tsritforsitI MUTRA; Maribor, petek 11. januarja 1929 izhaja razu« nadalj« m* prašnikov v»ak dan ob Id. uri Mm pri poHo*fii Mu aa*. * LjatHJani **• tt.400 Volf* pr*j*ma» * eprwl Ml po poM 10 Oto. m 4om p* tt Ota Uradnlltvo ia oprava: Maribor, Aleksandrova OMlait Oglati p* tarifa Telefon: Uredit. 440 Uprava 465 vojaški ne fašistovskl režim banke na lpTacS5ria V gfttovffiT.' CerraTDTh D^bra znamenja MINISTRSKI PREDSEDNIK GENERAL ŽIVKOVlC 0 NOVEM TICNEM POLOŽAJU V JUGOSLAVIJI POLI- Od vseh napovedi sedanje vlade je najvažnejša ona, ki hoče uradnike in politike na pravo mesto. Napoveduje se čiščenje v uradniških vrstah in po- bi ja nje in omejevanje strankarskih *£J2I1M J zlo vplivov. Veliko in nevarno zlo se je ugnezdilo pri nas: Za važna uradniška mesta je bila važnejša strankina Izkaznica kot pa spričevalo o sposobnosti: Napoveduje se, da bo sedaj tega konec. Drugo zlo je pa vsemogočnost po-Iitikov po profesiji in po ^ dednem pravu. To zlo je že staro. Oče politik odredi, da dobi sin dovolj volilnih kroglic za poslanski mandat, potem ga pa ustoliči nekje v ospredju stranke. Najnovejši in dovolj drastični primer za to nam je dal g. Vukičevic, ki je pri zadnjih volitvah kandidiral nekje na jugu svojega sina ter ni pri tem upošteval niti določil zakona glede stSrosti kandidata. Taki strankarji smatrajo državo za svojo last, zakone pa za svoje orodje. Takih strankarjev je bilo dosti že v nekdanji Srbiji, in na svoj pohlepni račun so prišli celo tedaj, ko je bila domovina v največjih težavah. Beograjski univerzitetni profesor dr. Pe-tar Djordjevič je včeraj v »Politiki« napisal, da so ob koncu vojne in vrnitvi v domovino govorili: »Ako u zemlji budu samo tri kaputa (suknje), jedan mora biti moj!« Dosti sukenj so našli v Jugoslaviji, za svoj velikanski pohlep pa še premalo. Bogata in življensko silna je naša domovina, — toliki nenasitni politični profesijonisti je niso mogli iz* žeti, toliko njenega bogastva se je zapravilo in razmetalo, živi in pridobiva pa še vedno! Sedaj je pa skrajni čas, da se napravi konec izmozgavanju in izkoriščanju. Kdor ga napravi, bo imel velike zasluge. Dobra znamenja se kažejo. — V Beogradu je že prenehalo par listov. Časonis političnega izkoriščevalca je — sila, je moloh, ki pije narodu in državi srčno kri. Ustanovi se preko noči, ko je ustanovitelj enkrat pri državni blagajni ali pri kakem fondu. Z iskanjem naročnikov in nabiranjem naročnine se nihče ne bavi. Uprave, kakor jo imajo listi tu pri nas, sploh ni- Čemu neki? Gospod politik zajema denar iz državne blagajne ter ga deli onim. ki mu list pišejo. List s politikovo slavo in njegovimi intrigami se potem deli zastonj. Raznečevanje se samo markira, da ne bi vsakdo videl že na prvi pogled, kako je z listom. Nam se je treba spomniti samo na druge volitve leta 1924., ko se je prf nas prvič pojavila radikalna kandidatna lista s tedanjim finančnim ministrom dr. Stojadinovičem na čelu. Agitatorji te liste so po deželi vozili z avtomobili velike tovore svojega lista. Vasi so bile za dobro 1°** - rc- ZAGREB, 11. januarja. Današnje opoldanske »Novosti* objavljajo sledeči interview beograjskega dopisnika londonskega dnevnika »Daily Express« z ministrskim predsednikom generalom Živkovičem o najnovej-Šem političnem položaju v Jugoslaviji: Na vprašanje: ali Je nov! režim v vladavine, ali vojaška diktatura ali pa fašistična diktatura, je general Žlvkovlč Izjavil: »Na to moram odgovoriti negativno. Jaz sam nosim svojo staro uniformo. Vrh tega služim kralju v slučaju potrebe in nisem nič drugega kakor oficir. Čim bo končana moja naloga, se povrne parlamentarni režim. To je dovolj, da se razblinijo vsi dvomi- Kralj je pozval v novo vlado one osebe, ki uživajo njegovo osebno zaupanje in imajo čist političen glas. Dejstvo, da je ministrski predsed- nik oficir, še ne značl, da je to vojaški režim. Kot vojak nisem nikdar pripadal nobeni stranki in zavzemam sedaj položaj, ki je nad strankami. Fašistična ustava znači, da vlada ena stranka nad vsemi drugimi. Jaz pa sem voditelj kabineta, v katerem so zastopniki raznih strank, iz česar sledi, da to ni fašistični režim. Kar je storil kralj, je samo to, kar so od njega zahtevale vse stranke že pred enim letom. Zahtevale so namreč, da izvrši kralj nekaj odločilnega. To Je sedaj tudi storil. Odmev v vrstah Srbov, Hrvatov in Slovencev in drugih državljanov je po mirnodušno-sti naravnost iznenadil. Nova vlada bo povsod pravična in bo popravila prejšnje zlo, v kolikor se da. Na vprašanje, kako dolgo bo ostal ta režim na krmilu, pa ministrski predsednik general Živkovič ni hotel odgovoriti. Veliki viharji v Južni Srbiji PORUŠENE HIŠE IN PRETRGANE ZVEZE. — NENAVADNO ZIMA PO VSEJ SREDNJI EVROPI. OSTRA DUNAJ, 11. januarja. Nad tukajšnjo podružnico Slavenske banke Je odpravljen konkurz. Poravnalna kvo-znaša 70 odstotkov. BEOGRAD, 11. januarja. Po vsej Južni Srbiji divjajo velikanski viharji. Dočim so prejšnji teden ogromni snežni meteži zaprli skoro vsa pota in ceste, tako da so posamezne pokrajine popolnoma odrezane od ostalega sveta* pa se je nebo sedaj zjasnilo in pritisnil je nenavadno hud mraz. Vrh tega so se pridružili še silni viharji in je zavladala v vseh pokrajinah tako ostra zima, da je ne pomnijo že dolga leta. V okolici Sandžaka je porušil vihar vse brzojavne zveze. Tudi vse slabše zidane in lesene hiše so izpremenjene v razvaline. Pojavili so se dalje tudi veliki požari, ki jih radi pomanjkanja gasilskih priprav in nenavadnega mraza niso mogli omejiti, ker je zamrznila voda. Prebivalstvo je v silnih stiskah. Ponekod se močno občuti tudi že pomanjkanje živil, kar je deloma posledica slabe žetve, deloma posledica pomanjkanja komunikacijskih sredstev- Oblasti so sicer že organizirale pomožno akcijo, ki pa je radi pomanjkanja pomožnih sredstev zelo otežkočena. DUNAJ, 11. januarja. Po vsej Srednji Evropi je pritisnil izreden mraz-Na Dunaju je temperatura zadn.ia dva dneva rapidno padala in dosegla davi 20. stopinj pod ničlo. Tudi iz Češke, Bavarske in Madžarske poročajo o nenavadno ostri zimi. Na Bavarskem znaša temneratura P^vnrečno ?4 stopinj pod ničlo. Nenavadno nizka je temperatura tudi v Italiji. V Tren-tinu so zamrznile vse vode, temperatura pa je padla na 10 stopinj pod ničlo, kar je za tamkajšnje kraje nekaj nenavadnega. V Dolomitih je 25 stopinj pod ničlo. Ob Jadranskem morju je mraz nocoj nekoliko popustil. V Trstu je bilo davi — 5°. V Bres cii je zapadel debel sneg. Temperatura je bila davi tamkaj — 15; v Turinu — 10 Celzija. Četica zapet čržauni podtajnik BEOGRAD, 11. januarja. Danes je izšel v »Službenih Novinah« ukaz, .« katerim je Dušan Letica zopet imenovan za državnega podtajnika v fl nančnem ministrstvu. 11. cuinska pogajanja s Francijo PARIZ, 11 januarja- Trgovinska pogajanja med Francijo in Jugoslavijo, ki so se pričela 15. oktobra, so sedaj definitivno zaključena. Podpis bo izvršen prihodnji teden v Parizu Za Jugoslavijo bosta podpisala po godbo minister dr. Drinkovič in pariški poslanik dr. Spalajkovič. za Francijo pa zunanji minister Brland in trgovinski minister Bonefou. foemlnlalte te CMD skrbljene s papirjem za ovijanje in druge potrebe. Sedaj je konec glavnega radikal-skega glasila beograjskega dnevnika »Samouprave«. Prenehal je tudi demokratski dnevnik »Odjek« v Beogradu. »Odjek« je bil vsaj list, ki se je dal čltati, »Samouprave« bi pa radi njene vsebine nihče ne kupoval. Delili, vsiljevali so io po ulicah in po pošti, stroške so pa krili z državnim denarjem, ker radikalskl prvaki niso tako radodarni, da bi za list odpiral svoje blagajne. Konec »Samouprave«, »Odjeka prehod zloglasnega »Jedinstva« v druge roke in drugo smer — to so dobra znainelja. Če nas ne bodo va rala, bomo vsi hvaležni novemu pol: tičnemu kurzu v naši državi. Ho va želejmiška nesreča na re&kem PRAGA, 11. januarja. Komaj se Jo poleglo razburjenje radi zadnjih žt-i ezniških nesreč na češkoslovaSklli železnicah, že se je zgodila nova uso-| depolna katastrofa. V noči od srede na četrtek je iz Trutnova prihajajoči osebni vlak na postaji Lisy ob Labi zadel v tovorni vlak. Sunek je bil skrajno močen in je imel za posledico smrt dveh železničarjev. Dalje je bw o ranjenih 20 oseb, med njimi 5 težko. Lokomotiva osebnega vlaka in 7) vozov tovornega vlaka so bili popoln noma razdejani, službeni ln poštni voz osebnega vlaka pa težko poškodovana- Nesreča je nastala po poročilih potnikov vsled nenavadno goste megle, ki je vlakovodji osebnega vlaka onemogočila, da bi opazil znamenje: Stoj! Pol|ska In Rušita VARŠAVA, 11. ianuarja- Poljski! poslanik v Moskvi je danes izročil Lil vinovu odgovor poljske vlade na rusW Id predlog glede predčasnega uve-javljenja Kellogovega pakta. Poljska vlada izjavlja v odgovoru, da je v načelu pripravljena sprejeti ruski predlog, pridržuje pa sl pravico primerne modifikacije posameznih do-očb. Uročinskf val u flustralijf SIDNEY, 11. januarja. Dočim Je nastopila po vsej Evropi nenavadno ostra zima, pa je po Avstraliji pritisnila tako huda vročina, da Je povzročila že številne požare, pri katerih je jllo uničenih mnogo hlS In živine. V bližini Sidneya je zgorelo med dru-; gim tudi bivše taborišče za nemške vojne ujetnike. Konjenica je šla v diru skozi plamen In rešila pri tem dve1 ženski ln 4 otroke. Diujanje ..španske1* u Berlinu BERLIN, 11. januarja* Epidemij« »španske bolezni« še vedno močno narašča, čeprav bolezen sama na sebi vsa! dosedaj nima nevarnih znakov. V ber* linskih velikih trgovskih hišah Je do 10 odstotkov osobja zbolelo, ravnotako tudi na magistratu- Pri prometnih ustano-^ vah in pri uniformiranih policijskih urad* nikih je zaznamovati dosedai 12—151 odstotkov obolelosti. V bolnicah se 2* močno čuti pomanjkanje postrežnega o* sobja, ker Je zbolelo veliko število bolniških sester- V policijskem zapora se je znašel 181etnl brezposelni K., kijj6 pred nar dnevi svoji sestri, pri kateri je stanoval, zapustil listek sledeče vsebine: »Grem v Dravo — Ludvik«. —Fant pa ni šel v Dravo, marveč se je s slabimi tovariši potepal okrog. Skrbni in prestrašeni sestri se je sedaj odvalil ka-med od srca, ko je brata našla -r- v policijskem zaporu. Fant se bo po tem doživljaju gotovo popravil ter usposobil za pošteno živijenie. .... aaraKraa. . • o Izplačeuanje razlik držaunim nameščencem finančna direkcija v Ljubljani razglaša uradno: | Na podlagi odloka finančnega ministra z dne 2• tir., se bo nacfetevuld ‘i izplačevanjem neporavnanih ra?.lik v prejemkih vsem pre^edaniat in razvrščenim aktivnim Ih vpokojenim drž. usiuž-bencem ter svojcem ••imriih drž. uslužbencev za čas od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924. V ta namen se bo porabil de! monopol-skega posojila. Iz prve rarižc tega posojila je določena za vso državo vsota skega posojila. Iz prve tranže tega po-plačevala vsem prevedenim aktivnim in vpokojenim drž. uslužbencem ter svojcem umrlih drž. uslužbencev, ki raziike še niso prejeli, njihova terjatev do polovične izmere, ostanek raziike pa se bo izplačal iz nadaljnjih tranž- Upokojenci brez izjeme in svojci u-mrlih drž. uslužbencev, ki razlik še niso prejeli, se pozivajo, da na novo in najkasneje do 15- t- m. predlože neposredno likvidaturi oddelka za računovodstvo pri finančni direkciji pismene prijave po ; obrazcu, natisnjenem v Uradnem listu štev. 274-76 z dne 13- avgusta 1928, ter 'zahtevane podatke — kolikor se to že ni zgodilo v mesecu avgustu 1928 — pod- 16 stopinj pod ničlo- ^ri vremenski hišici na Slomškovem trgu se je danes zjutra zgnetlo — toliko na ledene stopinje radovednih Mariborčanov kakor , trop zmrzujočih vrabčkov. Temperatura je padla 16 stopinj pod ničlo. V Studencih, kjer bolj radikalno brije, je bilo davi celo IS. stopinj mraza, na mostu pa brezdvomno še več. — Sinoči okrog 8. je bilo samo 10 stopinj. Ker vlada glasom poročil iz vseh krajev letos povsod izredno ostra zima, je . , .... - - pričakovati, da bo mraz še bolj pritisnil, krepe s potrdu o razvrstitvi m vpoko- Vsekakor pa je 16 stopinj pod ničlo za J.1 morajo priložiti prijavam v Maribor že nekaj posebnega- Zopet samomor v (Tiariboru Sinoči okrog 5- so po daljšem trkanju šiloma odprli sobna vrata nekega tukajšnjega hotela in našli SOIetnega lesnega trgovca, posestnika in gostilničarja Bj-rir.a Valentina iz Grajske vasi pri Sent-petru v Gornji Savinjski dolini — mrtvega. ležečega na pernici ;n obešenega na nenavaden način za nogo mize. Poživi jevalni poskusi so ostali brezuspešni, ker je b'l Borin že več ur mrtev. Pri njem so našli listnico ,'< več pisem, samo 3 dinarske novce v gotovini ter 3 še neizžrebane srečke razredne loterije; Truplo so prepeljali z mrtvaškim vozom v mrtvašnico na Pobrežje- Borin je bil ugleden in aobrosituiran trgovec. Vzrok samomora ni znan- mariborsko gledališče REPERTOAR: Petek, 11- jannafja ob 20. uri »Dover-Calais«. Gostovanje Mariborčanov v Ptuiu. Sobota, iZ Januarja ob 20. uri »Divja raca«, ab. B- Premijera. Nedelja, 13. januarja ob 15. »Janko Ja Metka«. Znižane cene- Otroška predstava.^— Ob 20. uri »Bajadera«. Kuponi. Gostovanje g, Nerata. Nedelja v mariborskem gledališču. Popoldne priljubljena otroška igra ^Janko in Metka« pri znižanih cenah, zvečer »Bajadera« z g. Neratom kot gostom. izvirniku in prepisu. Ivirnike teh potr dil bo likvidatura po vpogledu upravičencem vrnila. Oni upravičenci, ki bodisi za sc (upo- Za upokojene častnike* Mestni magistrat mariborski razglaša: V smislu dopisa komande mariborskega kojenci)_ ali za umrlega drž. uslužbenca voj. okruga se morajo vsi upokojeni iz kakršnegakoli razloga s potrebnimi častniki bivše avstro-ogrske vojske, ra-dokumenti ne razpolagajo, naj še obrne-j zen konjeniških in administrativnih, ja-jo takoj na ona oblastva. ki so svoječa-.j viti v svrho popolnitve evidenčnih i)dl sno ta nakazila izdala, s prošnjo, da jim pri mestnem vojaškem uradu, Slomškov izroče nova dokazila. j trg št. 11 med uradnmi urami najkasne- Vsa oblastva so naprošena. blagajni je do 25. tm. finančne direkcije in vsem davčnim u- „ , . . pravam pa je naročeno, da gredo itite- M 0 s‘atistike iz leta 1928. resentom pri izpolnjevanju prijav, z vso v prošlem letu je bilo v Mariboru uslužnostjo in vsestransko na roko- i skupno 940 rojstev in sicer 475 dečkov Končno se pripominja, da se bo z >i- 4^5 deklic. Mrtvorojencev je bilo v kvidacijo in izplačilom neporavnanih in- v301}1 33, nezakonskih pa 118. Umrlo pa validnim v prihodnjih dneh pričelo. Razširjenje avtobusnega prometa je skupaj 764, med njimi 422 moških in 342 ženskih oseb- Poročilo pa se je 110 parov. — Tujcev je prispelo lansko .e-to v Maribor 24.217, od teh 18.881 Jugoslovanov in 5 336 inozemcev. Dne 12. tm. se razširi avtobusni pro-| .. **> važno vprašanje- met na mestni progi št. 3 do M. Brezja, am na koncu mestnega parka se ra-oziroma do broda v Zg. Dupleku. A/-: čenja Pet.rovo sel°- Tisti, ki hodite v tobus bo vozil v Brezje sedemkrat in vs-el1 letn*h časih na diven razgled na do Zg. Dupleka dvakrat dnevno. Odhod iz Maribora Glavni trs v smeri M. Brezje ob 6.18, 7.35, 11, 12-10, 14 51, 17.10, 18-15; odhod proti Zg. Dupleku ob 6.18 in ob ll- uri. Odhod iz M. Brezja proti Mariboru i vrhu Kalvarije, poznate tisti potok, ki služi tudi za ceto.. • Kdo je kompetenten za tisto cesto, ni več nejasno vprašanje. Občini Lajferšperk in Maribor sta v akutnem sporu, kako bi uredila tisto cesto. Sama pešpot ne zadosi'ije ob 7.12, 8.00, U-45, 12.35, 14.40 17-40J ? F a ne * sta^a Pregroznih 1Q '7- « I • VSAf. Pnitp iti nno-loJlo (•• 18.40; odhod iz Zg. Dupleka ob 7-00 in 11.33. Obenem se spremeni dosedanji vojni red na tej progi do Pobrežja v toU-ko, da vozi avtobus od 11- tm. naprej do Pobrežja sedemnajstkrat sem in tja. Dopoldanske vožnje od 9- do 11. ure na progi št. 3 sc bodo vršile samo ob sobotah, nedeljah, praznikih in dnevih pred prazniki. Napoved davka na dohodek od zgradb. v Na zahtevo davčne uprave se hišni lastniki opozarjajo, da je napoved za odmero davka na dohodek od zgradb za leto 1929 vložiti do 15. januarja, sicer jc plačati globo v iznosu 3% odmerjenega osnovnega davka, ki sc v nobenem slučaju ne odpiše- Težka nezgoda dveh drvarjev. Iz Breznega ob Dravi nam poročajo: Drvarja Lipuš Anton in Saletin Valentin iz Rudečega brega sta se pri spravljanju hlodov ponesrečila. Dasi izurjena drvarja — stara oba okrog 50 let vsot- Pojte in poglejte, sodite in vprašajte, kdo je kompetenten za reševanje ieh »obmejnih« sporov med selom in — mestom! — Prišla bo v deželo pomlad in videli boste, da je tista cesta obenem cesta in potok na najlepši, najromantič-nejši periferiji mesta. Soeijaina beda — rodi zločin. Ta trditev ni krilatica ali cena fraza, ampak dokazana resnica. Davi se je v znani kletni posredovalnici v Vetrinjski nagnetlo vse polno siromašnih brezposelnih služkinj. In razvije se čebljanje, sklepajo se poznanstva na hitro roko-V takem razpoloženju je Pavlina M- zaprosila simpatično trenutno neznano znanko in »prijateljico«, naj bo »tako dobra« in ji shrani torbico, v kateri ima zadnje prihranke ,600 dinarjev. Cim >e neprevidna Pavlina odbrzela po svojem poslu, je njena -prijateljica«, kateri niti imena ne ve, izginila kakor kafra. Zipet požarni alarm. Jedva smo včeraj poročali o ojsii.**4 v Gosposki ulici, že smo zvedeli, da j;'-izbruhnil v hlevu Franzovega mlina, ki Tlfftfl 1 i-s t t ___________ . sta prišla preblizu hlodov i šn irVJii uTTi VU rranz0ve«a mlina, ki po gladki sneženi »riži«- Lipušu ie strlo T iP - P°razl]° Pogorel — ogenj, desno nogo, a Saletin si te nalom?!. *asilci pa 80 ^ z ročnl- nogo v členku. Oba ponesrečenca" so TL |^1^1!iax'aparatl Preteči po- spravili iz postaje Sv Lovrenc m r i I1 P5eprc i VSat{0 nevarnost-Pohorju v Maribor, kjer'ju je čakpl S . d v Uo„ tfeba stopiti v večjo telefonično avizirani rešilni nvlo ki 1« 11°' £°?e]?£e 5!{0do ni- Vzrok nezgo-oba odpeljal v bolnico.' ’ . .nenrevil^f P0St3la Usodlla' ie baJ'e Nesreče pri sankanju! Nedavno tega se je ponesrečil koma, Sletni Radoslav Peteln iz Magdalenske-ga predmestja. S sankami je drvel po klancu proti kavarni »Drava« in si zlomil levo nogo. Morali so era oddati v bolnico. Včeraj pa si ja 13!eini dijak Marijan' Pahor pri smučanju na Meljskem hribu zlomil desno nogo. Tudi njega so oddali v bolnico. — Na klancu pred Kamnico baš na meji mestnega teritorija je improviziran pravcati St. Moritz en miniature. Sanka in smuča se tam na stotine ljudi- Po cesti pa /vozijo avtomobili in z lesom natovorjene sani . . . Neprevidna deca drvi po klancu navzdol, in včeraj je manjkalo le za las, da se ni »trojka« drznih sankačev zale tela naravnost pod noje težkih tovor nih konj. — Stariši in odrasli sankači, opozarjajte deco na te nevarnosti in ne dopuščajte, da bi na cestah, kjer so prehudi ovinki, drve 1 vlak vpreženih sank! »Španska« v Zagrebu« Takozvana »španska bolezen«, ki jev svetovni vojni iti prve mesece po pre vratu spravila v grob na tisoče in tisoče ljudstva,- se je sedaj zopet pojavila, čeprav v-znatn.O mjlejši obliki- Epidemičen obseg je zavzela v-. Zedinjenih državah in Nemčiji, kjer je. zahtevala tudi že številne smrtne žrtve- V naši državi so prijavljeni, dosedaj >e sporadični. slučaji in še ti brez težkih znakov. Tako sta bila v Zagrebu v zadnjih dneh prijavlje na dva slučaja obolelosti za »špansko boleznijo« in sta bila oba bolnika takoj oddana v bolnico, r.^a kužne bolezni. Mestni fizika! zagrebški je pri tej priliki pozval vse zdravnike, bolnišnice ih am bulatorlje, da takoj prijavijo vsak slučaj »španske«. V Mariboru se dosedaj še ni pojavil nobeden slučaj »španske«, pač pa je precej razširjena influenca, a še ta v lažji .obliki. Kolo Je ukradel* Dasi sedanje ledene ceste nič kaj ne vabijo kolesarjev in je že mnogo lcdes do sezone romalo v varno zavetje praktične zastavljalnice, kjer jih brez izvornega spričevala ne sprejemajo, se vendar najde še tupatam kak kolesarski tat. Davi je trgovcu Ivanu Slugi na Tržaški cesti nekdo ukradel 1.000 Din vredno črno dvokolo. Korlek; kf ne more mimo kolesa. V Studencih, so včeraj prijeli orožniki 37Jetnega K. K.: brezposelnega strojnega ključavničarja, ki bo najbrž znal pojasniti marsikatero izginotje bicikla. Ko so mu namreč preiskovali predvčerajšnjim stanovanje radi suma nekega dm-gega delikta, je padlo orožnikom v oči n?ko dvokolo, ki so ga spoznali ko* last dne 21. decembra okradenega nadučitelja s Tezpa- Ker so tudi strokovnjaki u-gotdvili, da. je sicer zbita in zamazana številka na kolesu identična z ono na-djčiteljevega kolesa, mu najrazličnejši izgovori ne bodo pomagali pred sodiščem. Od domačinov so zvedeli orožn*ki tudi, da je prve dni decembra prodal Karl zopet neko kolo- O tem pa pravi mož, da ga je kupil malo prej, kar pa,ni verjetno, ker že od oktobra nima nobe-nega zaslužka. Mogoče bodo na sod!5ču ugotovili še kakšno drugo njegovo kolesarsko sorodstvo. Pa tudi precej nasilne nature je Videti Korlek. K> ga je vodil orožnik proti jetnišnici, ga je aretirnntc glasno zmerjal na cesti kot podelanega smrkavca, ki ža bo že ustrelil, ko se povrne iz zapora. Ker so našli pri aretian-cu tudi tri ključe za vijake (okoli' 10 cm dolge) spadajoče najbrž h kakemu blci-klu, naj se morebitni lastnik teh ključev javi pri studenških orožnikih, da se uso-tovi mogoče še nadaljna krivda areto-vanca, —, Potepuhi v Studencih. Mfmtlo soboto je uprižonl dramatični odsek studenškega. Sokola opereto »Po tepuhi«. Je to sicer starejše delo, ki paradi svoje mek)dijoznosti m poitte živahnosti in slikovitosti, dejanja občinstvu še vedno ugaja. Ravno letos jo igrajo na večjih odrih v Nem čiji in še ceio radio jo je.razširjal v zadnjo zakotno vas. Studenški Sokol jo je uprizoril že pred dvema letoma dvakrat v Studencih in dvakrat v gledališču; v Mariboru. Letos jo je pa ponovil v novi zasedbi. Dasi čas uprizoritve ni-bjl ravno najprikladnejši — po praznikih in različnih silvestrovanjih — vendar, so »Potepuhi« privabili v sok. dvorano polno občinstva, ki je z zanimanjem sledilo vrlim igralcem in igralkam. Številne uloge so bile prav primerno razdeljene in vsak posameznik je prišel do polne veljave. Diletanti in diletantke glavnih vlog bi pa s svojo izborno igro lahko nastopili na vsakem odru tudi pred-iz-branejšim in kritičnejšim občinstvom. Nekateri obiskovalci, ki so že videli tj® opereto v nemških mestnih gledališčih svojčas, so povdarjaii, da ni ta uprizoritev skoro prav nič zaostajala za onimi-— Kakor čujemo, namerava dramatični odsek studenškega Sokola gostovati s ta opereto na nekaterih večjih podeželskih odrih- Brez dvoma je, da bo s tem zelo ustregel zunaj na deželi, kjer nimajo pri* like, da bi mogli kaj podobnega uprizoriti sami. Zakaj opereta zahteva mnogo nadpovprečnih moči, ki se rie plašijo dela in truda: Vrlemu dramatičnemu odseku studenškega Sokola pa želimb mnogo uspela in zadoščenja. Informativni oddelek ljubljanskega velesejma dobiva danzadnem nešteto .vprašanj gl« de dobave in nakupa tega ali drugega blaga. V svojih odgovorih in nasvetih se uprava naravno v prvi vrsti ozira na razstavljalce ljubljanskega ,yelesej-Pa pa k° mogoče interesentom čim točneje postreči, so vsi sodelavci ljubljanskega velesejma tem potom napro. šeni. da pošljejo uradu Velesejma svoje cenike, kataloge, letake itd. vsaj v' treh če ne v več izvodih in v bodoče naznanjajo tudi vse bistvene iz;premembe v podjetju k tem izdajam. Tako bo urad vedno tožno informiran in bo mogel ustrezati vsem vprašanjem- Pri splošno informativnih dopisih je tf&tf^ložiii znamke za odgovor. Tvrdke, ki imajo svoje zastopnike v inozemstvu, naj navedejo tudi naslove istih, enako tukah šnji zastopniki točne naslove svojih tovarn v inozemstvu. 17. Izkaz darov »Študijske knjižnice« v Mariboru. V dobi od 1. junija do 31. decem^k 1928 so darovali knjižnici: ministr. predsednik dr. A- Korošec 63, Cercle fran* cais 23, Cirilova tiskarna 3, Goriška Matica 5. zavod »Putnikc 1, celjska gimnazija 1, knjigarna Heinz 2, Baum-garther I. 2, Borisov Andrej 1, 'Glaser Janko 4, dr. Heric M 3, Ig!er Marija 2, Juvančič Olga U Košan Marija 25, dr. Kotnik Fr- 6, Lavrič Alfred 2 del in ll map. Makarovič. Ado (Sv. Peter rta Krasu) -2, Malgaj Ivan 13 map, Marčič Ivan 1. Meško Ksavcr 2, Minafik Fri’ 1, dr. Močnik Vinko 1. Mravljak Jože (Vuzenica) 3 dela in II map, Obolenski Elizabeta 2. dr. Pivko Ljudeviti,-Prijatelj J0-sip (Ormož) 16. Repič Franjo (Beograd) 1, dr. Strmšek Pavel'J, Žtmkovič Davo-rin 146 del in 12,map. -r Skupaj 312 del m 47 map. Prirastek darov ,je .znašal v letu 1928 skupaj 654 del in 145 map. — Vsem darovalcem se kuratorij kakor vodstvo knjižnice najiskreneje.,,zah^valju-jo, obenem pa prosi še nadaljnje naklo-r njenosti. Dar Jugoslovenskl Matici v Mariboru. Uslužbenci tvrdke A. Domicelj v Mariboru so nabrali za Jugoslovensko Ma> tico znesek Din 375 namesto cvetja na grob preminulega g. šefa A- Domiceija. Pri tej priliki je darovala tudi rodbina Domicelj Din 400. Vsfcm darovalcem se najtopleje zahvaljuje Jugoslovenska Matica. Srcčonosne srečke dobite pri blagajni glavne pošte. Žrebanje 15. januarja. 39 Državni prvak bazena ISSK Maribora priredi jutri v soboto 12. tm* ob 20. družabni" večer z godbo in plesom v prostorih Zadružne gospodarske banke. Vabljeni so /sl športniki iti naklonjeno' občirištvo. Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo- 57, Svetovni SplJon in prekocuh TREBISCH- LINCOLN. — NJEGOVE VLOGE V RAZNIH PREVRATIH. Kakor skoraj pri vseh, tako sc tudi pri afganistanskem uporu imenuje ime Tre-bisch-Lineolna kot hujskača in tajnega agenta. To je svetovni pustolovec, ki si je izbral politiko za svoj revir. Rodom je iz Vojvodine od premožnejše židovske rodbine, ki ga je poslala v šole, da bi postal rabin. Mladenič je imel velik dar za jezike in iz šol je pobegnil V svet. Najprej se je usidral v Londonu, ©d tod je prišel domov, a ker ga niso marali kot begunca, je odšel zopet v svet. V Hamburgu ga je neka misijonarska družba, h kateri je pristopil, leta 1899 poslala v Kanado- V Kanadi je pa Pristopil k angleški cerkvi in kot misijonar je imel toliko uspeha, da so postali n2oj pozorni tudi v Londonu. Misijonar in pridigar je bil več let, •sta 1906 je pa prišel v London ter se . Boenkrat znašel v liberalni politični organizaciji. Vsled svoje . nadarjenosti si i'p pridobil mnogo prijateljev. Stranki je nekaj let služil kot agitator, 1- 1910 je bil pa t?.m kandidiran in tudi izvoljen za poslanca. Kot poslanec se ni posebno izkazal, znal se je pa pri stranki u-veljavljati kot gospodarski izvedenec. Ko mu je 1. 18h- mandat potekel, ni več '■randidtral In stopil je k vojaški upravi kdt tolmač za madžarski in rumunski iefetk. V ter službi s? tna ni dobro godHo •is te maščevalnosti je postal med vojno •^-nemški špijon. Vohunit je pa tudi za — Anglijo in od: obeh strani je vleke! dobro 1'Iačo za svoja poročila, ki so bila večinoma spretno izmišljena. Angleški kormdentski urad »Inteligenc ©e^artement« Je končno ugotovil, daje vohun v nemški službi, a mož jih je znal prepričati, da vrši nemško špijonažo samo navidezno, da bi koristil Angliji. Predlagal je celo, naj pošlje Anglija nekaj svojih starih brodov v Severno morje, da bo on Nemce o tem obvestil. Nemci mu bodo radi prvega uspeha za upali ter jih bo drugič lahko zvabiti v zasedo, da jih Angleži potolčejo- To se mu je deloma tudi posrečilo-Pozneje so ga Angleži poslali kot svojega špijona v Rotterdam, kjer je pa seveda zopet vohunil na svojo pest. Zopet so mu prišli na sled, niso ga pa zaprli, temveč so mu svetovali, naj se takoj odpravi v Ameriko. To je tudi storil ter stopil v Ameriki v službo nemške tajne diplomacije. Ker ni bil zanesljiv, so ga kmalu odpustili. Postal je navaden slepar in radi ponarejanja nekih vrednostnih papirjev so ga zaprli ter po prestani kazni izročili angleški oblasti. V Angliji so ga najprej radi nemške špi-jonaže obsodili na smrt, potem na večletno ječo, zaprt pa ni bil niti eno leto. L- 1919 je začel pustolovščine na novi podlagi. Kot vohun in falsifikator dokumentov je sodeloval v vseh konfliktih. Udeležen je bil pri raznih protisovjetskih gardah, pri preobratih v Španiji, pri Karlovem puču na Madžarskem, pri revolucijah v Grčiji, meščanski vojni na Kitajskem itd. in tako ni čudo, da ga spravljajo tudi v zvezo pri sedanjem u-poru v Afganistanu-Baje je sedaj zopet v angleški službi. Mož je že v letih*, dobro se mu godi, samo na preteklost se ne spominja rad. Racija Tudi pri nas se čuje tli In tam beseda racija, ki je tujka, arabskega porekla. Prav dobro požnajo njeno globoko vsebino/postopači in potepuhi, ki se podnevi solnčijo po glavnem trgu, se v času nasedanja drenjajo v porotni dvorani, ponoči pa. smrčijo po okoliških skednjih ali gostoljubnih steljah. Marsikaterega Jtička je že.„z|sa£Ua policija pri nenadni raciji,- vsesplošnem. progono in telesni ,Bf£i$feftvi. Toda pri nas je taka praksa Krirnitji5jT.lh oblastev razmeroma redka-Vse dr.ipače zanimive, večje in tudi u-spešnejše so take racije po velemestih, kjer šo policiji dobro znana zbirališča ■vseh mogočih temnil) sumljivih eksistenc- Tak generalni prpgoh je bil pred nekaj dnevi izvršen,v Čikagu. Nastopilo je 10 stražnikov, 25 »suhih« agentov in 10 sodnih uradnikov. Izvršili so koncentričen' napad na predmestju Chicago Heightš, ki ga sinemo imenovati pribežališče morMcev, tihotapcev in podobnih strokovnjakov- Varnostni organi so prijeli 24 oseb in našli ter zaplenili v njihovih špclunkah silne množine alkohola in celo zaiogo orožja, med njim sto Pušk na šibre- Ob tej priliki so zasledili polifaii čisto po naključju cele katakombe tajnih podzemskih hodnikov, po katerih so hodili lopovi na samotne kraje oddaljenejše mestne okolice in tam kot roparski vitezi‘napadali in oropali razne transporte alkohola in drugega blaga. Kadar je pretila nevarnost od zunaj so še banditi lahko mirno in zanesljivo poskrili po teh skritih rovih, kjer jih ni moglo zaslediti najbistrejše oko in najfinejši, nos čikaških Sherlok Holmesov!. Kriminalna oblastva so prepričana, da je tre* ha v tej družbi iskati morilcev policij« skega šefa predmestja Chičafio Heights in krivcev iz 16 drugih umorov, ki so ostali tekom poslednjih mesecev nepojasnjeni. •; Železniška nesreča u fingliji LONDON, 10. januarja. V bližini Chicl tenhama sta trčila neki potniški in tovorni vlak. Vlakovodja potniškega vlaka in dva potnika sta bila ubita, 4 potniki težko. 11 pa lahko ranjenih. 19 oseb utonilo KARAHI, 10. januarja- Na reki Indus $e je pripetila v bližini Sukurja katastro fa, ki je zahtevala 19 človeških žrtev. Po končanem delu prj regulaciji reke se je 24 delavcev vračalo s Čolnom na drugi breg reke. Iz neznanega vzroka se je Čoln sredi reke nenadoma prevrnil in potegnil s seboj v valove vse potnike. Samo 5 se jih je rešilo s plavanjem, vsi ostali pa so utonili, med njimi tudi trije bratje. Ko je mati zvedela za . žalostno usodo svojih sinov, jo je takoj zadel mrtvoud in se je zgrudila mrtva na tla- Originalne zauaroualne police filmskih zuezdnikou Najnenavadnejše zavarovalne police so gotovo police nekaterih filmskih zvezdnikov iz Hollywooda. Harold Lloyd je Speri Zavrnjen protest SK Železničarja- V tabeli športnih klubov Slovenije sto ezuniKov iz nt>iiywooaa. uaroiauoya .. , — ......— ■ zavaroval originalnost svojih košče-M* rela*‘vn?.,na Prvem mestu mariborski nih očal za 1,400-000 Din, čeprav očala ^K Železničar doslej žal samo kar se Nad 2.0D0 nouih žrteu „§panske“ u Rmerikl WASHINGTON, 10. januarja. Po poročilih iz 39 mest, Zedinjenih držav je zahtevala »španska« pretekli teden 2041 smrtnih žrtev napram 1275 v preteklem tednu. Novih slučajev obolelosti pa je prijavljenih .v istem času nad 62.000. Za danes je sklicana v Washing-ton konferenca najboljših zdravnikov in funkcijonarjev zdravstvenih uradov iz vseh držav, da izdelajo načrte, kako bi s čim večj:m uspehom nastopili proti tej vedno bolj razširjajoči se epidemiji. Cele i/asi zasute u snegu VRATISLAVA, 10.* januarja. V mnogih krajih gornje Slezije so večdnevni veliki snežni zameti posamezne vasi popolnoma odrezali od ostalega sveta. V števihiih krajih je zasul sneg hiše do podstrešja in so se morali prebivalci rešiti skozi najvišja okna. 111.000 ljudi u zraku! Zračni promeit potnikov se razvija z neverjetno naglico. Za merilo. silnega napredka tega prometnega sredstva <»6-veda ne smemo jemati civilno letalstvo naše države, temveč moramo pogledati mak) preko mejnih kolov po Evropi. Kar je dosegla na tem polju Nemčija, je naravnost presenetljivo! »Luft Hansa« je prevozila tekom 1. 1928. nič manj kot 111-000 ljudi s svojimi potniškimi letali. Prtljage so prenesli njeni avijonl 870.0O0 kg, tovorov 1,040 000 kg, pošte in novin 480-000 kg. Skupna frekvenca napram I. 1927. je bila pri nemški Luft Hansi ia-nl za 60% večja. Nouo gasilno sredstuo Neki berlinski kemik je izdelal kemijski preparat, s katerim se v nekaj minutah lahko pogasi požar v skladiščih premoga- Preparat se v ognju topi in spaja v snovi, ki goreči premog popolnoma izolira od zraka, radi česar se v nekai minutah ngenj pogasi- niso vredna niti dva dolarja. — Chapii tova originalna paradna obleka: obao-šena suknja, deformirane hlače, ogromni čevlji, zmečkani klobuk in sloka palčica, ki je v največji meri pripomogla njegovi slavi, pa je bila za časa razstave v Newyorku zavarovana za 2 m.li-jona in pol dinarjev. Pri starinarju bi za celokupno obleko nihče ne plačal nad 50 dinarjev- Njegovo obleko hranijo sicer v hollivvoodskem ateljeju v jekleni celici- Ameriški časopisi poročajo, da se. je mnogo muzejev potegovalo za Chaplinove zgodovinske relikvije filmske umetnosti, ki so v tako tesni zvezi z največjim filmskim komikom. — Buster Keaton je zavaroval svojo kravo za 100.000 dolarjev, čeprav je žival že močno v letih in se giblje prav zaspano in bi veljala kot producent mleka ali klavno govedo največ 4.000 dinarjev. Keaton je kupil kravo, ker jo je rabil za sodelovanje pri izdelavi nekega filma. Živinče se je pri filmanju tako obneslo, da ga je krstil za »Rjavko« in proglasil za največji zaklad. Kasneje je v velikem navdušenju za »Rjavko« priredil v naj' večjem hotelu Los Angelesa veliko slav lje, na katerem so sodelovali tudi drugi štirinožni hollywoodski zvezdniki: dva znamenita psa in dresirana opica- — Malega zamorčka, ki je v raznih šaljivih filmih uspešno nastopal, je režiser zavaroval za 2 in pol milijona dinarjev. Neka evropska aristokratka pa je pričela v Holly\voodu svojo karijero z zava rovanjem svojih nog, o katerih domneva, da so najlepše na svetu. Polica glasi na 5 in pol milijonov dinarjev- Barracuda — najnevarnejša riba roparica Doslej se je v splošnem domnevalo, da je morski volk najnevarnejša roparica v morskih globinah- Amerikanski pri-rodoslovci pa trde, da je barracuda, riba slična ščukam, največji morski ropar- Njena domovina so tropske vode-Dr. Dudger in dr. Breder, ki sta se posvetila opazovanju morskih roparic, ugotavljata, da je barracuda nevarna zlasti človeku. Nekega amerikanskega mornarja je dobesedno raztrgala, čeprav je dokazano, da s svojim strašnim žrelom zagrabi le enkrat. Njeno divjost pripisujejo dejstvu, da ji pri iskanju hrane služijo samo oči, dočim voh nima razvit, torej se loti vsega, kar opazi z očesom. Prebivalci na obalah Karaibdske-ga morja imajo z živaljo zelo slabe izkušnje. Roparica je tako drzna, da prihaja prav do obale in celo v pristanišča, kjer ogroža kopalce. Morski volk je po trditvah amerikanskih zoologov mnogo bolj miroljubna riba, čeprav je zelo nevarna- fiutomobit, c . ponesrečenca Pred 'ondonskim sodiščem se je zagovarjal neki avtomobilist, ki je med vožnjo zadel pasanta in ga nevarno poškodoval. Začudeno pa so se spogledali sodniki, ko je na dan razprave prišel na sodišče ponesrečenec in zahteval, da umaknejo njegovo tožbo, češ da je že prejel od avtomobilista odškodnino. — »Kakšno odškodnino?« ga je vprašal sodnik. Zadovoljni tožitelj pa je odgovoril, da mu je neprevidni avtomobilist podaril avto, s katerim ga je na ulici podrl na tla" in nevarno ranil. Sodišče ;e nato obsodilo krivca na neznatno globo. Slučaj pa je dal prometnim strokovnjakom novo idejo, kako se bo število prometnih nesreč v bodoče omejilo. Neprevidne šoferje bodo oblasti enostavno kaznovale z odvzetjem vozila, kar bo {brez dvoma naicbčutnejša odškodniaa in najbrže tudi najobčutnejše sredstvo za zmanifanje števila nesreč, ki običajno Izvirajo iz nepazljivosti Lepo od njega! Advokat vstopi v zapor in pravi jetniku: »Jutri sem jaz vaš zastopnik!« Oni: »Zelo ljubeznivo od vas. Jutri me hočejo namreč obesiti..-« tiče protestiranja proti najrazličnejšim rezultatom in ukrepom športnih instanc. To dejstvo ni znano le nogometni pod-zvezi v Ljubljani, temveč tudi zvezi v Zagrebu, do katere pride sicer redkokdaj naravnost nd kluba kakšen glas iz Slovenije. Tako je imela nogometna zve za že več posla s poldrugo leto obstoječim SK Železničarjem kot s kakim klubom, ki ima za seboj že deset let dela- Tako se je zgodilo tudi, da je SK Železničar protestiral proti prvenstveni tekmi z dne 28- oktobra, v kateri je bil poražen po ISSK Mariboru v razmerju 1:6! Šc predno pa je imela s tem posla prva instanca, poslovni odbor LNP, ie poslal protestant SK Železničar tudi nekaterim novinam dolgovezno izjavo, v kateri skuša prepričati javnost, kakšna krivica bi se zgodila Železničarju, Če bi bila tekma verificirana 6:1 za ISSK Maribor. Razne čisto športne trditve iz te izjave puščamo za enkrat na stran in omenimo ob tej priliki k mimogrede, da se je predsednik kluba inž. Koudelka ob začetku in koncu te izjave obregnil tudi ob športne poročevalce, češ da napačno informirajo javnost o poteku tekem in da naj prihajajo osebno k tekmam. (Vse tako kot bi dosedaj ne bili hodili na tekme!) Ker te in morda še druge trditve izjave niso odgovarjale resnici, naš list opslanega članka rti objavil. Potem pa je prišla seja poslovnega odbora LNP (21. novembra), ki je »zavrnila po zaslišanju sekcije sodnikov protest SK Železničarja proti verifikaciji prvenstvene tekme Maribor—Železničar 6:1 kot neosnovan« in verificirala tekmo z navedenim rezultatom. — A protestant je šel še v drugo instanco, upravni odbor LNP. Ta je na seji 12. decembra (službena izjava je izšla šele da nes) zavrnil protest SK Železničarja pro ti gornji verifikaciji ter je potrdil sklep poslovnega odbora in to na podlagi soglasnih poročil sodnika g. Mohorka in Medklubskega odbora v Mariboru oz* službujočega odbornika M. O. g. Nerata, glasom katerih Je bil potek tekme regularen. Upravni odbor je ugotovil, da v protestu niso navaden! nikakl ob] aktivno razlogi za anulacijo tekme. če se sedaj morda ne najde zopet kakšen principijelen sklep JNS, je pritožba SK Železničarja na tretjo instanco, JNS, radi iste zadeve nemogoča. Krasen smuški teren ima naš obmejni, žal od turistov in tu« di zimskih športnikov tako zanemarjeni Kozjak. V pičlih dveh urah se dospe iz Maribora k Sv- Urbanu, kjer so pod cerkvijo v smeri k Sv. Križu najlepše lege za tmining. Pod Sv. Križem nudijo senožeti.lep smuški teren, skozi Kamniški jarek do Kamnice je krasna smuka, istotako od Sv. Duha preko Sv- Križa in Sv- Urbana do Maribora. V splo*-šnem nam nudi zimski Kozjak dosti krasot in ugoden teren za vežbališče h smuko sploh. ISSK Maribor —- upravni odbor. Drevi ob 20. važna seja upravnega odbora v Grajski kleti. Pozivajo se vsi gospodje. odborniki, da se je polnoštevilno udeleže. — Tajnik. Saveznl smuški tečaj olimpijskega tre* nerja Hansena. Na Klopnem vrhu priredi JZSS 14« dnevni smuški tečaj za vztrajnostne vožnje in za skoke. Olimpijski trener inž. Hansen prispe v Maribor v pondeljek 14- tm. Tečaj pa se prične naslednjega dne. Pozivamo smučarje vseh tukajšnjih klubov, da se tečaja v čim večjem številu udeleže. Sankaška tekma pohorskih drvarjev. Podravska podružnica SPD v Rušah pripravlja originalno sankaško tekmova nje, ki bo v znatni meri dvignilo zanima nje za zimski šport med domačini. Priredila bo od Ruške koče do Ruš tekmo-vanje z drvarskimi sanmi. Za zmagovalce pa bo razpisala darila. Idejo podjetnih Rušanov toplo pozdravljamo. Vremensko poročilo. Klopni v r h: 10- januarja. Podla* ga 25 cm, gornja plast 30- Temperatura —5 do -6 stopinj C. Smuka prvovrst-tna. januarja Prispevajte xa tponenik Kralju Petni t Mariboru Teple Thurston: Sovražnikova žena DRUGI DEL. Vse }e hitelo mimo kakor senca. Na pezo življenja je pozabila- Zdelo se if Je, da se življenje živi samo brez težav ■im zahtev. Navzdol po stezah obale se je 1 sprehajala, če je pa hotela videti nekaj ljudi. je pa s Stephenom napravila kratek izlet v Ardmoro- Kopanje pod obilnimi skalami ji je bilo pa važnejše, kot prej nekdaj srečanje v družbi s kakim ministrom. »Pri vsem občudovanju naših londonskih prometnih poftdtov,« je dejala, »se moram čuditi, kako morje dirigira življe nju, Troy je rekei, da se od jutri naprej da kopati le po čaju. Vstati je pa treba 'že ob šestih. Ali Te mika, vstati tako zgodaj, Dicky? Jaz se bom pa najbrž tudi na to navadila-« V tej dobi miru in oddiha ni padlo niti Maddenovo ime. Bil je pravi odmor v igri, ki ji je bila prisojena. ; Dan po odhodu očeta Hanrahana so iprišli sorodniki Jim Tiemey-ja z roč-'nim- vozičkom, da spravijo mrliča v ; Clashmoro. Bili so trije — njegov oče, njegova mati in njegova nevesta- . Vsi trije so bili molčeči, zelo tihi. Nema udanost v usodo jih je obdajala- Tožili niso. V navzočnosti teh tujcev iz Anglije so bili nekako ponosni Ta mrlič je bil njihova last, katero so prišli reklamirati ne kot zemeljsko posest, temveč kot svoj delež onega kraljestva, ki ni od tega sveta. Bili so preprosti, a častitljivi. Voziček je bil postlan s slamo- Ko je Jana videla, kako nosijo mrliča iz hiše, je stopila na vrt, tja, kjer je bil Jim -Tiemey ustreljen. Prve vrtnice so se razcvetale in po gredah je še žarelo nekaj poznih tulipanov. Natrgala je cvetlic, kolikor jih je dosegla ter hitela nazaj v hišo. Voziček je pa bil že na poti-Srephen je stal pred hišo ter gledal za njim. Ko jo je zagledal, mu je prišlo na misel, da deli cvetlice, kakor da jih je sama ustvarila. Ostal je na svojem mestu ter gledal, kako je hitela za ljudmi ter došla mali sprevod pod kronami košatih hrastov. Lahko je še videl, kako je mrliča obsula s cvetjem. Stari je stal poleg ter se odkril. Mati je zagrebla svoj obraz v predpasnik, mlado dekle je pa pokleknilo, da bi Jani poljubilo roko. Jana je bila očividno zmedena in ginjena, pri tem pa ravno tako visokostna kot poprej. Potem je iz sence zopet stopila na solnčno pot proti hiši- Stopil je ob stran. Naglo je šla mimo — njene ustnice so se smehljale, oči so biie pa polne solz- To je bil prvi dogodek, ki je motil mir teh sedmih dni. Drugi dogodek je bil nenadni pojav ribiškega čolna ob skalah obale. To je bilo dva dni pozneje-Jana je čoln prva opazila. Prej je bila že odkrila ozko stezo navzdol do morja in takoj je po njej odhitela, da vidi kdo prihaja. V čolnu je bi! fant kakih petnajst let. »Odkod prihajate?« je vprašala Jana. »Knock-a-doon, madam.« Ničesar več ni rekla. Stephen. ki ji je sledil, je bil pa očividno radoveden-Vprašal je, kdo je lastnik čolna- »Sean Troy, gospod.« »Mislil sem, da ima svoj čoln tukaj-« »Saj ga ima, gospod.« »Kako pa potem pridete do njegovega čolna?« »Rekli so mi naj se pripeljem sem.« »Iz Knock-a-doona?« »Da, gospod.« Tedaj, so se po skalnatih tleh začnij koraki. Stari Troy se je pokapal iz neke votline. Steplien je hotel menda igrati detektiva. »Odkod pa prihajate?« je vprašal. »Tu notri sem bil.« je odvrnil Troy redkobesedno*, i »Mreže in košare sem popravljal- Hudo jih je zdelala nevihta.« Pogledal je Jano ter videl, da ne kaie za stvar nobenega zanimanja- Ničesar ni več vprašal. Troy in fart sta pa zginila s čolnom v neki votlini. Jana se ie Kdor išče, ta najde! Tudi srečo in blagostanje je treba iskati in nekaj za nje Žrtvovati. Din 25,60 ali 100 je prava malenkost napram visokim dobitkom, ki jih je mogoče udetl. Naše srečke se dobijo v podružnici „Jntra“ v Maribora in opra- vi „Večernika“, Aleksandrova 13 Prvo Srebanj bo že dne obrnila in odšla, Stephen pa za njo. Ko sta bila na pol poti je vprašal: »Zakaj je neki Troy spravil svoj čoln tja na ono stran in sedaj'zopet nazaj?« »Prerada lenarim v tej idili miru, da bi se mogla brigati za to, kar počenia Troy tam doli.« Naglo jo je pogledal in vrnila mu je pogled. »Dovolj imam že od oskrbnice v ku-hlnji,« je pristavila. »Nimam volje, da bi se z obema več bavi’a kot ie treba.« »Torej je še vedno tako kot pri prvem snidenju« »Pavno tako.« Petem sta oba omolknila- Sedel je ^oleg nje ter gledal proti morju- Smeh je hušnil preko njegovega obraza. »Ven s šalo!« je dejala Jana. »Mislim samo na svojo posebno filozofi^.« je odvrnil. »Kakšna je ta?« »Na iasnem sem sv da se od minute ne da več zahtevati kot šestdeset n!;nih sekund.« »Kaj pomeni to?« »Tega še ram prav ne vem. Je pa gotovo, v občutkih neverjetno živo pravilo, ker to je dovolj za povprečnega človeka. CDalie prihodnjič.) Neprijetno Silvestrovo. Na Silvestrov večer v vlaku- Gospa z dvema otrokoma, ki sta nemirna kot sam vrabec. Neki potnik ni mogel več prenašati tega dirindaja in je zapretil: »Če ne bodo otroci takoj mirni, grem in se pritožim!« Mati pa je zastopala: »Ce nimate nobene druge skrbi, vas pa res zavidam. Moja hčerka mi je zgubila vozne listke, poba je razbil šipo v vagonu, jaz sem pozabila denarnico doma in poleg vsega tega se vozimo v napačnem vlaku...!« . fl rtrtMi 1 Mirr 1 1 • *—>»», Jopi—fciogfc. Starejša, dobrosrčna in samostojna 'gospa se sprejme pri dveh mladih ljudeh. Bila bi v najino oporo in bi po lastni zmožnosi pro6to vodila najino gospodinjstvo. 58 Dvoje lepih velikih In snažno opremljenih sob z električno razsvetljavo se odda boljši družini — prednost imajo oficirsko rodbine brez otrok. Naslov v upravi lista. 48 Masaža — zdravje — pomlajenje! Cenj. mariborskim damam se priporoča prvovrstna maserka iz Rogaške Slatine- Naslov v papirni trgovini Novak na Glavnem trgu. 47 Važno za vse! Popravila šivalnih in pisalnih strojev, gramofonov, otroških vozičkov, koles in motorjev. Emajliranje in poniklova-nje. Shramba koles in motorjev Črez zimo. Vse to izvršuje najkulantnejfe in po brezkonkurenčnih cenah meh. delavnica in trgovina dvokoles, pisalnih in šivalnih strojev, Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14. Mala sobica, snažna in soinčna se takoj odda- Vrazova ulica 6, parter levo. U Branjarijo 7. kredenco, mizo, pultom in stelažo tak&j prodam- Erjavčeva ul. 10. 55 Za pisarniška dela se išče gospodična event- začetnica, zmožna slovenščine in nemščine ter strojepisja in dobra računarica. Pismene ponudbo pod »Kontoristinja« na upravo »Večernika«. 31 V ' ■ Za posippnije trotoarjev se dobi vsako množino Škerlovo hitro topljiva sol po Din 1.- za kg na Meljski cesti 12. 32 Za dom, šol o in pisarno Vosnl red veljaven od oktobra Prihod In odhod osebnih vlakov v posta]! Maribor gl. kol. Prihod Vlakov v Maribor gl. k. Odhod vlakov Iz Maribora gl. k. Vrsta ritk* Prihaja ii ob nri Vrsta vlaka Odhaja ▼ ob uri bril Dunaja 116 brsi Trst 1-45 • Trsta *5fi * Zagreb /Sušak, Split) 150 Zagreba (Suisk, Split) 810 * Dnnsj 4-— potniški - e Ljubljane (Postojna, Zagreb čakavca, (Mnr