod) novo firmo »Laginja i drugovi«, bivša Clapisova pa pod imenom. J os. Krmpotič. Ko je nastopila vojna med Avstrijo in Italijo, je vsled eva- kuacije civilnega prebivalstva leta 1915 prenehalo d. o v ‘beh tiskarjnah. Tedanji šef na admi-ralatu v Pulju in p .znejši jugoslovanski admiral Dragotin Priča pa je poskrbel za to, v držlgvle1 zupddne Evrope nazadoval za okrog 30' odstotkov-Zaradi tega ni izključeno, da bti> do nekateri italijanski proizvodi) prihajali na tržaški trg v večjih količinah t/i da bodo v'sled tegd) cene teh proizvodov (n. pr. sadja in zelenjave, mlečnih izdelkov' itd.) nazadovale. ŽITARICE V zadnjih tednih ni bilo na trgu žitaric večjih izprememb. Cene pšenice kažejo na zmerna podražitev ali na stalnost. Na tržišču koruze in niža prevladuje šibkejši ton. Zadnje kvotacij e žitaric na bližnjih tržiščih so na-šlednj e: Rovigo: pšenica I 6700—6800 lir za stat na debelo, II 6600—6700, III 6500—6600; bela koruza 4200 —4300, običajna 4600—4800; oves 4500—4600; rž 4000—4200; ječmeni 3800—4200. Vercelli: pšenica 6100—6500 za stot; rž 3500—4000; koruza 4400 —4800; oves 3800—4200; riž običajen 8700—9200, isti srednji 11-200—11.500; najboljša vrsta riža 14-000—14.800. ŽIVINA Ponudlba živine prevladuje nad povpraševanjem. Cehe živine za zakol so zaradii tega v nazadovanju. Cene prašičev, Iti. so V zadnjih tednih sorazmerno najbolj nazadovale, so se v glavnem ustalile, pocenili pa so se prašički za rejo. Zadnje k votaci je so bile za primerjavo naslednje: Rovigo: voli za zakol 230___240 lir za kg žive teže; krave 230— 240, biki 200—220; teleta 360— 390; pitani prašiči 230—250; prašički 180—190; kokoši 430—450; race 30Q—320; gosi 220—240; zajci 110—160. Piacenza: volli I 280—300, II 140 —160; krave I 2Ò0—220, II 110— 130; ovce 150 180; prašiči nad 150 kg 270—290 Mr, od 120 do 150 kg 230—270, od 80 do 120 kg, 220—260, od 20 do 80 kg 220— 260 lir, prašički do 20 kg 240 lir za kg. VINO Nov vinski piridelek bio na našem področju slabši po količini, a boljši po kakovosti v primeri z lanskim- Z italijanskim tržišč poročajo, da so bili kupci v drugi polovici septembra dobro' razpoloženi, vendar m znane iie o zboljšanju položaja glede cen na trgu na debelo. Depresija vlada zlasti na tržiščih vin slabše kakovosti. Cene na italijanskem vinskem trgu se gibajo okrog naslednjih kvotacij: Verona: »Valpolicella« za stop,-hil 450—485 tir; soave 470—500, Bardolino 450—485; »Verona« 410 —430 lir za stop.-hl. Firenze: običajna vlina 9____io stop. 2500—3200 lir za hi; 10— 11 stop. 3200—4000, 11___12 stop- 4000—5500, nad 12 stop. 5500— 6500. Fina- vina 11—12 stop- 5000 j —6500, 12—13 stop. 6500—7500, 1 13—14 .stop. 7500—8500 lir za hi- ' OLIVNO OLJE Kljub temu da pričakujejo slabšo letino -olivnega olja, vladana proizvodnih področjih olivnega olja precejšnje mrtvilo- Cen-e so ostale zaenkrat pri prejšnjih kvotacij ah. v južni Italiji kvoti-ra olje na debelo: vrsta »efcstra« do 1 stop. kisline 600—610 -lir za kg, fino do 1.5 stop. kis1,ine 510—. 530, db 2 stop- kisline 480—500, običajno 5—8 stop. kisline 440— 450 lir za kg. MLEČNI IZDELKI Skoraj vsi mlečni izdelki, razen parm ezanskega sira, so se v zadnjih tednih zopet pocenili. Neobičajna je pocenitev masla v sedanji sezoni manjše proizvodnje. Cene mlečnih izdelkov pa so vsekakor zelo občutljive mapram večji ali: manjši razpoložljivosti blaga v zvezi z uvoznimi a-li izvoznimi', posli. V Lodliju, ki je glavno središče Utah proizvodnje mlečnih izdelkov v Lombardiji, so se zadnje orne gibale okrog naslednjih kvota ciij: maslo X 890—910 lir za kg, II 810—830; parmeeanskii sd|r pro-izv- leta 1947 1150—1250, -isti pmo-izv. 1948 1000—1100; ementhat 680—710; gorgonzola I 580—620 lir za kg- RAZNA ŽIVILA V TRSTU Olivno olje 520—580 lir za kg na debelo; semensko olje 380— 390; pšenična moka 80 odst. 88— 92; koruzna moka 66—74; testenine 130—140; česen 80—120; cvetača 20—50; čebula 40—55; me-lancani 30—50; krompir 18—32; paprika 25—50; špinača 40—140; pomaranče 140; kaki 15—50; jabolka 10—80; hruške 10—110; banane 400—410 lir za kg. LES Na krajevnem trgu lesa vlada mrtvilo. Splošni položaj lesnega trga pa se je še poslabšal zaradi poslovnega zastoja- v trgovini lesa s Sredozemljem. Cene, ki se bile zabeležene v zadnji i cenikih, so na tukajšnjem trgu ostale v glavnem nespremenjene. V VifcF tnu so -zadnji ceniki naslednji: tramovi u. Trst 4 do 6 m 10-000 do 10-500 lir za kub. meter; žagana jelovima, konična: 1 sorti-tnent 28-000 db 31-000, II A 22.000 do 23-500, II B 18.500 do 19.500, Ilir 15-000 do 15.500, IV 10.000 do 12-000; žagam ne obrobljena bukovina »monte« 19.000. Miljane j,e)'o\ii^i|a/ in smrek ovina, komična I 36-000 do 38-000 lir za kub. meter, Id 27-000 do 28-000, III 18.000 d;o 19.000; tesatili tramovi 13.500 do 15,000; orehovina 38-000 do 48-000; hrastoVilna 34.000 do 38.000; bukovina 22.000 do 26-000; slavonska bukovina 50.000 do 52.000; slavonska prvovrstna hra (ovina 65-000 dio 70-000; topolove vezane plošče 130.000 do 140.000; bukove vezane plošče 175-000 do 185-000 lir za ku-b. meter- AVTOMOBILI Na tržaškem trgu se ponudbe rabljenih avtomobilov sukajo okrog naslednjih kvotacij: »Bianchi 1500« 1933 250.000 lir; »FIAT 500 B« 1948 za prevoz blaga 650.000; »FIAT 100 B« 1948 1,100.000; »Lancia April ia« 1938 1350 k. c. 700.000; »Kaiser Fra-zer« 1949, 6 cil., 3.720 kub, c. 2.200.000 lir. MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO Pšenica (stot. dol. za bušel)............. 214.12 Koruza „ „ „ .................. NEW YORK Bombaž (st. dol. za funt) .... Baker „ „ ...... Cin • ,, „ „ Svinec „ „ „ Cink „ „ „ Amminij „ „ „ Nikel „ „ „ Krom (dol. za tono) ....... srebro dol. za steklenico Baker Baker Svinec Antimon LONDON (f. šter. za d. tono). blister „ „ ALEKSANDRIJA Bombaž „Karnak“ I. (talerjev za kantar) .. .» „Zagora“ I. „ „ ) .. SANTOS Kava Santos C (kruzarjev za 10 kg).... 115,— Nle glede na razvrednotenje funta šterlinga in ostalih valut se doslej položaj svetovne trgovine glavnih proizvodov ni v bistvu spremenil- Vsekakor pa bodo posledice razvrednotenja prišle do pravega izraza šele, ko bo postala dovolj jasna nova usmeritev tržne izmenjave med posameznimi valutnimi področji. Tendenca cen na svetovnih tržiščih kaže na napredovanje pri kovinah (razen pri cinku), žitaricah, maščobah, lesu in kožah. Tudi cene kavčuka so se po dolgem zastoju pričele nagibati navzgor. Na trgu volne in po. 'baza prevladuje še vedno negotovost. * * ŽITARICE Velika Britanija je sklenila s Sovjetsko zvezo pogodbo za nabavo 500-000 ton ječmena, 400 C00 ton koruze ter 100-000 to.i ovsa. Cene, ki so bile do’ocene za omenjene nabave, niso bile objavlje- ne, vendar menijo, da so .:a 35 do 40 odstotkov nižje od onih, ki so bile v veljavi v prejšnjem dogovoru in ki so se sukale okrog 29 funtov šterHngov za tono. Svetovna proizvodnja riža bo po ameriških cenitvah dosegla letos okrog 165 milijonov ten. Lani. je ta proizvodnja znašala 158 milijonov ton. Povprečni predvojni! pridelek riža pa se je -sukal okrog 160 milijonov' ton- Na angleškem notranje;y trgu se je pšenična moka podražila ;a 12 šilingov za vrečo 280 funtov-V prodaji na drobno se ie moka podražila za pol penija na funtu. KOVINE Razvrednotenj e funta je imelo takojšen odmev na angleškem tržišču kovin- Vse barvaste kovine so se namreč podražile za okrog 30%. Značilna pa je predvsem podražitev niklja za 43% (od 224 na 321 funtov šterlliingov za tono). Neizpremenjena je zaenkrat ostala kvotacija cina, ki ga pro- VALUTE V MILANU O ]R. Z VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU Funt šterling Napoleon Dolar Francoski frank Švicarski frank Funt št. papir Avstrijski šiling Zlato 16. IX. 29 IX. Min. Maks. 8.350 8.050 8.350 9.100 Južna železnica 6.950 7.550 6.950 7.700 Splošne zavarov. 615 680 615 696 Assicuratrice 168 168 165 170 Riun. Adr. Sic. 159 161 159 164 Jerolimič 1.725 1.800 1.700 1.800 «Istra-Trst» 24.50 24.50 24.50 25 «Lošinj» 1.055 1.180 1.055 1.175 Martinolič Premuda ZDA (1 dol.) 4,31 Anglija (1 t. št.) 12,20 Francija ( 00 fr.) 1,14 Italija (100 lir.) 0,64 Avstrija (100 šil.) 15,— Čehoslov. (100 kr.) 1,20 BANKOVCI V ZURICHU dne 27. septembra 1949 Belgija (100 fr.) 8,70 Holand. (100 fl.) 103,— Švedska (100 kr.) 74,— Izrael (1 f. št.) 9,50 Španija (100 pez.) 10, — Argent. (100 pez.) 38,— Tripkovič Tržaški tram. Openski tram. Terni 1LVA Zdr. jad. ladjedel. Ampelea Arrigoni 16. IX. 29. IX. Min. Maks. 2.190 2.430 2.190 2.430 6.080 6.700 6.080 6 750 870 915 870 930 1.880 1.980 1.880 2.100 2.040 2.040 1.980 2.040 580 580 580 580 8.000 8.000 8.000 8.000 1.600 1.500 1.500 1.800 3.565 3.565 3.565 3.565 7.400 6.910 6-910 7.400 580 580 580 580 1.010 1.010 1.010 1.010 249 276 249 276 258 272 254 272 288 243 235 288 750 800 750 800 1000 1000 1000 1000 izvajajo na -področju: funta, vendar bedo verjetno Američani, vztrajali, da se tudi cena te kovine philagodii novemu tržnemu položaju. Na konferenci kemikov v Montrealu je zastopnik piitsburškega kemičnega instituta poroča!, da se bodo z nekim novim kem-čnim. postopkom odslej lahko izkoriščale manganove rude, ki vsebujejo le 10 % kovine- Na ta način bo lahko Amerika sama proizvajala mangan, kii ga je morala doslej uvažati iz Evrope, zlasti iz Sovjetske zveze. Cene aluminija se na mednarodnih trgih gibajo že mnogo jasa okoli listih kvotacij (n. pr- 17 stotink dolarja za funt na ameriškem tržišču). Go-spodarskii krogi poudarjajo, da se aluminij n: prilagodil splošni p -cenitvi, ki je pred tremi meseci zajela skoraj vse vrste kovin ini kovinskih izdelkov. To pa je pripisati predvsem dejstvu, da se ni aluminij v preteklosti podražil v istem sorazmerju kakor vse ostale kovine, ter okoliščini, Ja je svetovna proizvodnja aluminija v rokah monopolističnih skupin, ki lahko diktirajo cene po njihovih iihteresih. Kljub temu pa se zdaj širi prepričanje, da bo morala cena aluminija nazadovati- Med glavnimi svetovnimi proizvajalci se je namreč pričela huda konkurenčna! ibortoa, prav v obdobju večje raz- 26/IX 12/ IX 12/ Vlil 214.12 206.25 203 50 116.76 128.— 123.12 30.75 31.05 32.43 17.75 17 75 17.50 103.— 103,— 103.— 17.75 15.12 15.12 10.— 10.— 10.- 17,— 17,— 17.— 40,— 40,— 40 — 40,— 40.— 40.- 74,— 76.— 77,— 140.— 107.50 107.50 136.50 104.— 104.— 123.50 88.75 88.75 160.— 160,— 160.— 90 75 90.60 100.55 65,— 54 03 61.25 115 — 109.— 104.80 položljivosti kovine. Vsled tega je Kanada že napovedala zmanjšanje ptroi, zvodnic aluminija za 10 do 15 odstotkov- Vsekakor je1 treba upoštevati p-orast proizvodr nje aluminija v vzhodni Evropi' in v Angliji. C AJ Svetovna proizvodnja čaja, ki je pred vojno znašala 450.000 t. se je v preteklem letu znižala na okrog 300.000 ton. Od celotne svetovne proizvodnje odpade na Indijo okrog 200.000 ton, na Javo in Sumatro pa okrog 75.000 ton. Zmanjšanje proizvodnje je pripisati predvsem znatnemu nazadovanju čajnih kultur, visokim carinam ter sploh težkočam, pri mednarodni izmenjavi blaga. Sedaj se površina namenjena čajnim kulturam zopet viša, vendar bodo nove čajne kulture postale donosne šele 1. 1952. Zaradi omenjenih okoliščin je cena čaja na mednarodnem trgu še vedno zelo krepka. SVILA SE MAŠČUJE NAD NAJLONOM Pariška moda je proglasila nogavice iz najlona za preveč običajne in rine v ospredje zopet nogavice iz naravne svile. Po njenem mnenju se nogavice iz najlona preveč svetijo in se ne priležejo dovolj ria nogo. Nove nogavice iz naravne svile bodo nekaj posebnega. V modo pridejo že v jeseni. Okrašene bodo z okraski iz vezenine. Tudi barve bodo posebne vrste. Popoldne bo treba nositi nogavice, ki bodo imele barvo bele kave ali tobaka; zvečer bodo v modi rumenkaste, modre ali »roza«. Tovarnarji pripravljajo tudi novo vrsto vlakna, ki naj bi bilo spleteno na poseben način. Znane modne tvrdke Fath, Balmain in Schiaparelli bodo vrgle na trg posebne vzorce. KAPITAL MEDNARODNEGA DENARNEGA SKLADA Preteklega 31- julija je Mednarodni denarni sklad imel naslednje rezerve v evropskih valutah: funtov šterliigiav 336.960-000 (1-357.940.000 dolarjev); belgijskih frankov 8.341.930-000 (190.330.000 dolarjev); danskih kron 348.760-000 (72.670.000; francoskih frankov 149.277.390.000 (570.410.000); lu- ksemburških frankov 423-990.000 (9.670-000); holandskih goldinarjev 747.140-000 (281-640.000); norveških k|rlo-n 233.560 000 (47.060.000) turških lir 104-300.000 (37.250.000); čehosl ovaških kron 6.431.340.000 (128.630.000); Italija, Avstrija. Finska, Grčija, Jugoslavija in Poljska niso še podpisale svoj delež. Glavni urednik LOJZE BERCE' Odgovorni urednik . STANISLAV OBLAK Založnik Založba »GOSPODARSTVA« Tiskarna Založništva1 tržaškega tiska Avtopodjetje S. T. A. R. - D. D. Trst, Ulica Moreri 7 - tel. 56-08 -Rojan Avtobusna postaja Trst - Biljaternica št. 3 - tel. 5125 Potniške proge z avtobusi : PROGA TRST-PIRAN Od 1. 7. 1949 Odhod iz Trsta (Autobusna postaja) : 6.—, 12.45, 16.30, 20,— (ob delavnikih) Prihod v Trst : 7.45, 9.45, 19.— 20.— (ob delavnikih) Nedeljski urnik ; odhod iz Trsta : 8,— ; prihod v Trst : 19.30. ITALIJANSKI UVOZ LESA Pred vojno se je normalna po- | tro-'nja lesa v Itahu gibala mrd 3.5 do 4 milijone kubičnih metrov. Letni uvoz lesnega materiala je znašal povprečno od 2 da 2-5 milijona kub. metrov. Upoštevajoč velike potrebe lesa za obnovo med vojno porušelnih objektov so gosp odarski kr agii računali, da sle bo moral uvoz lesnega materiala znatno povečati. Vise pa kaže, da se ta predvidevanja niso uresničila. Trgovinski db g ovoidi, kli jih pie Ltjaliijajngkai v/ladia lesto® ktoleniiiai iz raznimi deželami, predvitileva-io le uvoz 7Q0.000 kub. metrov. Ni pa še niti gotovo, da bo uvoz izveden za vse predvidene kontingente-Največji uvozni kontingent lesa se nanaša na italijansko-jugo-slovansko pogodbo (300-000 kub. metrov). Po količini sledi avstrijski les (250 000 ku:b. metrov) ter sovjetski (150.000 kub- metrov). Manjše količine lesa uvaža Italija tudi iz Finske, Švedske, Norveške in celo Madžarske-Povlprečna cena jugoslovanskega lesa znaša okrog 15.000 do 16.000 lir za kub. meter- Avstrijski izvozniki so nedavno znižali cene lesnega materiala za izvoz na okrog :4 000 lir za kub. meter- Zaradi tega je avstrijski izvoz lesnega material i v It V j > trenutno precej aktiven. Slabo pa napredujejo, kakor poročajo, nakupi lesa v Sovjetski zvezi- Uvozniki se pritožujejo zaradi previsokih cen, poleg tega pa se ponudbe SZ nanašajo, j na romunski les, ki je po kako" vosti mnogo slabši od) sovjetskega- OBMEJNI PROMET MED SEVERNO IN JUŽNO TIROLSKO Izvedba dogovora o obmejne® prometu med Severno in Južna Tirolsko je naletela na velik6 ovire. Vprašanje določitve valutnih tečajev, t. j, razmerja nied liro in šilingom, dela pregiavi' ce. Izmenjava bi se morala vrši ti v kliringu po računih pri P° družnici Italijanske banke v Tri dentu in Avstrijske banke v I® sbrucku. Italijanski izvoznik1 protestirajo, češ da so avstrijske oblasti uvedle posebno ca:in° na uvoz italijanskih vin, da bi zaščitile avstrijska. Po sporazumu naj bi iz Južne Tirolske izvozili v Avstrijo 6.000 hi vin® Sporazum sicer dovoljuje uvedbo carine na vino z avstrijske strani, vendar je nova carin3 previsoka po mnenju italijanskih izvoznikov. Italijanski gospodarski krogi očitajo deželni vlad* na Južnem Tirolskem, da je h*1 sporazum glede obmejnega prometa sklenjen preveč po dum3" če, da niso nekatere določbe dovolj točne in da je pii vse® igral politični moment prevelik0 vlogo. POTOVALNI IN TURISTIČNI URAD ADRIJA-EXPRESS TRST - ULICA FABIO SEVERO ŠT. 5 b — TRST TELEFON 29-243 JAKOB PERHAUC trgovina vin, žganja, likerjev in sirupov Ustanovljena leta 1881 Trst — Ulica Xidias 6 — Trst Telefon štev. 96=332 Prodaja na drobno in debelo FRANJO RUPENA & Ci d. z o. z. Uvoz - Izvoz TRST - V A UDINE 15 - TELEFON: £,™-e Trgovina na debelo z vsakovrstnim lesom, premogom, ogljem, drvmi za kurjavo Zaloga vina Avtoprevozništvo SOC. AN. FABBRICA ACCUMULATORI -D. D. TOVARNA AKUMULATORJEV - Baterija vseh prednosti R. E. D. A. T. A. m. viG|fJI KOVINSKI USMERJEVALCI UVESTniCUlK1^ ZAVORE IN SUHE SKLOPKE - OPREMA z AVTOMOBILE TELEFON 54 - 20 Ih OnbUEUh - uriiui"-; J, TEHNIČNE POTREBŠČIN TRST, UL. FABIO SEVERO 5 Avtopodjetje S.T.A.R» družb a z o. z. TRST-ROJAN - Ulica Moreri 7, tel. 56-08 Prevoz blaga s hitrimi prevoznimi sredstvi ♦ ♦ ♦ €ene smerne TRANSPORTNA DOVOLJENJA ZA ITALIJO IN IUGOSLAVO0 Danska je odpovedala sporazum, ki ga je isklenila s. Poljsk0 glede cen poljskega premog9' Zdaj računajo, da bo Poljsk3 pristala na 30% znižanje dosici veljavnih cen. sp, Pi pr Po °2| «0 g«