Po naših občinah
Kidričevo • Kdo je
ukradel kip Borisa Kidriča
O Stran 5
-¡^ Ptuj, torek, =r-- 4. januarja 2011
letnik LXIV • št. 1 š<* odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 1581-6257

Po naših občinah Hajdina • Več
nadzora, večja kakovost
Z> Stran 7
Zanimivosti
Ptuj • Ines je malo pohitela v leto 2011
Z> Stran 24
rj


Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport •
Od zvezd do trnja in nazaj
O Stran 11
Anketa •
Želje športnikov v letu 2011
O Stran 12,13
Spodnje Podravje • Po poti Ivana Potrča in Matija Murka
Vse večji pomen literarne poti
Tudi enajsti pohod po ptujskih kulturnih poteh, po poti Ivana Potrča in Matija Murka, je uspel. Množična udeležba Ptujčanov na poti je pokazala, da se vse bolj zavedajo pomena te literarne poti, ki je v prvi vrsti duhovna, šele potem pa rekreacijska.
Letošnja se je od desete, jubilejne v letu 2010 razlikovala po tem, da je že potekala po planinskih, Knaflčevih oznakah, tako bo še dostopnejša tudi posameznikom, da se bodo nanjo lahko podali brez vodnika. Že po tradiciji so jo začeli na dvorišču ene najlepših slovenskih in evropskih knjižnic, Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, ki nosi ime velikega slovenskega pisatelja in ptujskega rojaka že od leta 1998. Na to so v ptujski knjižnici, kjer vedno znova odkrivajo Ivana Potrča, zelo ponosni. Dobra udeležba pohodnikov pa kaže, da se pomena pisateljevega dela in nasploh literature za obstoj nekega naroda vse bolj zavedajo tudi Ptuj-čani, ki bodo v leUi 2012 na pomembni preizkušnji kot partnersko mesto Evropske prestolnice kulture.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Rokomet •
Ormožani že pričeli s pripravami
O Stran 13
Destrnik • Vlada v letu 2010 J Ptuj • S F. Tetičkovičem o ustanovitvi Radia Ptuj
Pukšičeva
Radio - rezultat skup
kritika vlade nega prizadevanja
28. decembra je na Destrniku potekala tiskovna konferenca, na kateri je destrniški župan in poslanec SLS Franc Pukšič podal komentar na delo opozicije in koalicije v dveh letih poslanskega mandata. Dejal je, da vladi trenutno ne svetijo novoletne lučke, ampak rdeča luč na semaforju, in da vidi edino rešitev za potrebne spremembe v Sloveniji v predčasnih volitvah.
Znova je izpostavil nekatere zadeve, ki so bolj ali manj razburkale javnost, povezane z Golobičem, bulmastifi, Jankovičem, Toplekom, vodjo uprave kriminalistične službe ... »Pravijo, da so nar-kotiki, alkohol, istospolnost in še kaj stalnica Pahorjeve vlade - žalostno, ampak žal resnično,« je dejal Pukšič.
O Stran 4
Franc Tetičkovič je eden od pobudnikov in soustanovitelj Radia Ptuj. Ta se je s svojim programom prvič oglasil 2. januarja 1963. Pred 48 leti je kot pionir na tem področju sodeloval pri zagotavljanju pogojev za začetek obratovanja in oddajanja Radia Ptuj ter tudi pri pridobivanju prvih radijskih napovedovalcev.
Ko sem ga v zadnjih dneh minulega leta obiskal na njegovem domu v Bevkovi ulici v Ptuju, je bil zatopljen v delo ob računalniku, saj se že nekaj let intenzivno ukvarja z genealo-ško raziskavo o Tetičkovičih. Ko sem od njega želel izvedeti kaj več o tistih časih, ko je v Ptuju nastajala prva radijska postaja, je brž segel po svojih zapiskih: »Pri tedanjem občinskem odboru SZDL, katere predsednik je bil Branko Gorjup, jaz pa sekretar, je delovala komisija za idejnopolitična vprašanja. Na eni od sej te komisije v začetku
leta 1962 je bila na dnevnem redu točka o tem, kako usposobiti lokalne informativne medije, da bodo aktualno in objektivno beležili stanje v občini. Na seji je bil tudi Mirko Čepic, tedanji predsednik ideološko-politične komisije pri okrajnem odboru SZDL Maribor, pozneje novinar Večera, ki je med razpravo omenjal vse večjo vlogo zvočnega posredovanja informacij prek lokalne radijske mreže. Pri tem je omenil pomembno vlogo lokalne radijske postaje Radlje ob Dravi, ki je tedaj že uspešno
delovala. Na tej seji je padla ideja o ustanovitvi lokalne radijske postaje v Ptuju.«
O Stran 3
Ljubljana • Ocena dela vlade v letu 2010
Minulo leto je bilo za vlado leto upadanja podpore
V letu 2010 je podpora vladi ves čas padala. Pretresala so jo tudi nesoglasja znotraj koalicije in nekatere afere. Dobila pa je referendum o arbitražnem sporazumu s Hrvaško in skozi DZ izpeljala pokojninsko reformo. Zaključila je tudi reševanje problematike izbrisanih.
Podpora vladi je v zadnjem letu padla na najnižjo raven v zgodovini. Po anketi Financ je vlado januarja podpiralo 42 odstotkov vprašanih, konec leta pa jo je podpiralo le še 22 odstotkov vprašanih. Podobno kažejo tudi ankete Dela.
Prva nesoglasja v koaliciji so se pojavila januarja, ko je računsko sodišče zahtevalo razrešitev ministra za okolje Karla Erjavca. Vrh DeSUS je zagrozil z izstopom iz koalicije, če bo ta v DZ podprla Erjavčevo razrešitev, vendar je Erjavec odstopil, še preden je DZ glasoval o razrešitvi, DeSUS pa je ostal v koaliciji.
Znova se je v koaliciji zaostrilo aprila, ko je LDS od Pahorja zahtevala, da javno podpre ugotovitve pravosodnega ministra Aleša Za-larja o delovnih kršitvah generalne državne tožilke Barbare Brezigar. Spor se je končal s tem, da je Pahor
Uvodnik
Zalarjeve ugotovitve večinoma podprl, LDS pa je ostala v koaliciji.
Julija je DeSUS znova zagrozil z odhodom iz koalicije, in sicer če bo vlada zamrznila rast pokojnin. Zaplet se je po številnih usklajevanjih končal novembra, ko je DZ sprejel zakon, po katerem se pokojnine usklajujejo v višini 25 odstotkov predvidenega usklajevanja. Ni pa zato DeSUS podprl pokojninske reforme in proračunov za leti 2011 in 2012, zaradi česar je bila stranka deležna številnih kritik koalicijskih partnerjev.
Že pred tem je julija iz poslanske skupine DeSUS zaradi nestrinjanja z ravnanjem stranke izstopil Franc Žnidaršič. Oktobra pa je koalicija ostala še brez enega poslanca, saj je iz poslanske skupine SD izstopil Andrej Magajna.
Eno super leto 2011
Pravi privilegij je dobiti prvi uvodnik v letu. Tako, na začetku, se zdi, da je list zares povsem bel in nepopisan. Zato ga nikakor ne želim umazati z gledanjem nazaj, obujanjem spominov na vse slabo, kar se nam je dogajalo lani, ker tega je bilo precej. Načrtovati je treba za naprej.
Moram priznati, da je pomemben prelom v mojem novoletnem razmišljanju povzročilo eno izmed voščil, ki mi je sporočalo: 'Super leto 2011 ti želim!' In v tistem trenutku sem se odločila, da si naredim eno super leto, ne glede na to, kaj mi prinaša. Kajti dejstvo je: nihče zares ne ve, kaj se bo zgodilo in ali je to, kar se nam dogaja, dolgoročno dobro ali slabo. Vsako leto znova se izkaže, da tudi vedeže-valke s svojimi napovedmi pošteno usekajo mimo. Zakaj torej skrbeti in si s slabo voljo pokvariti leto, še preden seje prav začelo? Pustimo se presenetiti z dobrimi rečmi, kijih prinaša prihodnost. Morda bodo med njimi tudi skrajno nore reči, ki si jih že dolgo želite. Morda boste letos našli maskaro, ki bo vašo trepalnice res podaljšala za 12-krat, in anti aging kremo, ki si jo boste dejansko lahko privoščili. Ni izključeno, da boste osvojili prvo mesto na kmetiji slavnih ali pa da boste zmagali na Tour de France. Ali pa kaj bolj dosegljivega. Lahko pa vam leto prinaša priložnost, da se naučite uporabljati vse tiste funkcije, ki so na voljo na vašem telefonu in ki jih vaši otroci in vnuki vsak dan štrckajo s svetlobno hitrostjo. Morda vas bo prihodnost preizkušala tako zelo, da si boste morali ogledati vse filme s Chuckom Norrisom.
Prav vznemirljivo je, da ne vemo, kaj nas čaka. Ampak ne glede na to, kaj prinaša novo leto, je naše razpoloženje in počutje v največji meri odvisno od tega, kako se bomo na stvari, ki prihajajo, odzvali. Oboroženi z optimizmom in vero v eno super leto bomo zmogli preživeti vse. Zato leto, ki se je začelo, obrnimo v svoje dobro in napredek.
Viki Ivanuša
Foto: Črtomir Goznik
V letu 2010 je vlado zapustilo pet ministrov: Kari Erjavec, Milan Pogačnik, Borut Miklavčič, Matej Lahovnik in Henrik Gjerkeš.
V letu 2010 pet
ministrskih
odstopov
V iztekajočem se letu se je zgodilo pet ministrskih odstopov. Januarja je, kot rečeno, zaradi ugotovitev računskega sodišča odstopil minister za okolje Karl Erjavec. Marca je zaradi afere bulmastifi in domnevnega trgovanja s političnimi glasovi odstopil kmetijski minister Milan Pogačnik. Aprila
je vlada ostala brez Boruta Miklavčiča, ki je odstopil iz zdravstvenih razlogov. Julija je, domnevno zaradi nestrinjanja s tem, da bi državna podjetja poslovala z družbo Ultra, odstopil gospodarski minister Matej Lahovnik, tik pred koncem leta pa še minister za lokalno samoupravo Henrik Gjerkeš, ki je vozil pod vplivom alkohola.
V začetku leta je začel delovati Nacionalni preiskovalni urad. Že kmalu v začetku leta
je v javnost prišla informacija, da je ministrstvo za notranje zadeve prostore zanj najelo pri podjetju Igorja Poga-čarja, domnevno povezanim z notranjo ministrico Katarino Kresal in Mirom Senico. Zaradi tega si je Kresalova v DZ prislužila interpelacijo, ki pa ni uspela, vlada pa je Pogačarjevo podjetje uvrstila na listo podjetij, ki ne smejo poslovati z državo.
Oktobra se je v afero vpletla vodja kabineta predsedni-
ka vlade Simona Dimic. Slednja je namreč medijem zatrdila, da Vegrad ni obnavljal njene hiše v Murglah, vendar se je pozneje izkazalo, da temu ni bilo tako. Na dan je prišla tudi informacija, da je Dimičeva pri državni NLB dobila posojilo pod zelo ugodnimi pogoji, Dimičeva pa je na koncu odstopila.
Septembra je bil zaradi razpisa o financiranju športnih objektov, na katerem je s stadionom v Stožicah zmagala Mestna občina Ljubljana, in-terpeliran tudi minister za visoko šolstvo Igor Lukšič, vendar interpelacija ni uspela.
Dvema zakonoma grozi referendum
V	letu 2010 je vladi skozi parlament uspelo pripeljati zakon o malem delu in pokojninsko reformo, čeprav obema grozi še referendum. Prav tako se je odločila, kaj bo naredila z vladnim falco-nom oziroma da ga bo prodala. Obiskala je tudi Kočevsko in Belo krajino.
Skozi parlamentarni postopek ji je uspelo pripeljati novelo zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Sloveniji in omejiti rast plač javnih uslužbencev.
Premier Borut Pahor tudi ocenjuje, da je pod streho spravila dve tretjini izhodne strategije.
Ni pa vladi uspelo z zakonom o Radioteleviziji Slovenija, ki je bil na referendumu, ob sicer nizki volilni udeležbi, zavrnjen z 72 odstotki proti. Je pa s tesno večino dobila junijski referendum o arbitražnem sporazumu s Hrvaško.
V	letu 2010 se je sicer vlada sestala na 52 rednih sejah, imela pa je tudi 50 dopisnih sej.
Aleš Kocjan, STA
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Začetek zbiranja podpisov za referendum o pokojninski reformi 6. januarja
Predsednik DZ Pavel Gantar je zadnji dan leta določil 35-dnevni rok za zbiranje potrebnih 40.000 podpisov za razpis zakonodajnega referenduma o pokojninski reformi. Podpisi se bodo lahko zbirali med 6. januarjem in 9. februarjem, je Gantar sporočil na novinarski konferenci.
Predsednik DZ je pojasnil, zakaj se je odločil za omenjeni datum, kljub temu da so pobudniki, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), predlagali, da se podpisi začnejo zbirati 3. januarja. Kot je dejal, do ponedeljka še ne bi bili zagotovljeni vsi pogoji za zbiranje podpisov, saj morajo biti poleg upravnih enot na to pripravljeni tudi, denimo, v bolnišnicah in do-
movih za ostarele. Zato se mu zdi odločitev, da se podpisi začnejo zbirati v četrtek, 6. januarja, najbolj korektna. Gantar je rok za zbiranje podpisov določil v petek, potem ko se je v četrtek iztekel rok, do katerega je bilo mogoče vložiti zahtevo za razpis referenduma o zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je DZ po vetu državnega sveta znova potrdil minuli teden. Ker do tega roka ni bila vložena nobena nova pobuda ali zahteva, je znova postala aktualna pobuda za začetek postopka za razpis referenduma, ki so jo že po prvem sprejetju zakona, sredi decembra, vložili v ZSSS.
V koalicijskih poslanskih skupinah SD, Zares in LDS so že napovedali, da bodo predvidoma prihodnji teden vložili predlog za ustavno presojo referenduma, o njej pa naj bi DZ odločal na izredni seji. Predsednik DZ še ni mogel napovedati, kdaj bo izredna seja, saj zahteva zanjo še ni vložena, je pa pojasnil, da bo zbiranje podpisov
prekinil v tistem trenutku, ko oziroma če se bodo poslanci odločili za ustavno presojo referenduma.
Podpisana najemna pogodba za mariborsko kulturno središče Maks
Mariborski župan Franc Kangler in direktor družbe ZIM Matjaž Knez sta v petek, 31. decembra, podpisala najemno pogodbo za Mariborsko kulturno središče Maks, ki naj bi že leta 2012 stalo na območju nekdanje Merinke na Studencih. Najemno razmerje začne veljati, ko bo pridobljeno uporabno dovoljenje za objekt, so sporočili z mariborske občine.
Mariborsko kulturno središče Maks, prej znano kot Center upri-zoritvenih umetnosti, bo po zamisli režiserja in predsednika programskega sveta javnega zavoda Maribor 2012 Tomaža Pandurja zraslo na lokaciji opuščene teks-
tilne tovarne na desnem nabrežju Drave na Studencih. Mestni svet je na za javnost nenapovedani dopisni seji julija izdal soglasje za najemno pogodbo z mariborskim investicijskim podjetjem ZIM za najem prostorov v skupnem obsegu 10.454 kvadratnih metrov. Cena najema znaša 15,9 evra za kvadratni meter mesečno, najemno razmerje pa je sklenjeno za obdobje 20 let.
Projekt, ki velja za ključnega v okviru projekta evropske prestolnice kulture (EPK), je v javnosti in mestni opoziciji naletel na številne kritike predvsem na račun visokih stroškov, saj bo mariborska občina morala zanj plačevati dva milijona evrov letne najemnine. Kljub temu je mestni svet v novi sestavi 20. decembra ponovno podprl sklenitev najemne pogodbe.
Po zagotovilih investitorja, direktorja družbe ZIM, ki je sicer v večinski občinski lasti, Matjaža Kneza bo projekt zaključen do marca 2012. (STA)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Bečirovič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • S Francem Tetičkovičem o ustanovitvi Radia Ptuj
Radio - rezultat skupnega prizadevanja skupine ljudi
Franc Tetičkovič, ki je letos slavil 80-letnico, je eden od pobudnikov in soustanovitelj Radia Ptuj. Ta se je s svojim programom prvič oglasil 2. januarja 1963. Pred 48 leti je kot pionir na tem področju sodeloval pri zagotavljanju pogojev za začetek obratovanja in oddajanja Radia Ptuj ter tudi pri pridobivanju prvih radijskih napovedovalcev.
Ko sem ga v zadnjih dneh minulega leta obiskal na njegovem domu v Bevkovi ulici v Ptuju, je bil zatopljen v delo ob računalniku, saj se že nekaj let intenzivno ukvarja z genealoško raziskavo o Te-tičkovičih. Ko sem od njega želel izvedeti kaj več o tistih časih, ko je v Ptuju nastajala prva radijska postaja, je brž segel po svojih zapiskih in pogovor je stekel.
Kako se spominjate začetkov, kako je prišlo do ustanovitve Radia Ptuj?
„Pri tedanjem občinskem odboru SZDL, katere predsednik je bil Branko Gorjup, jaz pa sekretar, je delovala komisija za idejnopolitična vprašanja, ki jo je vodil Jože Fridl, tedaj sodnik občinskega sodišča, pozneje pa javni tožilec. Na eni od sej te komisije v začetku leta 1962 je bila na dnevnem redu točka o tem, kako usposobiti lokalne informativne medije, da bodo aktualno in objektivno beležili stanje v občini. Na seji je bil tudi Mirko Čepič, tedanji predsednik ideolo-ško-politične komisije pri okrajnem odboru SZDL Maribor, pozneje novinar Večera, ki je med razpravo omenjal vse večjo vlogo zvočnega posredovanja informacij prek lokalne radijske mreže. Pri tem je omenil pomembno vlogo lokalne radijske postaje Radlje ob Dravi, ki je tedaj že uspešno delovala.
Na tej seji je padla ideja o ustanovitvi lokalne radijske postaje v Ptuju, vendar pot do realizacije ni bila lahka, saj občinski odbor SZDL ni razpolagal z materialno-fi-nančnimi sredstvi, še manj je bilo mogoče računati na podporo delovnih organizacij, pa tudi moralna podpora ni bila dovolj velika. In ker je bilo vprašanje, kako zainteresirati čim širši krog ljudi, smo pripravili delovno konferenco, ki je bila konec februarja 1962. O celotni zamisli in tehnični izvedbi smo se dogovorili z Miškom Gobcem, ki je bil tedaj vodja radioamaterskega kluba v Ptuju in je bil na delovni konferenci prvi zunaj ožjega kroga ljudi, ki je razpravljal o možnostih za ustanovitev radijske oddajne postaje Ptuj. Njegova razprava je bila sprejeta z velikim odobravanjem in tako so sklepi te konference govorili tudi o sredstvih informiranja. A s tem še vedno nismo imeli zagoto-
vljenih materialnih sredstev, vprašanje pa je bilo tudi, kje zagotoviti prostore in kako postajo ustanoviti. Med iskanjem primernih prostorov smo si ogledali tudi zahodni stolp na ptujskem gradu, kjer so domovali radioamaterji, vendar prostora za vse ni bilo dovolj."
Kako ste nadaljevali uresničevanje zamisli, kje ste našli primeren prostor?
„Do prostora smo prišli na podlagi dogovora s predstavniki RTV Ljubljana. Mislim, da je z njimi prvi navezal stike Miško Gobec s prijatelji iz kluba radioamaterjev. Obiskal nas je takratni pomočnik tehničnega direktorja RTV Ljubljana Miha Pavlič, po njegovem obisku in pogovorih pa smo se z iskanjem prostorov pričeli intenzivneje ukvarjati. Prav njihovi strokovnjaki so nam priporočali, da bi uredili prostor za radijski studio na gradu. V vzhodnem grajskem stolpu, kjer je bil pozneje prvi studio Radia Ptuj, je tedaj imela svojo pisarno in priročno skladišče grajska restavracija. Menili smo, da je ta prostor dovolj velik za studio, v sosednjih prostorih pa je bilo tedaj stanovanje, kjer sta stanovala zakonca Kosec. Upravnica restavracije Magda Mršek sprva prostorov brez ustrezne zamenjave ni bila pripravljeni odstopiti, ob koncu pa smo le naleteli na razumevanje, pri čemer si je posebej prizadeval Branko Gorjup."
Za radio izkupiček od prodaje vozil
Kako pa ste prišli do potrebnih finančnih sredstev?
„Ker denarja ni bilo, smo se odločili, da bomo uporabili izkupiček, ki smo ga prejeli od prodanih avtomobilov občinskega odbora SZDL Izkupiček ni bil majhen, šlo je skoraj za 2 milijona dinarjev, kar za tedanje razmere ni bilo tako malo. Prišli smo torej do ustreznih prostorov in do prvih sredstev Prvi koraki so bili opravljeni v juliju 1962, ko so postavili oddajnik in montirali anteno, pri čemer sta sodelovala inženir Miklavc in tehnik Mrmal, ki sta oddajnik postavila in izvedla meritve. Ko je oddajnik pričel delovati, je bil to za nas velik dogodek, saj je bil to prvi ptujski oddajnik,
Foto: M. Ozmec
Franc Tetičkovič: „Ker denarja ni bilo, smo za ureditev prostorov Radia Ptuj uporabili izkupiček, ki smo ga prejeli od prodanih avtomobilov občinskega odbora SZDL."
čeprav je tedaj prenašal le program Radia Ljubljana. Potem je bil govor, da bo otvoritev lokalne radijske postaje v okviru občinskega praznika, 8. avgusta, vendar smo sklenili, da bo šele, ko bo urejen tudi studio na gradu."
Kdaj vam je uspelo urediti studio?
„Ko smo postali uporabniki prostora, je bilo treba veliko pisarno s skladišči po idejnem projektu ustrezno pregraditi v snemalnico, studio, prostor za oddajniške naprave in manjšo pisarno. Idejni načrt za to je izdelal inženir Topič iz Ljubljane, načrt pa gospod Trstenjak iz projektivnega biroja na Ptuju. Dela je prevzelo in izvajalo Gradbeno podjetje Drava Ptuj. Spomnim se, da so nekatera podjetja nekatere usluge opravila brezplačno, sicer pa so bila vsa dela dokončana decembra 1962, ko so tehniki iz RTV montirali še vse potrebne aparature in jih tudi preskusili, tako da je bil studio pripravljen šele za novo leto 1963."
Kaj pa kadri? Kako ste našli ustrezne, kdo so bili prvi programski delavci, novinarji in napovedovalci?
„Po posvetu z nekaterimi lokalnimi radijskimi postajami, predvsem RTV Ljubljana, ter z lokalnima radijskima postajama Slovenj Gradec in Radlje ob Dravi smo se posvetili vsebini radijskega programa. Potrebne razgovore smo opravili Branko Gorjup, Stane Kanduč, Miško Gobec in jaz. Dogovorili smo se, da bo vodstvo programa prevzel Kanduč, tehnično vodstvo Gobec, moja naloga pa je bila, da naj bi prevzel celotno organizacijo
ptujskega radia. Osnova za nadaljnje vsebinsko delo in prve oddaje radia PTUJ pa je bil pogovor z urednikom RTV Ljubljana gospodom Merčunom, pri katerem smo sodelovali Gorjup, Kanduč in jaz. V času priprav je bil imenovan tudi poseben programski odbor, v katerem so poleg urednika Staneta Kanduča sodelovali še Branko Gorjup, Jože Fridl, Meta Feldin in jaz. Imenovan je bil tudi Upravni odbor Radia Ptuj, njegov predsednik pa je postal Franjo Rebernak."
Avdicija za napovedovalce
Kako pa ste našli in usposobili prve napovedovalce?
„V dogovoru z RTV Ljubljana smo razpisali avdicijo za napovedovalce, jih v Ptuju posneli, končno oceno pa o izbiri pa naj bi podali strokovnjaki RTV Ljubljana. Avdicija za napovedovalce je bila objavljena v Ptujskem tedniku, nanjo pa so se prijavili Mišo Koltak, Irma Pirš, Bojana Seršen in gospa Kme-tec iz Pongrc; njenega imena nimam zapisanega."
Se spomnite, kako je potekala avdicija?
„Vsak kandidat je prejel gradivo, ki je zajemalo več zvrsti: prozo, poezijo, poročila, tekst, v katerem je bilo nekaj tujk in tujih imen, pripraviti pa je bilo treba tudi vprašanja za intervju. Izbor gradiva sem pripravil v dogovoru s Silvom Mateličem z RTV Ljubljana. Kandidati so pred snemanjem dobili gradivo v vpogled, njihovo branje in napovedovanje sem posnel, nato pa posnetek poslal v oceno v Ljubljano.
Moram reči, da nas je močno potrlo, ker je bila ocena z RTV-ja porazna, saj so nam sporočili, da za napovedovalca ni primeren nobeden od kandidatov. A menili smo, da se ne moremo meriti z ljubljanskimi, ampak z lokalnimi merili, in se odločili, da bodo napovedovali Irma Pirš, Bojana Seršen in Mišo Koltak. Slednji je bil skupaj s tehnikom Hermanom Škrinjarjem tudi ekspert za izbiro glasbenega programa. Moramo dodati, da smo šele po neuspeli avdiciji izvedeli za Vido Vidovič, ki je napo-vedovalsko izkušnjo že imela za seboj, in sicer na RTV Ljubljana, tako da je tudi ona sodelovala v programu Radia Ptuj skoraj od vsega začetka."
Radio Ptuj
se prvič oglasi
Kdaj se je potem Radio Ptuj prvič oglasil s svojim sporedom?
„Prvi program je šel v eter 2. januarja 1963, tedaj je bila prvič posredovana organizirana domača beseda poslušalcem, v glavnem občanom ptujske občine. Tedaj smo se v vzhodnem stolpu ptujskega gradu precej nemirni znašli Stane Kanduč, Jože Fridl, Vinko Žigman, poslušalcem pa so se prvič predstavili trije napovedovalci: Bojana Seršen, Irma Pirš in Mišo Koltak. Tehnično vodstvo oddaje je bilo v rokah tehničnega vodje Miška Gobca in tonskega tehnika Hermana Škrinjarja. Prva poskusna oddaja je trajala le eno uro, za uvod pa smo kot avizo oddaje predvajali Pesem o Ptuju, ki jo je posnel veliki orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Bojana Adamiča, zapela pa jo je Zlata Gašperšič."
Se spomnite prvih besed, ki so bile posredovane v eter iz Ptuja?
„'Srečno in uspehov polno novo leto 1963 želimo vsem prebivalcem ptujske občine!' Teh besed ne bom nikoli pozabil, sicer pa so tudi zapisane. Potem pa smo med glasbenim programom predvajali vnaprej posnete krajše tekste s pozivi k sodelovanju, poslušalce pa smo pozivali tudi, naj nam pišejo, kako slišijo Radio Ptuj in kako jim je všeč. V prvi poskusni oddaji smo objavili tudi javno zahvalo vsem, ki so pomagali pri ureditvi studia Radia Ptuj. To so bili predvsem tedanja TGA Boris Kidrič Kidričevo, pa tudi Strojne delavnice, Mestni kino Ptuj, Projektivni biro, kolektiv Elektro Maribor- enota Ptuj in Gradbeno podjetje Gradnje Ptuj.
Program smo imeli vnaprej sestavljen, a ne vsega, le glavne točke. Spominjam se, da nam je naenkrat zmanjkalo pisnega program in bi bilo treba posneto besedo nadoknaditi z živo, direktno, pa ni šlo, zato smo program zaključili prej, kot je bilo predvideno. Kljub temu pa smo bili izredno zadovoljni, saj smo uresničili idejo o ptujskem radiu, pa čeprav je bil namenjen le lokalnemu obveščanju. To je rezultat skupnega prizadevanja skupine ljudi, ki smo klub materialnim in drugim težavam in dostikrat brez podpore uresničili svojo veliko željo in verjamem, da tudi željo večine Ptujčanov."
Kako ste izbrali avizo Radia Ptuj, ki se je oglašal ob pričetku programa dobri dve desetletji?
„Iskali smo nekaj originalnega, značilnega za naše kraje. Mislili smo tudi na klo-potec, a se ni obneslo, zato smo želeli bolj pristno idejo iz glasbenega sveta. Izvedeli smo, da obstaja pesem o Ptuju, ki jo je uglasbil Adolf Žižek in s katero je nastopil ansambel ptujske gimnazije, v katerem je igral tudi Boštjan Pirc, na oddaji Pokaži kaj znaš na Radiu Ljubljana. Žižka smo zaprosili za dovoljenje in rade volje je privolil, pesem pa je posnel Silvo Matelič, novinar Radia Ljubljana, ki nam je pozneje še veliko pomagal in svetoval tudi, kako pripraviti napovedovalce."
(Nadaljevanje prihodnjič) M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Prvi studio Radia Ptuj je bil na gradu, od koder smo ga leta 1989 preselili v Raičevo.
Destrnik • Pukšičeva ocena dela vlade
»Vladi utripa rdeča luč!«
28. decembra je na Destrniku potekala tiskovna konferenca, na kateri je destrniški župan in poslanec SLS Franc Pukšič podal komentar na delo opozicije in koalicije v dveh letih poslanskega mandata. Dejal je, da vladi trenutno ne svetijo novoletne lučke, ampak rdeča luč na semaforju, in da vidi edino rešitev za potrebne spremembe v Sloveniji v predčasnih volitvah.
Znova je izpostavil nekatere zadeve, ki so bolj ali manj razburkale javnost, povezane z Golobičem, bulmastifi, Janko-vičem, Toplekom, vodjo uprave kriminalistične službe ... »Pravijo, da so narkotiki, alkohol, is-tospolnost in še kaj stalnica Pa-horjeve vlade - žalostno, ampak žal resnično,« je dejal Pukšič.
Poslanec vidi katastrofalne posledice trenutnega vladanja na vseh segmentih. Tako se je dotaknil gospodarskega področja in težav, povezanih s propadanjem podjetij, ter problematike lokalne samouprave. Katastrofalno slabo je po njegovem mnenju tudi koriščenje evropskih sredstev, zato
v SLS razmišljajo o izredni seji državnega zbora: »Danes bi lahko izkoristili okoli 2,2 milijarde evrov, smo pa jih približno milijardo in še nekaj.«
Omenil je še težave v kmetijstvu. »Po sprejetem proračunu za leti 2011 in 2012 je bila prva ponovno obdavčitev slovenskega kmeta, kar se našega podro-
čja še kako tiče. Mi smo temu strahovito nasprotovali. Prav tako se zmanjšuje obdelovalna zemlja, število kmetij upada, samooskrba je postala grozovito nizka,« je povedal.
Po njegovem nam v Sloveniji preostane le ena rešitev - predčasne volitve. »Edino te lahko pripeljejo do potrebnih spre-
Pukšič meni, da so v Sloveniji potrebne predčasne volitve.
memb. Še pred zelo potrebnimi strukturnimi reformami pa je treba premoženje, ki je bilo na lopovski način pridobljeno, odvzeti,« je zaključil Pukšič.
Na koncu je kljub vsemu temu zaželel svojim občanom in tudi bralcem mirno ter zadovoljno leto 2011.
Polona Ambrožič
Sv. Tomaž • Tretja redna seja občinskega sveta
V novo leto z novim proračunom
Pred novim letom so pri Sv. Tomažu opravili še tretjo redno sejo občinskega sveta, na kateri so sprejeli tudi dopolnjen predlog proračuna občine za leto 2011. Proračun je vreden skoraj tri milijone, natančneje 2.947.759 evrov. Večina postavk je od osnutka ostala nespremenjenih, prejeli pa so tudi tri amandmaje, ki se nanašajo na manjše zneske. Občina se namerava za 300.000 evrov tudi zadolžiti.
Svetniki so na seji potrdili dopolnjen osnutek odloka o kategorizaciji občinskih cest. Zadnja sprememba se je v tej smeri zgodila leta 2008, razlog za tokratno pa je evidentiranje sprememb, ki so se zgodile v zadnjih dveh letih in so posledica zagotavljanja in izvajanja javnega interesa na občinskih cestah. Prišlo je do popravka kategorizacije posameznih cest in izbrisa ter nove kategorizacije občinskih cest. Tako so nekatere odseke ukinili, kategorizirali skladno s stanjem v naravi in kategorizirali nove, ki so nastali kot posledica razvoja posameznega naselja in njegove širitve. Z novim odlokom bodo v občini kategorizirali za
30 metrov novih lokalnih cest in okrog 1,5 kilometra javnih poti. Občina bo tako imela 28.671 lokalnih cest in 71.027 metrov javnih poti.
Sprejeli so tudi sklep za povračilo stroškov volilne kampanje za volitve župana in občinski svet. Organizator volilne kampanje SDS ima pravico do povrnitve stroškov v višini 109,34, N.Si 293,70 in SLS v višini 37,00 evra.
Sprejet je bil tudi pravilnik o pogojih in merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v občini, ki je zelo dodelan in na podlagi katerega bodo društva lahko kandidirala za občinska sredstva. Pravilnik so v pregled posredovali tudi
Foto: Viki Ivanuša
V centru Sv. Tomaža to leto načrtujejo zgraditi 212 metrov pločnika z razsvetljavo.
Ministrstvu za šolstvo in šport, ki kontrolira to področje in kjer nanj niso imeli pripomb.
Sprejet je bil tudi projekt za pločnik z javno razsvetljavo pri Sv. Tomažu v dolžini 212 metrov, kar bi po tekočih cenah pomenilo 125.694 evrov. Načrtovani pločnik naj bi bil širok 1,6 metra, neposredno ob pločniku pa je 12 hišnih številk.
V nadzorni odbor občine so za naslednja štiri leta imenovali Mirana Gorenca, Ireno Pučko in Karolino Žajdela.
Svetniki pa so prejeli tudi dopis Milana Hebarja in Brigi-te Kosi, ki želita najeti poslovne prostore v mrliški vežici Sv. Tomaž. Prosilca namreč nameravata odpreti dejavnost
pogrebnih storitev ter urejanje pokopališč. Bila sta mnenja, da so v mrliški vežici na voljo prostori, ki bi jih lahko uporabljala v ta namen in trenutno niso izkoriščeni. Svetniki so bili mnenja, da je v dopisu premalo podatkov in želijo, da jim prosilca svoje načrte podrobneje predstavita.
Za šest občanov so svetniki potrdili oprostitev plačila za uporabo stavbnega zemljišča. Gre predvsem za ostarele občane, ki bivajo v domu za starejše občane in občina za njih plačuje oskrbo.
V januarju pa se tudi v občini Sv. Tomaž napoveduje imenovanje podžupana.
Viki Ivanuša
Ormož • Nazdravili dobremu sodelovanju
Met kape v reko Dravo
Na silvestrovo je bilo na mostu bratstva in prijateljstva čez reko Dravo pri Ormožu že tradicionalno prednovoletno srečanje obmejnih služb Hrvaške in Slovenije. Srečanja sta se udeležila tudi župan občine Ormož Alojz Sok in načelnik občine Cestica Mirko Korotaj s sodelavci.
Obmejne službe se na or- let pa je srečanje povezano še moškem dravskem mostu sre- s simbolnim metanjem kape v čujejo že več let, zadnjih šest reko Dravo. Letos je poletela
Na mostu čez Dravo sta se na silvestrovo dopoldne sestala župana sosednjih občin - Alojz Sok, župan občine Ormož, in Mirko Korotaj, načelnik občine Cestica, ki sta nazdravila prihajajočemu letu in dobremu čezmejnemu sodelovanju.
v Dravo že sedma kapa, tokrat slovenskih obmejnih organov, v mrzlo Dravo pa jo je zalučala Mira Lah, vodja carinske izpostave Središče ob Dravi, ki je povedala, da s hrvaškimi carinskimi organi odlično sodelujejo: „Pred štirimi leti smo celo podpisali protokol o meddržavnem sodelovanju, ki ga izvajamo brez slehernih težav. S hrvaškimi kolegi se srečujemo ob različnih prilikah, tako službenih kot tudi zasebnih, zato smo stkali vezi, ki držijo."
Tradicija metanja kape v Dravo zahteva, da je ena stran gostitelj, druga pa vrže kapo v reko. Prihodnje leto bo tako z mostu poletela hrvaška kapa in predvidoma naj bi bilo to tudi zadnje metanje kape, saj vsi ne-
kako pričakujejo, da bo Hrvaška vstopila v Unijo.
Tudi Darko Novak, vodja carine na hrvaški strani, se pridružuje mnenju slovenske kolegice: „Po dolgoletnem delu na meji moram povedati, da je sodelovanje zelo dobro. Različni dogodki na višjih nivojih na nas nimajo vpliva, saj delo opravljamo profesionalno. Težav doslej nismo imeli, službeno dobro sodelujemo, srečamo pa se tudi zasebno."
Dobro sodelovanje pa sega tudi na lokalno raven in tako sta prihajajočemu letu 2011 na mostu nazdravila tudi župana obeh obmejnih občin Cestice in Ormoža. „Takšno druženje je pozitivno zato, da se negujejo odnosi med ljudmi, ki dejansko nikoli niso bili povsem prekinjeni. Kvaliteta odnosov na lokalni ravni gotovo vpliva tudi na odnose med vladama. Ker imamo še nekaj odprtih vprašanj, menim, da bo prav sodelovanje na lokalni ravni pripomoglo k temu, da se čim prej rešijo. Tudi na gospodarskem področju se lahko od Slovencev veliko naučimo, zato naše sodelovanje z Ormožem in tudi z ostalimi 10 slovenskimi občinami, s katerimi sodelujemo, prispeva k
temu, da se na področju zakonodaje in drugih oblik življenja pripravljamo na vstop v Unijo," je povedal Mirko Korotaj, načelnik občine Cestica.
„Ta most je bil pred 20 leti prizorišče spopada za samostojno Slovenijo, danes pa lahko ugotavljamo, da sta v okviru no-vonastalih držav tako Hrvaška kot Slovenija uspešni državi. Povezujejo nas skupni cilji, pa tudi srečanja na tem mostu dokazujejo, da so vzpostavljeni dobri stiki. V tem trenutku smo skupaj prijavljeni na projekt na razpis, s pomočjo katerega poskušamo
pridobiti sredstva za širitev namakalnega sistema. Na naši strani gre za 250, na hrvaški pa za približno 2000 hektarjev površin. Sodelovanje je pomembno tudi zato, da bi bili lahko skupaj uspešni pri črpanju sredstev. Morda bomo uspeli najti kdaj kakšen skupen projekt za reko Dravo, ko bo določena meja. Ta je še vedno odprta in bo predmet arbitražnega sporazuma, pri nas pa bomo zagovarjali, da meja ostane takšna, kot je bila doslej," je ob tej priložnosti povedal Alojz Sok.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Na silvestrovo tradicionalno v Dravo vržejo tudi kapo, tokrat je ta čast doletela Miro Lah, vodjo carinske izpostave Središče ob Dravi.
Foto: Viki I
Kidričevo • Kdo je odstranil (ukradel) kip Borisa Kidriča
Krajani so ogorčeni
V ponedeljek, 3. januarja, se je med Kidričani razširila novica, da kipa Borisa Kidriča, ki je bil od leta 1973 postavljen ob Mercatorjevi samopostrežnici, ni več.
Krajani so bili ogorčeni, saj so mnogi prepričani, da naj bi šlo za politično dejanje nasprotnikov nekdanjega sistema oziroma revolucionarja in velikega gospodarstvenika Borisa Kidriča. Da bi izvedeli, kaj menijo o tem na Občini Kidričevo, smo za pojasnilo zaprosili župana Antona Leskovarja:
„Za to, da kipa Borisa Kidriča ni več, sem izvedel pred nekaj trenutki. Po mojem gre za navadno tatvino dolgoprstnežev, saj vsi vemo, da je glava iz brona, to pa je precejšnja vrednost. Sicer pa je kip Borisa Kidriča zaščiten kulturnozgodovinski spomenik, ki ima svoj pomen za kraj in okolico. Ne verjamem, da bi bili vmes kakšni politični interesi, sicer pa smo tatvino prijavili policiji in prepričan sem, da bo preiskava potrdila mojo domnevo."
Komandir Policijske postaje Ptuj Robert Munda je povedal: „V zvezi z domnevnim kaznivim dejanjem tatvine smo si že ogledali kraj dogodka in zbiramo obvesti-
Foto: M. Ozmec
Pogled na kip Borisa Kidriča, ki so ga odkrili leta 1973
la. Po vsej verjetnosti gre za tatvino, saj je odstranjena in odtujena le glava kipa iz brona. Domnevamo, da je do dogodka prišlo že pred novoletnimi prazniki oziroma pred novozapadlim snegom, saj sedaj sledi ni bilo!"
V zvezi z dogodkom smo včeraj dopoldne v redakcijo sprejeli še sporočilo vodje civilne pobude za samostojno občino Kidričevo Branka Štrucla, v katerem je zapisano: „V Nestrankarskem gibanju za samostojno obči-
no Kidričevo smo mnenja, da gre za čisto provokacijo nasprotne strani, ki je verjetno v povezavi z današnjo oblastjo v občini. Kidričani smo ogorčeni. Kip Borisa Kidriča, narodnega heroja in gospodarstvenika, naj se nemudoma vrne na mesto, kjer je bil do sedaj. Gre za kultur-no-zgodovinsko obeležje, ki se ga krajani Kidričevega ne sramujemo. Vsekakor gre za nedopustni vandalizem, ki se ga poslužuje nasprotna stran."
Ob tem naj spomnimo, da so spomenik narodnemu heroju Borisu Kidriču v Kidričevem svečano odkrili 22. aprila 1973 na velikem zborovanju, kjer je o njegovem liku govoril tedanji predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Andrej Marine. Spomenik je delo akademskega kiparja Viktorja Goj-koviča, ki je včeraj pojasnil, da je bila velika glava Borisa Kidriča težka zagotovo več kot 100 kg in da je bila na podstavek pritrjena z več kovinskimi vijaki.
Ne bo odveč spomniti na dejstvo, da je med krajani naselja Kidričevo povzročilo precej prahu že anonimno pismo, ki je bilo leta 2007 naslovljeno na župana in člane sveta občine Kidričevo. V njem je bilo kup žaljivih besed in polresnic na račun Borisa Kidriča, po katerem se kraj imenuje, in celo zahteva, da se ukine poimenovanje po njem, saj naj bi bil domnevni vojni zločinec in morilec. Tedanji župan Jože Murko je ob pismu izrazil
Foto: M. Ozmec
Pogled na spomenik sedaj, ko na njem ni več velike bronaste glave Borisa Kidriča
svoje prepričanje, da so le krajani Kidričevega tisti, ki bodo te zahteve sprejeli ali ovrgli. Sicer pa se mu je zdelo zelo neokusno, da pismo ni bilo podpisano, kajti v tem primeru bi vedeli, koga bi lahko povabili na razgovor, da bi se o zadevi konkretneje pogovorili in jo razčistili.
V pismu je bilo med drugim zapisano: „Danes je Boris Kidrič po vseh mednarodnih pravnih aktih utemeljeno osumljen vojnih zločinov, torej domnevni vojni zločinec, za enoumno Slovenijo pa narodni heroj, po katerem se imenujejo šole, trgi, ulice in celo mesto. Sramota, kot da bi v okolici Münchna imeli mesto ali kraj, poimenovano po Hitlerju (Hitlerstadt oz. Kidričevo ni razlike). In otroci v šoli, imenovani po voj-
nem zločincu so z glasnim ploskanjem in na željo(!!!) četrtošolca sprejeli Štefko Kučan, ženo bivšega predsednika Komunistične partije Slovenije oz. Zveze komunistov Slovenije. Kraj nosi ime morilca!!!! Spomenik v tem kraju Borisa K. prestavite k vam v pisarno."
Odločitev o tem, ali bo arhitektonsko urejeno blokovsko naselje, ki je zraslo po 2. svetovni vojni ob tedanji tovarni aluminija Sterntal oziroma v Strnišču, ostalo še naprej Kidričevo, kot so ga poimenovali leta 1953 po smrti Borisa Kidriča, ali pa bo dobilo kakšno drugo ime, je seveda v rokah ljudi oziroma Kidričanov. Ti pa od nekdaj vedo le to, da so Kidričani.
M. Ozmec
Ptuj • 48 let radia in osem let Štajerske budilke
Radio za vse generacije in vse glasbene okuse
Radio Ptuj se je s svojim programom prvič oglasil 2. januarja 1963 (o tem pišemo na strani 3). In tako so v nedeljo, 2. januarja 2011, programski delavci in sodelavci Radia Ptuj slavili že 48. rojstni dan.
Svoj prvi delovni prostor in studio je dobil Radio Ptuj najprej v vzhodnem stolpu ptujskega gradu, od koder so napeli zasilno anteno na mestni stolp. Sicer je Radio Ptuj že oktobra leta 1962 pričel prenašati prvi program Radia Slovenija, s povsem svojim programom pa se je prvič oglasil v nedeljo, 2. januarja 1963, ob 10.30 in je potem redno nadaljeval z lastnim sporedom vsako nedeljo. Informativni program so sprva pripravljali na SZDL, prvi odgovorni urednik je bil Stane Kanduč, tehnična opravila pa so opravljali ptujski radioamaterji pod vodstvom Mihaela Gobca.
Ker so kmalu spoznali, da na amaterski podlagi ne bo šlo, je bil 1. marca 1963 za upravnika nameščen Franc Plohl, ki je vodil Radio Ptuj vse do svoje tragične smrti leta 1971.
V začetku je Radio Ptuj oddajal svoj program le ob nedeljah, potem se je oglašal dvakrat tedensko, leta 1965 pa je začel oddajati vsak dan, vendar sprva le dveurni program. Od aprila 1964 je bil odgovorni
urednik Radia Ptuj Franc Fi-deršek, leta 1970, ko je postal Radio Ptuj samostojni zavod, pa je postal njegov direktor Mihael Gobec. Leta 1976 je prišlo do združitve Radia Ptuj s tedanjim Ptujskim tednikom v enoten zavod Radio-Tednik Ptuj, za direktorja je bil imenovan Mihael Gobec, odgovorni
urednik obeh medijev pa je bil Franc Fideršek. Leta 1980, po upokojitvi Mihaela Gobca, je bil za direktorja zavoda Radio-Tednik Ptuj imenovan Franc Lačen, od leta 1985, po upokojitvi Franca Fiderška, pa je odgovorni urednik obeh medijev postal Ludvik Kotar, ki je bil odgovorni urednik Ra-
dia Ptuj do 1. septembra 2008. Nato je bila za odgovorno urednico imenovana Marija Slo-dnjak, 24. novembra istega leta pa je nadzorni svet družbe Radio-Tednik Ptuj za odgovorno urednico Radia Ptuj imenoval Anemari Kekec.
Od prvih radijskih napovedovalcev Vide Vidovič in
Marjana Šnebergerja (ki je
žal že pokojni) se je na Radiu Ptuj menjalo že veliko ženskih in moških glasov oziroma voditeljev, kot so Nevenka Do-bljekar, Darija Radičevič, Nataša Petrovič, Franci Golob, Martin Ozmec, Peter Kirič, Frenk Muzek, Darja Lukman-Žunec, Vladimir Kajzovar, Rado Škr-janec, Tatjana Mohorko, Zlatka Lampret, David Beznik ter tudi nekaj drugih novinarjev.
Pri urejanju vsebine programa so odgovorni urednici Radia Ptuj Anemari Kekec v pomoč dnevni urednik Ludvik Kotar in urednice Marija Slo-dnjak, Natalija Škrlec in Mojca Zemljarič. Pri snovanju radijskih oddaj, novic in zanimivosti pa najpogosteje novinarji, sodelavci in voditelji Natalija Škrlec, Majda Fridl, Mojca Ze-mljarič, Nataša Pogorevc-Tar-kuš, Polona Ambrožič, Danilo Klajnšek, David Breznik, Danilo Majcen, Janko Bezjak in Špela Huzjan, ob četrtkovih večerih pa Orfejčkov trio Luka Huzjan, Danica Godec in Jože Ekart ter še veliko drugih.
Med ženskimi voditeljskimi
glasovi so dandanes na Radiu Ptuj najpogosteje na programu Danica Godec, Darinka Čobec, Natalija Škrlec, Manja Kokol, Sonja Voda, Natalija Škrinjar, Mateja Arnuš ter Nevenka Gerl. Med moškimi voditelji pa so najpogosteje z vami Marjan Nahberger, Martin Ozmec, Vladimir Kajzovar in Aleksander Toplak. Za ton in glasbo najpogosteje skrbijo Davorin Jukič, Peter Kukovec, Zvonko Žibrat, Tone Topolovec ter vrsta zunanjih sodelavcev.
V ponedeljek, 3. januarja 2011, pa so ptujski radijci proslavili še en, sicer nekoliko krajši, a prav tako pomemben jubilej, saj je minilo 8 let od pričetka Štajerske budilke, jutranjega programa Radia Ptuj, katerega glavna značilnost je, da jo ob popularni glasbi čim bolj sproščeno in razgibano povezujeta dva voditelja. Ob Daliborju Bedeniku in Danilu Majcnu se v ženskem delu Štajerske budilke med tednom menjujejo voditeljice Natalija Škrlec, Petra Kurnik, Simona Pušnik, Karolina Putarek in Mateja Tomašič.
M. Ozmec
Ormož • 33. novoletni koncert pihalnega orkestra
Z Avsenikovo glasbo v 2011
Letošnji 33. novoletni koncert pihalnega orkestra Ormož je izzvenel zelo domoljubno, saj je
bil posvečen 20. obletnici odločitve slovenskega naroda za življenje v lastni državi. In kaj bi bilo ob takšnem slovesnem trenutku bolj domače in vseslovensko kot Avsenikova glasba?
Pihalni orkester Ormož, ki ga vodi Slavko Petek, je uspel tudi letos napolniti športno dvorano na Hardeku, kar dokazuje, da je novoletni koncert v Ormožu že prava institucija, ki ima svojo zvesto publiko. V zadnjih treh desetletjih so se predstavljali z najrazličnejšo glasbo od klasične, preko božične, zabavne in filmske. Vseeno organizatorji do zadnjega niso vedeli, kako bo publika sprejela Avsenikovo glasbo v izvedbi pihalnega orkestra. Vsi pomisleki so bili odveč. Že v prvem delu koncerta, ki je bil izvedbeno nekoliko težji in resnejši, je bila publika zadovoljna. V uvodu so godbenike s pesmijo podprli še člani Pevskega zbora kapljica, ki deluje pod vodstvom Darje Žganec Horvat. V skladbi Pastirček pa se je kot solist na klarinetu predstavil Niko Gaberc. Popolnoma pa so publiko osvojili v drugem, zabavnejšem delu, kjer so z njimi nastopili tudi pevci Ansambla Zupan - Sonja Zupan, Doris Lukman in Miran Merzdovnik. Ves čas koncerta so predvajali tudi odlične fotografije Cirila Ambroža, ki so podkrepile pogosto domoljubne pesmi z ujeto neizmerno lepoto številnih kotičkov naše dežele. Na koncertu so se predstavile tudi mlade mažoretke, ki jih vodi Sara Klemenčič.
„Slavko Avsenik se je rodil 26. novembra 1929 na Begunjah na Gorenjskem, ki bi bile brez njega znane le po Elanu. Tako pa večina Slovencev ve, da
se Begunje nadaljujejo v Drago, kjer murke cveto in ptičke pojo, nad to dolino s krvjo prepojeno pa se pneza Begun-ščica in Roblek, kamor je treba ljubco vzet s seboj, od tam pa povsod, kamor človeku seže pogled, lepota zasanjana, kje najdeš lepši svet, kje lepše je kot doma?" je Vesna Danilovič Novak poetično vodila skozi prireditev. Obiskovalci so izvedeli tudi, zakaj imata brata Slavko in Vinko različna priimka. Stari družinski priimek Ovse-nik je bil namreč zaradi razmer 1. svetovne vojne spremenjen v Avsenik, kar je bil tudi rojstni priimek obeh bratov. Posle-
dnja očetova želja pa je bila, da bi eden od bratov ohranil stari družinski priimek, zato se je Vinko odločil, da ga spremeni. Ob ustanovitvi lastne države je Slavko Avsenik napisal tudi melodijo za slovensko himno, vendar njegova pesem ni bila izbrana. Da pa Avsenikove glasbe ne bo zmanjkalo, skrbita sinova Gregor Avsenik in Slavko Avsenik ml., predvsem pa vnuk Sašo Avsenik, ki igra na harmoniko in ima ansambel Saše Avsenika.
Na torkovem koncertu je zbrane pozdravil tudi župan Alojz Sok, ki se je glasbenikom zahvalil za lep večer in ker
skrbijo, da ima mesto Ormož pihalni orkester. Občina se jim bo za vložen trud zahvalila za novimi prostori za glasbeno šolo, kjer bo prostor tudi za pihalni orkester. Župan je zbranim voščil lepe praznike, ki naj bodo poleg zdravja in osebnega zadovoljstva prežeti tudi s solidarnostjo in skrbjo za sočloveka ter večjo tolerantnostjo.
Dirigent Slavko Petek je bil po koncertu zadovoljen, saj je petdesetčlanski orkester za nastop trdo vadil in je vedno lepo, če se vložen trud povrne z zadovoljnim aplavzom publike.
Viki Ivanuša
Ptuj • Člani strojnega krožka Posestnik na ekskurziji
Obiskali Emono Jato in kmetijo Žgajnar
V sklopu jesensko-zimskega obdobja, po opravljenih jesenskih delovnih konicah, so se člani strojnega krožka Posestnik odpravili na ogled tovarne močnih krmil - mešalnice Jata Emona v Ljubljani.
Podjetje obratuje na treh lokacijah - poleg matične enote še v Škofji Loki in Novem mestu. Pripravljajo popolne in dopolnilne krmne mešanice, premikse in mi-neralno-vitaminske mešanice za govedo, prašiče, perutnino, konje, drobnico in kunce. Podjetje na svojih zunanjih lokacijah proizvaja in prodaja valilna in jedilna jajca, redi perutnino ter jo tudi prodaja v svojih trgovinah na drobno.
Udeleženci ekskurzije so si ogledali celotno proizvodno linijo
krmil, vse od sprejema surovin do ovrečevanja, skladiščenja in distribucije z vsemi vmesnimi tehnološkimi in kontrolnimi postopki. Na proizvodni liniji so pred nekaj časa pri proizvodnji peletov uvedli še ekspander, ki naj bi dodatno prispeval k višji dostopnosti v krmi vsebovanih beljakovin. Enako kot na terenu med kmeti se tudi v tem podjetju letos še posebej srečujejo s problematiko pojava mikotoksi-nov v krmi. Sicer na trgu obstajajo različni vezalci mikotoksinov, ven-
dar vse to dodatno prispeva k še višjim cenam končnih produktov.
V nadaljevanju so udeleženci obiskali in si ogledali kmetijo Žgajnar na Krasu, v okolici Postojne. S skupno čredo 450 govedi na več lokacijah, od katerih je 200 mlekaric frizijske (črno-bele pasme), letno pridelajo 1,5 milijona litrov kakovostnega mleka. Ker ima kmetija v uporabi 400 ha kmetijskih zemljišč, od katerih je 280 ha travinja in 120 ha njiv, je krma pridelana v skladu z dobro
kmetijsko prakso, reja govedi pa poteka skladno s pravili živalim prijazne reje. Kmetija ima na Primorskem postavljenih tudi nekaj mlekomatov, ki jih dnevno oskrbuje s svežim mlekom. Poleti živali redijo tudi na paši, saj je travnatega sveta več kot dovolj. Zaradi tipičnega kraškega sveta so morali ogromno finančnih sredstev investirati v odstranjevanje skal in kamenja, saj bi v nasprotnem primeru v kratkem času polomili in uničili drago kmetijsko mehanizacijo.
V	času obiska so udeleženci lahko na svoji koži skusili ledeno mrzel veter, ki je vlekel z Nanosa, kar ni bila nič kaj prijetna izkušnja.
V	sklepnem delu so udeleženci obiskali še Predjamski grad v Postojni, ustavili pa so se še na Ptujski Gori ter se po napornem dnevu okrepčali s pristno halo-ško jedačo in pijačo.
Jože Murko, KGZ Ptuj, Kmetijska svetovalna služba
Od tod in tam
Ptuj • Odplačilo anuitet ni več olajšava
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski mestni svetniki so na redni seji 6. decembra iz sklepa o uskladitvi cen programov v Vrtcu Ptuj črtali člen, po katerem so starši, za katere je MO Ptuj po veljavnih predpisih dolžna kriti del cene programa, lahko dodatno uveljavili olajšavo za odplačilo anuitet za stanovanjski kredit, ki so ga najeli za reševanje stanovanjskega problema svoje družine. Za to dodatno olajšavo so se v MO Ptuj odločili pred leti, da bi pomagali mladim družinam, in ni imela zakonske podlage. Zaradi varčevalnih ukrepov in likvidnostnih težav ter sprejetega zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki začne veljati 1. junija oziroma 1. septembra 2011 in pod enotnimi pogoji ureja vsa področja socialnih pravic, vključno z znižanjem plačila za programe vrtca, od 1. januarja 2011 MO Ptuj ne bo več zagotavljala omenjene olajšave pri izračunu znižanega plačila vrtca. Kot so povedali v MO Ptuj, je to olajšavo uveljavilo okrog 30 staršev.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj
• Začetek leta z novimi cenami
Decembra so ptujski mestni svetniki dvignili roke za več podražitev. Z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin seje uskladila vrednost točke, kije osnova za ugotovitev uporabne vrednosti poslovnih prostorov in garaž. Višja je za 0,0387 evra in po novem znaša 1,722 evra. Nova vrednost točke je vstopila v veljavo 1. januarja, s tem datumom seje povišala tudi vrednost točke za izračun občinskih taks, ki po novem znaša 0,073 evra. S prvim januarjem se je zvišala tudi vrednost nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča po posameznih conah. Za razliko od teh podražitev pa je od 1. januarja v veljavi nižja cena za variabilni del proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja v MO Ptuj. Nova povprečna cena znaša 90,2649 evra/MWh in je glede na obstoječo ceno nižja za 0,87 odstotka.
MG
Ljutomer • Znižana vrednost točke za NUS
Na 2. seji občinskega sveta občine Ljutomer gre med pomembne odločite šteti sprejem sklepa o znižanju vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUS). Kot je znano, se je na podlagi veljavnega odloka vrednost točke enormno povišala - v nekaterih primerih tudi za 100 odstotkov (!), kar je povzročilo val ogorčenja pri prejemnikih plačilnih nalogov, še zlasti med podjetniki in obrtniki. Predvolilna obljuba županje Olge Karba, da bo plačila poskušala pripeljati v meje realnosti, se je uresničila. Po predhodnem razgovoru s predstavniki Območne obrtno-podjetniške zbornice Ljutomer in Kluba ljutomerskih managerjev je prišlo do uskladitve z desetodstotnim znižanjem vrednosti točke. »Glede na dokaj porazno stanje v občinskem proračunu višjega odstotka znižanja nisem upala ponuditi,« je ob sprejemu dejala županja občine Ljutomer Olga Karba. Sicer pa so bili na seji imenovani in z veliko večino članov občinskega sveta potrjeni člani stalnih delovnih teles in drugih organov. Sedemčlanski odbor za gospodarstvo in turizem bo kot predsednik vodil Jože Panič (NSi), odbor za varstvo okolja in urejanje prostora Janez Kardoš (Zares), odbor za družbene dejavnosti Sara Karba (Mlada Prlekija), odbor za kmetijstvo Tihomir Babič (SLS), odbor za finance Andrej Lah (SDS), statutarno-pravno komisijo Jože Grantaša (LDS), komisijo za vloge in pritožbe Ludvik Filipič (SDS), komisijo za priznanja Anton Heric (SDS), komisijo za štipendiranje pa Aleksander Kavčič (LDS). Predsednik sedemčlanskega nadzornega odbora bo Ciril Magdič, podpredsednik pa Igor Borko.
NŠ
Hajdina • Zbori občanov vaških skupnosti
Več nadzora, večja kakovost, manj ignorance vladnih služb
Od 14. do 22. decembra so v občini Hajdina potekali zbori občanov vaških skupnostih, na katerih so imenovali nove vaške odbore za naslednja štiri leta in govorili o perečih problemih v posameznih naseljih. Na vseh vaških odborih je bilo prisotnih več kot pet odstotkov volivcev, s čimer je bila zagotovljena sklepčnost. Največ sp govorili o gradnji infrastrukture, večjem nadzoru in kakovosti opravljenega dela.
V Dražencih so za predsednika vaškega odbora izvoli Dušana Laha, za člane pa Antona Kaučeviča, Andreja Ogrizka, Uroša Gojkoviča in Vero Kaučevič. Občane tega hajdinskega naselja v tem trenutku najbolj tiščijo podhod pod avtocesto v Dražencih, kjer naj bi stopnice zamenjala blaga klančina, izgradnja avtoceste skozi naselje Dra-ženci, izgradnja kanalizacije, problematika infrastrukture na območju Marofa, kjer je ta še v izgradnji, in povezovalna cesta na avtocestni priključek Lancova vas, kjer je v sklopu državnega lokacijskega načrta za AC Draženci-Gruškovje predvidena povezovalna cesta na priključek Tržeč, ki bo občanom naselja Draženci omogočila hiter dostop do avtoceste. Za doslej opravljena dela pri projektu kanalizacije se pripravlja celovita analiza projekta, v okviru katere se bodo določile prioritete izgradnje na tem področju za celotno območje občine Hajdina.
Na zboru občanov v Gere-čji vasi so za predsednika VO Gerečja vas izvolili Marjana Rozmana, za člane pa Martina Turka, Štefana Lukasa, Magdo Intihar in Franca Dre-venška. Od vaških problemov pa so izpostavili nadaljnjo izgradnjo kanalizacije v naselju, ureditev cestišča v ulici Gajec, ki jo bodo predvidoma gramo-zirali, in izgradnjo protihrupnega nasipa pri bencinski črpalki ob avtocesti, za katerega bo glede na nezadovoljstvo občanov treba preveriti prvo poročilo o izvedbi monitoringa za hrup, če bo prekoračen, bo občina ponovno zahtevala izgradnjo protihrupnega nasipa v celotni dolžini oskrbnega centra Dravsko polje.
Direkcija RS za ceste se požvižga na zahteve
Vaški odbor Hajdoše bo v novem mandatu vodil Vladimir Abraham, pomagali mu bodo Leopold Valh, Peter Kaučevič, Franc Erlač in Janez Žumer. Kot izstopajoče probleme pa so izpostavili dela ob glavni cesti po vasi, zakaj se ne dokončajo in izvajajo etapno, zakaj občina nima nadzora pri izgradnji kanalizacije, kdo plačuje javno razsvetljavo, zakaj toliko luči po nepotrebnem gori in kako je z odlaganjem
smeti. V Hajdošah naj bi izgradnja kanalizacije, zamenjava dotrajanih vodovodnih cevi in sanacija mostu čez kanal potekla sočasno. Pri pridobivanju finančnih sredstev za zamenjavo vodovodnih cevi je prišlo do zamika, zato se je tudi terminski plan izvedbe del spremenil. Dodatno pa se je pristopilo tudi k odvodnjavanju meteornih voda. Občinski upravi je pri izvedbi teh del v veliko pomoč gradbeni odbor. V tem trenutku velja osrednja pozornost vzdrževanju cestišča, župan in predstavniki Elektra Ptuj pa se dogovarjajo o čim hitrejšem dokončanju del in asfaltiranju cestišča. Občina je bila prisotna pri nadzoru izgradnje kanalizacije, občani so imeli največ pripomb na dela Komunalnega podjetja Ptuj. V občini Hajdina se trudijo, da bi stroške javne razsvetljave zmanjšali, glede odpadkov pa pričakujejo, da jim bodo vaški odbori predlagali nove lokacije za zbiralnice ločenih odpadkov. Drago Furek pa je občino Hajdina in župana Stanislava Glažarja pozval, da pomaga tistim občanom ob glavni cesti, ki so si okna sami zamenjali do odškodnine, saj je mnenja, da so s tem, ko so si okna sami zamenjali, oškodovani. Zavzel pa se je tudi za boljše informiranje občanov. Z Direkcijo RS za ceste so o povrnitvi stroškov zamenjave oken že govorili, kjer so odločeni, da tistim, ki so si okna zamenjali na lastne stroške, le-teh ne bodo povrnili. Ne glede na to bo občina
pristojne službe zaprosila, da možnosti za povrnitev stroškov še enkrat preučijo.
V Slovenji vasi je bil za predsednika vaškega odbora izvoljen Franc Škrinjar, za člane pa Henrik Šlamberger, Rudolf Sagadin, Marko Bojovič in Ivan Peklar. Občani so izpostavili vprašanje glede ureditve cest v javno dobro, ureditve mostu v Slovenji vasi, ki je po njihovem prepričanju nekakovostno narejen, ker po njem ne more voziti kombajn, kako bo z ureditvijo statusa kartodroma in kaj bo s parcelami, ki so v lasti agrarne skupnosti, njihovo lastništvo pa še ni urejeno. K urejanju prenosa cest, ki potekajo po zasebnih zemljiščih, v javno dobro, je občina Hajdina pristopila že leta 2000. Zaradi velikega števila primerov še iz obdobja pred novonastalo občino Hajdina in zaradi novih pobud občanov, postopki žal potekajo počasi, odgovarjajo v občini Hajdina. Glede mostu v Slovenji vasi pa je odgovor, da je bil v primerjavi z mostom v Hajdošah razširjen za 20 cm. Po besedah Franca Škrinjarja se je vaški odbor Slovenja vas zavzemal za ureditev kartodroma, niso pa imeli vpliva na to, kdo ga bo upravljal in pod kakšnimi pogoji. Že s samo razširitvijo kanala je predvidena ureditev brežin, ki se bodo lahko uporabljale za športno rekreacijo, je hajdinski župan Stanislav Glažar odgovoril na predlog o dogovoru z Dravskimi elektrarnami, ki naj bi ribiški sekciji, ki jo želijo ustanovi-
ti v Slovenji vasi, po katerem naj bi prišli do enega zalivčka.
Vodenje vaškega odbora Skorba je prevzel Ivan Vo-grinec, člani pa so Franc Šlamberger, Silvo Pernat, Ivan Ogrinc in Zlatka Strmšek. Na zboru vaške skupnosti je občane najbolj zanimalo, kdaj bo občina predstavila poročilo s finančnimi podatki glede investicij na območju naselja Skorba, kdaj je predviden priklop na kanalizacijo, koliko salonitnih cevi je bilo zamenjanih v naselju Skorba, zakaj se občina Hajdina ne prijavlja na razpis za komasacijo, kako je z odlaganjem smeti in kdaj se bo preprečilo nedovoljeno spuščanje fekalij v potok Stu-denčnica. Glede poročil o preteklih investicijah je po besedah župana Stanislava Glažarja težko govoriti. V novem mandatu vaških odborov bodo le-ti imeli nadzor nad investicijami na območju vsakega občinskega naselja. Ob koncu vsakega leta se bodo za vse investicije opravile tudi analize, ki bodo na vpogled v občinski upravi. Ker pa so nekatere investicije skupni projekt vseh naselij, jih je težko tudi natančno ovrednotiti oziroma »razdeliti« na posamezno naselje. Obvestila in navodila o priklopu na kanalizacijsko omrežje bodo gospodinjstva, ki imajo hišne priključke, prejela v začetku letošnjega leta. V naselju Skor-ba je bilo zamenjanih okrog 800 m salonitnih cevi, v celotni občini Hajdina pa 8,5 km. Skladno z zakonodajo se bodo
morali občani na javno kanalizacijo priključiti v roku šestih mesecev, ker je tudi za ta odcep kanalizacije pridobljeno uporabno dovoljenje, zato v bodoče fekalije ne bodo več onesnaževale Studenčnice. O zamenjavi oken na lastne stroške, zaradi česar so občani odškodovani, so govorili tudi na zboru vaškega odbora Skorba. Župan je tudi tokrat povedal, da se bodo potrudili po najboljših močeh, čeprav v Direkciji RS za ceste povrnitev stroškov zavračajo.
Pri popravilih cest po polževo
Na Spodnji Hajdini so za novega predsednika vaškega odbora izvolili Smiljana Krambergerja, za člane pa Silvo Vogrinec, Gregorja Au-erja, Boštjana Gojkoviča in Tanjo Žgeč. Največ so govorili o izgradnji pločnika, nespo-štovanju dogovora o ureditvi parkirišča in dovozne poti pri igrišču ŠD Hajdina. Izgradnja pločnika je iz prometno-var-nostnega vidika nujna, zanj je že izdelana projektna dokumentacija. Sosedje, ki so bili stranke v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za slačilnice in lokal pri igrišču ŠD Hadina, naj sami preverijo, kaj so podpisali in kaj so se dogovorili. Lastnik zemljišča, na katerem naj bi uredili parkirišče pri OŠ Hajdina, ne nasprotuje ureditvi zemljišča. Ker gre za zemljišče, ki je del zaščitene kmetije, ga ne bodo odkupili, od lastnika ga bodo dobili v najem.
Vaškemu odboru Zgornja Hajdina bo v novem štiriletnem mandatu predsedniko-val Janko Merc, v pomoč pa mu bodo Jože Šlamberger, Ma-ksimiljan Drevenšek, Gregor Tkalec in Dalibor Kalik. Udeležence zbora vaške skupnosti Zgornja Hajdina je župan Stanislav Glažar seznanil s peticijo Radovana Korošca s podpisi 55 občanov s predlogi za prepoved prometa tovornega prometa na relaciji gasilski dom-Hajdina-Kidričevo in sporni prometni znak pred križiščem OŠ Hajdina iz smeri gasilski dom-OŠ Hajdina. O peticiji oziroma omenjeni problematiki bo razpravljal svet občine Hajdina. Novi predsednik VO Zgornja Hajdina Janko Merc je predlagal spremembo odloka o organizaciji in načinu dela
vaških odborov v občini Haj-dina, saj je petčlanska sestava odbora premajhna za kvalitetno delovanje. Opozoril je tudi na zadevo Snežič, prepričan je, da občin Hajdina v tem primeru ne bi smela biti od-škodovana. Občani tega dela občine Hajdina so v ospredje postavili vprašanja glede pluženja snega po naselju Zgornja Hajdina - onkraj proge, problematika ceste od gasilskega doma proti nadvozu avtoceste, problematika avtobusnih postaj in šolska pot ter cesta iz smeri Kidričevo proti OŠ, tabla pri prehodu za pešce, ki zastira preglednost in izgradnja pločnika na desni strani v smeri Ptuja. Na Zgornji Haj-dina - onkraj proge so pri pluženju največji problem ozke poti in napačno parkirani avtomobili. Poti proti gozdu zato ob zadnjem sneženju ni bilo mogoče splužiti, na več reda v bodoče pri tem računajo tudi s pomočjo redarske službe. Že pred gradnjo avtoceste je bila bivša regionalna cesta v slabem stanju. Kot je znano, je občina Hajdina z Darsom in z vsemi izvajalci del pri gradnje avtoceste sklenila sporazum o popravilu cestišč, ki bodo poškodovana med to gradnjo. Odcep, na katerega so opozorili občani Zgornje Hajdine, je vključen v ta sporazum. Na Direkcijo RS za ceste bo občina Hajdina poslala zahtevek glede spornih tabel kot tudi predlog za izgradnjo pločnika. Pisne predloge glede varne šolske poti pa naj občani posredujejo na občinsko upravo, o njih bo razpravljal Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Hajdina.
Probleme, s katerimi se srečujejo v posameznem občinskem naselju, bo mogoče hitreje reševati ob tvornem sodelovanju z občino. Skladno z dogovori o načinu in poteku dela se bodo o vseh konkretnih problemih nekega okolja pogovorili najprej v vaških odborih, nato pa jih bodo že »obdelane« posredovali občini. Po novem bodo pri vsakem projektu, ki se bo izvajal v posameznem občinskem naselju, sodelovali občinski svetnik, ki je tudi član komisije za investicije, predstavnik vaškega odbora in strokovna služba občinske uprave, v takšni sestavi bodo lažje nadzorovali kvaliteto opravljenega dela.
MG
Bruselj • Predsedovanje EU bo prevzela Madžarska
Prioriteti: Podonavska regija in integracija Romov
Z novim letom bo predsedovanje Evropski uniji za šest mesecev prevzela Madžarska. Glavni izziv unije ostaja kriza v območju evra, a rotirajoče predsedstvo pri tem ne igra vodilne, temveč oporno vlogo. Značilno madžarski prioriteti sta podo-
Foto: http://dunfermline.urc.org.uk navska regjja jn ¡ntegracija
Romov, sicer pa želijo Madžari predvsem zagotoviti gladko delovanje unije.
Madžarska je prva novinka, ki bo predsedovala po uveljavitvi liz-bonske pogodbe, sicer pa za Slovenijo in Češko tretja. Slovenska soseda bo poskušala do konca izvesti program, ki ga je v predsedujočem triu pripravila skupaj z Belgijo in Španijo.
Madžarska si je kot eno glavnih prednostnih nalog zastavila dosledno uveljavljanje lizbonske pogodbe in gladko delovanje unije z močnimi institucijami, ki med seboj sodelujejo, ter prav tako kot Belgija zagotovila vso podporo Van Rompuyu in Ashtonovi.
Glavni izziv za unijo tudi v prvi polovici leta ostaja kriza v območju evra, vendar projekt reševanja evra ni v rokah rotirajočega predsedstva. Poleg tega Madžarska ni članica območja evra.
Madžarska sicer računa na to, da bo med njenim predsedovanjem sprejetih šest zakonodajnih predlogov za izboljšanje gospodarskega upravljanja. Ti med drugim vključujejo predloge za strožjo fiskalno disciplino ter izboljšanje konkurenčnosti.
Ljubljana • Napoved pomembnejših dogodkov v svetu v letu 2011 (pripravil Jure Kos)
JANUAR
1. BUDIMPEŠTA • Polletno predsedovanje EU prevzela Madžarska.
1. PARIZ • Francija prevzela predsedovanje skupini G8. 1. NEW YORK • Nove nestalne članice Varnostnega sveta ZN začele mandat.
1. DUNAJ • Predsedovanje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi prevzela Litva. 1. TALLINN • Estonija prevzela evro.
I.	TALLINN/TURKU • Tallin in Turku prevzela naziv evropska prestolnica kulture.
4. LJUBLJANA • Delen sončev mrk, ki bo viden v večjem delu Evrope, na Arabskem polotoku, v severni Afriki in zahodni Aziji. 9. KARTUM • Referendum o statusu Južnega Sudana.
II.	HANOI • Začetek kongresa vietnamske komunistične partije. 16. PORT-AU-PRINCE • Drugi krog predsedniških volitev na
Haitiju.
16. LOS ANGELES • Podelitev zlatih globusov.
19.	LONDON • Dvodnevni vrh nordijskih in baltskih držav.
20.	PARK CITY • Filmski festival Sundance (do 30.).
23.	LIZBONA • Predsedniške volitve na Portugalskem.
28. CAPE CANAVERAL • Petindvajset let od nesreče ameriškega
raketoplana Challenger. 31. NIAMEY • Splošne volitve v Nigru.
FEBRUAR
1. PRETORIA • Dvajseta obletnica konca apartheida v Južnoafriški republiki.
3. CAPE CANAVERAL • Ameriški raketoplan Discovery se predvidoma odpravi na svojo zadnjo pot v vesolje.
3.	PEKING • Začetek novega leta po kitajskem koledarju.
4.	BUDIMPEŠTA • Vrh EU o energetskih temah.
6. PRAIA • Parlamentarne volitve na Zelenortskih otokih. 6. DAKAR • Deveti Svetovni socialni forum (do 11.). 13. LOS ANGELES •Podelitev glasbenih nagrad grammy.
15.	BRATISLAVA • Slovesnost ob 20-letnici Višegrajske skupine. 18. KAMPALA • Predsedniške in parlamentarne volitve v Ugandi. 20. N'DJAMENA • Parlamentarne volitve v Čadu.
20. HAMBURG • Volitve v nemški zvezni deželi Hamburg. 27. LOS ANGELES • Podelitev filmskih nagrad oskar.
MAREC
4. APIA • Parlamentarne volitve na Samoi. 6. TALLINN • Parlamentarne volitve v Estoniji. 8. PALIKIR • Parlamentarne volitve na Mikroneziji. 12. WASHINGTON • Stopetdeset let od začetka ameriške državljanske vojne.
16.	ANTANANARIVO • Parlamentarne volitve na Madagaskarju.
17.	RIM • Stopetdeseta obletnica združitve Italije.
20. BERLIN • Volitve v nemški zvezni deželi Saška-Anhalt.
24.	BRUSELJ • Vrh EU (še 25.).
27. BUKAREŠTA/SOFIJA • Romunija in Bolgarija naj bi postali
del schengenskega območja. 27. BERLIN • Volitve v nemških zveznih deželah Baden-Württemberg in Porenje-Pfalško.
COTONOU • Predsedniške in parlamentarne volitve v Beninu.
APRIL
1.	CAPE CANAVERAL • Ameriški raketoplan Endeavour se predvidoma odpravi na svojo zadnjo pot v vesolje.
2.	LAGOS • Parlamentarne volitve v Nigeriji.
4. BEOGRAD • Sedemdeset let od začetka nemškega napada na Jugoslavijo.
9.	LAGOS • Predsedniške volitve v Nigeriji.
10.	LIMA • Predsedniške in parlamentarne volitve v Peruju.
12.	MOSKVA • Petdeset let, od kar je Rus Jurij Gagarin kot prvi človek poletel v vesolje.
17.	HELSINKI • Parlamentarne volitve na Finskem.
26.	ČERNOBIL • Petindvajset let od nesreče v ukrajinski jedrski elektrarni v Černobilu.
27.	SANA • Parlamentarne volitve v Jemnu.
29. LONDON • Poroka britanskega princa Williama in Kate Mid-dleton.
HAVANA • Šesti kongres kubanske komunistične partije.
MAJ
1. BERLIN/DUNAJ • Izteče se sedemletno prehodno obdobje za prost pretok dela za nove članice EU, ki je v veljavi še v Avstriji in Nemčiji.
1. NEW YORK • Osemdeset let od odprtja Empire State Buil-dinga.
4.	ANTANANARIVO • Predsedniške volitve na Madagaskarju.
5.	LONDON • Referendum o volilnem sistemu v Veliki Britaniji. 8. N'DJAMENA • Predsedniške volitve v Čadu.
8. TIRANA • Lokalne volitve v Albaniji.
11.	CANNES • 64. filmski festival v francoskem Cannesu (do 22.)
13.	VATIKAN • Trideset let od poskusa atentata na tedanjega papeža Janeza Pavla II.
22. MADRID • Lokalne volitve v Španiji.
27.	BUDIMPEŠTA • Vrh vzhodnega partnerstva.
JUNIJ
1. LJUBLJANA • Delen sončev mrk, ki bo viden na Arktiki.
4.	ZAGREB • Obisk papeža Benedikta XVI. na Hrvaškem (še 5.).
12.	ANKARA • Parlamentarne volitve v Turčiji.
15. LJUBLJANA • Popoln lunin mrk, ki bo viden v Afriki, Indiji in na Bližnjem vzhodu.
24.	BRUSELJ • Vrh EU.
25.	LJUBLJANA • Dvajseta obletnica osamosvojitve Slovenije in razpada Jugoslavije
28.	CAPE CANAVERAL • Ameriški raketoplan Atlantis se predvidoma odpravi na svojo zadnjo pot v vesolje.
NICA • Vrh skupine G8.
JULIJ
1. VARŠAVA • Poljska prevzame polletno predsedovanje EU. 1. BERLIN • Nemčija ukine vojaško obveznost.
1.	LJUBLJANA • Delen sončev mrk, ki bo viden ob obali Antarktike.
2.	MONACO • Poroka monaškega kneza Alberta II. in Charlene Wittstock.
5.	CARACAS • Ustanovitev nove vseameriške organizacije, v kateri bodo vse ameriške države razen ZDA in Kanade.
5.	CARACAS • Dvestota obletnica neodvisnosti Venezuele.
6.	ŽENEVA • Mednarodni olimpijski komite odloči o gostitelju zimskih olimpijskih iger leta 2018.
13.	LONDON • Premiera zadnjega filma o Harryju Potterju.
20. PEKING • Devetdeseta obletnica ustanovitve kitajske komunistične partije.
31. MOSKVA • Dvajseta obletnica podpisa sporazuma o zmanjšanju zalog jedrskega orožja Start.
KABUL • Načrtovan je začetek umika ameriške vojske iz Afganistana.
AVGUST
15. MADRID • Svetovni dnevi mladih (do 21.). MONROVIA • Referendum o ustavi v Liberiji.
SEPTEMBER
4. SCHWERIN • Deželne volitve v nemški zvezni deželi Mec-
klenburg-Pomorjansko. 11. NEW YORK/WASHINGTON • Deseta obletnica terorističnega napada v ZDA. 13. BRUSELJ • Predvidoma vrh EU.
18.	BERLIN • Deželne volitve v Berlinu.
22.	BERLIN • Papež Benedikt XVI. bo obiskal rodno Nemčijo (do 25.).
24.	WASHINGTON • Letno zasedanje Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke (do 26.).
KAIRO • Predsedniške volitve v Egiptu.
OKTOBER
7.	KABUL • Deseta obletnica začetka ameriške invazije na Afganistan.
10.	PEKING • Sto let od padca zadnje kitajske dinastije in ustanovitve republike Kitajske.
11.	MONROVIA • Predsedniške in parlamentarne volitve v Liberiji.
12.	FRANKFURT • Začne se frankfurtski knjižni sejem (do 16.) 17. BRUSELJ • Predvidoma vrh EU.
23.	BUENOS AIRES • Parlamentarne in predsedniške volitve v Argentini.
23. BERN • Parlamentarne volitve v Švici.
25.	NEW YORK • Štirideset let od izključitve Tajvana iz ZN. STOCKHOLM/OSLO • Razglasitev dobitnikov Nobelovih nagrad.
BIŠKEK • Predsedniške volitve v Kirgizistanu. DUBLIN • Predsedniške volitve na Irskem.
Gospodarstvo po svetu
Moskva • Moskovsko sodišče je nekdanjega direktorja ruske naftne družbe Jukos Mihaila Hodorkovskega in njegovega poslovnega partnerja Platona Lebedeva obsodilo na skupno 14 let zaporne kazni. Ker sta od leta 2003 v zaporu preživela že skoraj osem let, je sodišče že prestalo kazen upoštevalo, tako da bosta za rešetkami ostala do leta 2017.
Vatikan • Papež Benedikt XVI. je podpisal odlok o ustanovitvi posebnih finančnih oblasti Svetega sedeža, obenem pa je razglasil nov zakon proti pranju denarja in financiranju terorizma, ki velja za Vatikan. Do podpisa odloka prihaja le tri mesece po tem, ko je bila uvedena preiskava proti vodilnim vatikanske banke zaradi pranja denarja.
Mew York • Zaupanje potrošnikov v ZDA se je decembra kljub drugačnim napovedim zmanjšalo. Kazalec potrošniškega zaupanja se je znižal s 54,3 točke na 52,5 točke, ekonomisti pa so pričakovali, da se bo v zadnjem mesecu letošnjega leta na račun s prazniki povezane večje potrošnje povzpel na 55,8 točke.
Mew York • Cene stanovanj in hiš v večjih ameriških mestih so se glede na indeks, ki ga izračunava bonitetna agencija Standard & Poor's po metodologiji Case-Shiller, oktobra znižale. V primerjavi s septembrom so padle za 1,3 odstotka. Analitiki ocenjujejo, da se bodo cene zniževale tudi prihodnje leto, saj nepremičnine kupuje vse manj Američanov.
Ženeva • Rast v mednarodnem letalskem prometu se je novembra upočasnila, kar je po podatkih Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA) posledica dejstva, da se povpraševanje po krepkem okrevanju v preteklih mesecih vrača nazaj na ustaljene ravni. Rast v panogi se upočasnjuje na normalne zgodovinske ravni okoli pet do šest odstotkov, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal gerenalni direktor združenja Giovanni Bisi-gnani. Članice združenja so novembra prepeljale 8,2 odstotka več potnikov kot pred letom dni, obseg prepeljanega tovora pa se je povečal za 5,4 odstotka in se že giblje na ravneh izpred recesije. Kljub stavkam in slabim vremenskim pogojem so evropski prevozniki zabeležili 7,3-odstotno rast. Severnoameriški prevozniki so prepeljali 9,5 odstotka več potnikov kot novembra lani, azijsko-pacifiški pa 5,8 odstotka več.
Berlin • Nemčija je v tretjem letošnjem četrtletju izvozila za 245 milijard evrov blaga, kar je 21,5 odstotka več kot v tretjem lanskem četrtletju, je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP sporočil tamkajšnji statistični urad. V prvih devetih mesecih se je obseg izvoza z lanskih 591 milijard evrov zvišal na 703 milijarde evrov. Nemčija je v obdobju od julija do konca septembra blagovno menjavo z drugimi državami članicami Evropske unije povečala za 16,5 odstotka. V druge članice unije je v tem obdobju izvozila skoraj 60 odstotkov celotnega izvoza. Nemški izvoz v države, ki niso članice EU, je bil prav tako močan. Izvoz v ZDA se je povečal za 32 odstotkov na 17 milijard evrov, na Kitajsko pa za 34 odstotkov na 14 milijard evrov. V Rusijo je Nemčija v tretjem četrtletju izvozila za sedem milijard evrov blaga oziroma 42 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju.
Mew York • Dan po božiču je ponavadi v ZDA zelo dober za ra-znorazne trgovine, saj se potrošniki odpravijo na lov za novimi popusti in porabo darilnih kartic. Zaradi snežnega neurja v nedeljo in ponedeljek pa bodo na ameriškem severovzhodu trgovine milijardo dolarjev zaslužile nekoliko kasneje. V ZDA po podatkih podjetja za spremljanje obnašanja potrošnikov ShopperTrak 26. in 27. decembra ponavadi potrošniki porabijo povprečno 10 milijard dolarjev. Zaradi snežnega neurja so menda letos 26. decembra porabili za 11,2 odstotka manj kot lani, 27. decembra pa 13,9 odstotka manj kot lani. ShopperTrak sicer pričakuje, da bodo razliko hitro nadoknadili, ko se bo sneg raztopil in bo dostop do trgovin lažji. Celotna nora nakupovalna sezona novembra in decembra pa bo letos menda za štiri odstotke boljša kot lani v istem času.
Lizbona • Portugalska se bo morala za potrebe financiranja države prihodnje leto zadolžiti za približno 20 milijard evrov, večinoma v obliki izdaj zakladnih menic. Izpolnitev teh načrtov bo velik preizkus za državo, ki je zaradi nizke konkurenčnosti, šibke rasti in visoke zadolženosti pod drobnogledom finančnih trgov. Kot so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili iz portugalske agencije za upravljanje z javnim dolgom, Portugalska prvo avkcijo načrtuje za 5. januarja, ko naj bi s prodajo šestmesečnih zakladnih menic zbrala 500 milijonov evrov. Portugalska se je v minulih mesecih znašla v hudih finančnih težavah, zato mnogi ekonomisti napovedujejo, da bo kmalu sledila Grčiji in Irski, ki sta zaradi dolžniške krize zaprosili za mednarodno finančno pomoč. Vlagatelji na mednarodnih finančnih trgih so zato v skrbeh, zaradi česar so obresti na portugalske obveznice v minulih tednih močno narasle.
NOVEMBER
12. HONOLULU • Vrh Azijsko-tihomorskega foruma za gospodarsko sodelovanje (APEC). 25. LJUBLJANA • Delen sončev mrk, ki bo viden na Antarktiki. MANAGUA • Predsedniške in parlamentarne volitve v Nikaragvi.
ZAGREB • Parlamentarne volitve na Hrvaškem (predvidoma).
DECEMBER
9.	BRUSELJ • Predvidoma vrh EU.
10.	LJUBLJANA • Popoln lunin mrk, ki bo viden v Aziji, Avstraliji in na Aljaski.
12. HONOLULU • Sedemdeset let od japonskega napada na Pearl Harbor.
31. BAGDAD • Irak v skladu z načrti zapustijo vsi ameriški vojaki. STOCKHOLM/OSLO • Podelitev Nobelovih nagrad.
Ignac Koprivec (1910 Drbetinci-1980 Ljubljana) • 2. del
Pisatelj Slovenskih goric
Pa brez zamere
Vprašanja preteklosti, odgovori prihodnosti
Smo res tam, kjer smo pred dvajsetimi leti želeli biti?
Čeprav se že piše novo leto, ko so upi v to, da bo prihajajoče boljše od preteklega, še zelo sveži, pa se v prvem zapisu 2011 vseeno ozrimo še malce nazaj, v leto 2010. Ne daleč nazaj, ostanimo kar pri decembru; v decembru seje namreč zgodilo nekaj, česar sicer nismo prezrli, ampak smo zaradi drugih tematik, ki jih je bilo potrebno obdelati, postavili na stran do trenutka, ki bo primeren tudi za nekaj besed glede dotične teme. In ta trenutek je nastopil sedaj.
Za kaj torej gre? Gre za dvajseto obletnico plebiscita, ki smo jo zabeležili v zadnjem mesecu leta 2010. Plebiscit je pred več kot dvajsetimi leti tudi uradno črno na belem potrdil, da si Slovenci želimo svojo državo, neodvisnost in samostojnost. In to - kakopak - s plebiscitarno večino. Tako smo lahko minulega decembra gledali, kako so takratni akterji dogajanja precej zadovoljno kimali in sami sebe trepljali po osamosvojiteljskih plečih in ramenih. Vsi po vrsti so jeli ugotavljati, da čeprav seveda ni vse tako, kot smo takrat upali, da bo, smo vseeno velik del takratnih ciljev uresničili; med uresničenimi cilji sta kakopak na prvem mestu neodvisnost in samostojnost, osnovna cilja in nalogi, ki ju je tistega 23. decembra postavil plebiscit. Na ta dva uresničena cilja ni pozabila nobena osamosvojiteljska glava.
A vendar se lahko tisti, ki po svetu ne hodimo spla-šnicami ali celo zaprtimi očmi, utemeljeno vprašamo, ali ta na prvi pogled aksiomatična trditev drži -ali smo torej res dosegli neodvisnost in samostojnost, tako da se lahko sedaj udobno zleknemo v naslanjač in uživamo v doseženem. Odgovor na to je dvojni "ne". Prvič "ne"zato, ker neodvisnost in samostojnost nista stvari, pri katerih bi se človek, ko bi ju dosegel, lahko zadovoljno sprostil in užival v njiju, ampak se je zanju potrebno truditi in ju vzdrževati ves čas; drugič pa "ne"zato, ker se ob bolj poglobljeni analizi pokaže, da morda sploh nismo dosegli tega opeva-nega dvojca - neodvisnosti in samostojnosti - in se torej ne moremo hvaliti s tem, da imamo samostojno in neodvisno državo.
Če boste namreč pogledali v Slovar slovenskega knjižnega jezika, vam bo ta najprej povedal, da je samostojnost "stanje samostojnega", nato pa bo pri geslu "samostojen"ponudil naslednjo izčrpno definicijo oziroma opis (zaradi preglednosti navajamo zgolj osnovne definicije pri vsaki točki): "1. ki dela, ravna po lastni presoji, brez vpliva, spodbude drugega; 2. v povedni rabi sposoben skrbeti sam zase, se preživljati sam, brez pomoči drugega, zlasti staršev; 3. ki pri svojem delu, dejavnosti odloča sam, ne da bi moral upoštevati voljo, zahteve drugega; 4. ki gospodarsko, politično ni vezan na drugega; 5. ki je že sam zase celota, ki ni del česa drugega." In če boste nato pogledali še za razlago gesla "neodvisen", vam bo slovar ponudil naslednjo razlago: "1. ki ni odvisen: sinje že v službi in neodvisen od staršev / volilni organi so od drugih državnih organov neodvisni, jim niso podrejeni // svoboden, samostojen: razmere so se spremenile, ko je dežela postala neodvisna / bil je neodvisna ustvarjalna osebnost; 2. ki ne pripada nobeni skupini, stranki: neodvisen časopis, list."
Dobro preberite zgornja opisa samostojnosti in neodvisnosti, pa takole odkrito sami pri sebi razmislite, ali smo danes res tako (popolnoma) samostojni in neodvisni, kot smo si takrat želeli. Ali pa smo tudi tukaj obtičali nekje na polovici poti, morda tu in tam celo narobe zavili? Pomembna vprašanja so to in odgovori na njih imajo prav toliko kot o preteklosti povedati tudi o prihodnosti, ki jo bomo ubrali.
Gregor Alič
(Nadaljevanje)
Koprivčeva službena leta
Nekaj let je služboval v Zagorju ob Savi in Hrastniku. Leta 1934 se je preselil v Ljubljano in se vpisal kot izredni študent slavistike na Filozofsko fakulteto. Med vojno je imel v NOB več kulturnih in političnih funkcij, bil je med drugim načelnik propagandnega oddelka pri Glavnem štabu Slovenije, novinar in urednik Slovenskega partizana. Ignac Ko-privec je sodeloval na prvem Plenumu kulturnih delavcev OF septembra 1941. Od pisateljev so sodelovali: Lovro Kuhar - Prežihov Voranc, Josip Vidmar, Edvard Kocbek, France Vodnik, Ferdo Kozak, Juš Kozak, Matej Bor - Vladimir Pavšič. Daljnosežna odločitev sestanka je bila neso-delovanje v oblikah vsiljene kulture s tako imenovanim kulturnim molkom. Pod njegovim vodstvom je ilegalni kulturniški sektor (prevzel ga je za Prežihovim Voran-cem) organizacijsko utrdil in načrtno močno razširil. Organizacija je imela svoje predstavnike v vseh šolah do univerze in v vseh kulturniških institucijah. V resnici pa je bilo potrebno v težkih razmerah upora ustvariti veliko in kakovostno poezijo, prozo in dramatiko. Mnogi so se zgledovali po tem načelu, nekateri so ostali zunaj in objavljali v Ljubljani. Po vojni se je zaposlil v uredništvu Ljudske pravice, bil do upokojitve leta 1965 urednik v založbi Kmečka knjiga, nazadnje svobodni književnik. Poročil se je s profesorico biologije Zinko Topolo-vec, v zakonu se jima je leta 1946 rodila hčerka Bilka, ki je diplomirana slavistka in poročena s slavistom Miho Matetom. Vnučka Katarina in Urban sta bila ljubljenca pokojnega dedka Ignaca.
Od družine Ljubec ne živi v Drbetincih nihče več. Zadnja je umrla Ignačeva mati Elizabeta Ljubec kot preužitkarica pri Jurančičevih (1958).
Ignac Koprivec je umrl v začetku decembra 1980, odšel je tako tiho in umaknjeno, kot je živel. Javnost je bila o njegovi smrti obveščena, ko so se svojci od njega že poslovili. Njegova želja je bila, da bi odšel tiho in dostojanstveno. Ivan Kreft, njegov rojak in mladostni prijatelj, je o njem zapisal: »... za svojo usodo, kakršnakoli je že bila, ni iskal krivca. Zato je kljub bolezni pomagal, komur je mogel, še posebno rad pa mladi generaciji, ko
ga je nemalo posameznikov prosilo za mentorstvo pri diplomskih nalogah ...«
Koprivca je motila okolica, ki mu je jemala ustvarjalno moč, medtem ko mu je snov silila pod pero. Pisal je lahko le tedaj, ko je bil zdrav in daljši čas v sebi in navzven uravnotežen. Tako zadnja leta ni mogel več zbrano pisati, lahko je le še prevajal. Kljub neozdravljivi bolezni je z velikim zanimanjem spremljal vsa notranja in zunanja kulturna in politična dogajanja. Imel je žlahtno sposobnost, da je človeku prisluhnil in o njem blago sodil. Njegovi odliki sta bili skromnost in vztrajno samorastniško izobraževanje, kjer so ga bogatile knjige in življenjske izkušnje. Izobraževal se je na podoben način kot Prežihov Voranc, s katerim sta postala med narodnoosvobodilnim bojem dobra prijatelja.
Še pred vojno je pripravil drugo samostojno delo, zbirko novel Vaške podobe o tragični problematiki vini-čarjev in viničarstva. Vzrok, zakaj knjiga ni izšla, ni znan, je pa to značilnost Koprivca. Podobno se je zgodilo z rokopisno zbirko vojnih črtic Za svobodo, ki so prišle na dan po njegovi smrti, črtica Prvo ponižanje pa je bila objavljena v reviji Borec. V zapuščini pa je ostal daljši osnutek romana Ptica ne leti visoko.
V zbirki povesti Sestanki (1949) ostaja zvest kmečko-viničarski tematiki, po osvoboditvi postavlja v ospredje zgodbe iz Slovenskih goric. V Sestankih je objavil osem zgodb z reportažnimi naslovi: Zadruga je dobila nov upravni odbor, Sestanek pred cerkvijo, Okrajni magazin - podružnica v Brezovja-ku, Padle so prve snežinke, Množični sestanek, Tajni
sestanek, Ni pravice in Na licitaciji. Zgodbe pomenijo dokumentarno odslikavo dogodkov na vasi v povojnih letih socializacije, agrarne reforme in zadružništva.
V	eni knjigi sta izšli partizanski povesti Nevidna steza in Za rojstni dan (1954). Kraj dogajanja sta Pohorje in Maribor. V prvi zgodbi popisuje preboj partizanov iz obroča, v drugi pa zaplete mladih ljudi sredi vojnih dogodkov. Med Ko-privčevimi deli prinaša to literarno delo odmik od njegove poglavitne teme, kmetov včeraj in danes.
Nevidna steza
V	Nevidni stezi osvetljuje Koprivec ljubezenski motiv v času italijanske ofenzive v Kočevskem Rogu. V italijanski ofenzivi so prikazane duševne in moralne krize, zlasti partizana Meniha in partizanke Vide, ki se je izgubila v gozdu. Sreča jo partizan Silni in prepreči njeno predajo. Po ofenzivi se ponovno sreča z Menihom, ki ga je naključje pripeljalo, da je postal komandir čete. Vida zapusti Silnega in preide k Menihu, značajno in moralno šibkemu ženskarju. V ospredju zgodbe je ženska in njeno čustveno razmerje do moških. Partizanščina, ofenziva, skrivanje in blodnje so le okvir za razplet zgodbe.
Hiša pod vrhom
Življenje pred drugo svetovno vojno zajame v romanu Hiša pod vrhom (1957). Nekatera poglavja iz romana je objavil že v Prešernovem koledarju za leto 1951, ki ga je urejal v letih 1949 do 1952. Roman je bil napisan že leta 1955.
Osrednji osebi romana je kmetija, dodeljena z agrarno reformo, odvzeta, češ da
je ščuval proti novi oblasti. Roman zajema široko časovno obdobje od depresivnih let pred drugo svetovno vojno do vrtinčastih dni po osvoboditvi. Marjan Brezo-var meni, da je nekaterim prizorom v prvem delu namenjeno preveč prostora, osrednjemu, vojnemu, pa odločno premalo. Očita mu tudi psihološko neutemeljeno dejavnost junakov. Kljub vsemu mu je uspelo podčrtati nekatere bistvene individualne poteze Tuneka in Nanike. Šibkeje je z drugimi osebami. Sugestivno je orisan pohlep po zemlji, ki je domala izenačena s pojmom sreče. Pohvali tudi občutek za drobno tragiko, ki je je polno vsako življenje.
Pripovedništvo s tematiko druge svetovne vojne je imelo privilegiran položaj, saj je hotela oblast uveljavljati marksizem in leninizem na vseh področjih. Slovenski socrealizem se je razvil pod vplivom sovjetskega. In po vojni do leta 1948 so ideje našle plodna tla. Vsa literatura, ki ni upoštevala kanonov socrealizma, je bila prikazana kot neumetniška in nazadnjaška, hkrati pa je kritika zavrnila nekatera dela, napisana v socrealističnem duhu, med njimi Koprivčeve Sestanke (1949), kot slaba.
Slovenski socrealizem se je razlikoval od sovjetskega s slovensko navezanostjo na domačo zemljo (Voranc, Kranjec, Potrč). Z Ignacem Koprivcem sta slovensko-goriška zemlja in njen kmet našla svojega pisatelja in odličnega poznavalca. Zlasti s socialno realističnim romanom Pot ne pelje v dolino (1965) je Ignac Koprivec posegal v svet Slovenskih goric. V romanu opiše konflikte med povojno kolektiviza-cijo in kmečkim ljudstvom. V črtici Sprejem v Ptuju (Ptujski zbornik, 1962) opisuje Lackovo mučenje in njegovo smrt ter značajsko oriše Ptujčane.
Ignaca Koprivca najdemo tudi med režiserji izredno dejavnega Bralnega društva v Vitomarcih. Znano je, da je režiral igro na prostem Rokovnjači, v kateri so igrali »naprednjaki« ali sokoli, med katere je spadal tudi Koprivec. Gledalci so sedeli na pašniku ob ovinku (kotu) Pesnice, dogajanje je potekalo na travniku in v bližnjem gozdu. Okrog izkupička predstave so se kasneje širile nepreverjene govorice. Po osvoboditvi je prišel Kopri-vec med prvimi obiski v kraj v vojaški uniformi in se zadrževal v Toševi gostilni. Pisal pa je pri prijatelju Vladu
Lorberju, učitelju in upravniku šole v Cerkvenjaku. (Po pripovedovanju Borisa Toša, 81 let, Vitomarci 72, 29. oktobra 2010.)
Svojemu okolju je ostal zvest tudi po vojni, tako je leta 1949 izšla knjiga Sestanki, leta 1954 pa dve noveli v knjigi Nevidna steza. V obeh delih prikazuje življenje tako revnih kmetov kot na drugi strani gruntarjev, s tem da jih kaže, kako so se oprede-
lili med narodnoosvobodilnim bojem.
Počasi je spoznal, da po vojni ni vse tako, kot so obljubljali pred NOB in med njim. Njegova poznejša dela odsevajo to razočaranje oziroma spoznanje. V Hiši pod vrhom (1957) so znova upodobljeni liki ljudi iz Slovenskih goric, še posebej jih je upodobil iz sodobnega življenja v romanu iz rodnih krajev Pot ne pelje v dolino (1967).
Ptuj • Nov CID-ov spletni portal
Novo orodje za boljšo komunikacijo
29. decembra so v Centru interesnih dejavnosti (CID) Ptuj predstavili nov spletni portal, ki je zaživel s 1. januarjem. S prehodom s statične spletne strani na dinamičen portal želijo namreč izboljšati svojo komunikacijo s ciljnimi skupinami, torej predvsem z mladimi.
Omenjen portal dovoljuje hitrejše in lažje dodajanje novih vsebin, slik in video posnetkov. »To omogoča mladim, ki jim je v glavnem namenjen, boljšo obveščenost o dogodkih, tečajih in drugih aktivnosti, ki potekajo v sklopu Centra in tudi širše. Portal pa ni namenjen samo obveščanju, ampak služi kot uporabno
orodje za lažjo komunikacijo z mladimi. Je pa zanimiv tudi za odrasle,« je povedal Aleksander Kraner, direktor CID-a.
Uporabniku, ki je lahko vsak z veljavno elektronsko pošto, je tako po novem omogočena prijava in urejanje posameznikovega profila. Prijava je hitra in enostavna, treba je vpisati le geslo in veljavno elek-
tronsko pošto, na katero bo posameznik dobil povezavo in z njeno pomočjo bo aktiviral svoj račun. S tem se bo postopek zaključil. Uporabnik bo nato s prijavo in vpisanimi podatki določil, o katerih dogodkih želeli biti obveščen, kasnejši razvoj portala pa bo omogočal tudi obveščanje prek sistema kratkih sporočil in interaktivno pomoč.
»Prejšnje strani niso omogočale direktnega kontakta z uporabniki, z novim portalom pa je to mogoče. Torej gre za orodje, s katerim bo možno hitrejše odzivanje na njihove želje, in ne več za statično spletno stran, ki je omogočala le enostransko komunikacijo,« je še pojasnil Kraner.
Nova CID-ova pridobitev, ki si jo lahko ogledate na www.cid.si, prinaša tudi dnevno ažurnost podatkov.
»Iz tehničnega vidika smo se trudili, da je stran čim bolj pregledna in da je uporabniška izkušnja pozitivna. Držali smo se pravila treh klikov, kar pomeni s tremi kliki priti do želene informacije,« je razložil Go-razd Orešek iz podjetja 114, ki je tehnično izvedlo portal.
Vsi, ki se ga bodo posluževali, bodo prav tako imeli možnost nanj vplivati. V prvi fazi se lahko vsak uporabnik namreč prijavi, izbere svoje interese, tem pa se nato prilagodijo poslane informacije, v drugem koraku pa ima možnost sooblikovati portal glede na omenjene izbrane interese in želje.
Polona Ambrožič
Sveti Tomaž • Praznične dejavnosti v vrtcu Ježek
V veselem pričakovanju praznikov
Iskrive, nagajive in pomalem radovedne otroške oči, še s težkimi vekami ob jutranjem prihodu, že zrejo v nov dan, novo doživetje in presenečenje. Le-teh pa v predprazničnih dneh gotovo ni manjkalo. Otroci so bili dnevno deležni pestrih aktivnosti in vsebin, od peke piškotov in parkeljnov, krasi-tve smrečice v vrtcu in na prostem do skupnega druženja ob pesmi, plesu in dobrih željah.
Foto: arhiv vrtca
V	okviru obogatitvene dejavnosti so otroci iz skupine Škrati pripravili lutkovno predstavo Živali pri babici Zimi. Obiskal nas je tudi škrat Nočka, ki je bil zelo prijazen in dobrosrčen Božičkov pomočnik, ki so ga otroci z navdušenjem in pričakovanjem sprejeli medse. Vsem skupinam je v nekje v vrtcu skril mošnjičke in otroci so jih z zanosom in radovednostjo iskali.
Otroci so bili sooblikovalci pestrega predprazničnega dogajanja. Sami so izdelali pogrinjke za pojedino, krasili vrtec, si izdelali sladkorne kroglice, svečnike, oblikovali iz das-mase in naravnih materialov.
V	okviru srečanja s starši in otroki, ki ne obiskujejo vrtca, smo si izdelali še košarice in punčke iz cunj po izročilu naših babic. Družili smo se na skupnem novoletnem plesu in potovali s plesnim vlakom. Otroci so nestrpno
pričakovali dan, ko so lahko svoje izdelke odnesli v toplo domače ognjišče in prispevali k skupnemu praznovanju družine.
Za vrhunec decembrskega dogajanja je poskrbel
Božiček, ki je ob ustaljenih darilih za otroke pripravil še presenečenje za najmlajšo vrteško skupino: podaril nam je voziček, namenjen prevozu šestih otrok hkrati, ki ga bomo s pridom izkori-
stili za sprehode in bivanje v naši prelepi okolici. Ob tem velja zahvala gospodu županu in občinskim svetnikom, ki so s to lepo in plemenito gesto osrečili naše otroke. Strokovne delavke vrtca
Na knjižni polici
Evald Flisar
Na zlati obali
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2010 (Nova slovenska knjiga)
Evalda Flisarja prepoznamo in najbolj istovetimo z romanom Čarovnikov vajenec, ki je v resnici eden najbolj branih in že kar kultnih sodobnih slovenskih romanov, saj je doživel kar osem ponatisov. Vendar bi ga bilo napačno soditi samo po tem filozofsko-po-topisnem romanu. Pravi Flisar se lahko skriva tudi v romanu Čaj s kraljico (2004) ali še bolj v romanu Opazovalec (2009), ki je v popolnem nasprotju z bralčevim pričakovanjem glede na Čarovnikovega vajenca.
Sicer pa je Flisarjevo literarno delo zelo različno in raznovrstno, skladno z njegovim študijem in življenjem doma in v tujini. Po prvi pesniški zbirki je odšel na Dunaj in pričel pisati radijske igre, v Londonu, ki je bil izhodišče za njegova potovanja, je študiral dramaturgi-jo ter angleški jezik s književnostjo. Sledilo je potepanje po Avstraliji, kjer je hodil v šole angleškega jezika in dve leti vozil podzemni električni vlak v Sidneyju. Nato je potoval po Aziji vse do Indije, kar je strnil v svoji prvi potopisni knjigi Tisoč in ena pot (1979). Indija je postala njegova najbolj priljubljena dežela, vanjo je postavljen tudi roman Potovanje predaleč (1998), po katerem je posnel dokumentarni film. Najboljše zgodbe iz Avstralije, Azije in Afrike je zbral v knjigi Popotnik
v	kraljestvu senc (1992). Prepotoval je več kot 80 držav. Dvajset let je preživel v tujini, najdlje v Londonu, sedaj živi pretežno v Ljubljani. Izmed njegovih desetih romanov jih je bilo kar pet nominiranih za kresnika, od trinajstih dram je dvakrat prejel Grumovo nagrado in bil šestkrat nominiran. Prejel je nagrado Prešernovega sklada, njegova dela so prevedena v 31 jezikov.
Vsebina romana Na zlati obali: Igor Hladnik je zapustil družino in žena Vera tega ni mogla razumeti, saj je zapustil tudi ljubljenega sina. Sin Marko je iz njegovih del pisal diplomsko nalogo. Iz Gane je prišel po pošti po nekaj letih izginotja očetov nedokončani rokopis. Marko potuje po njegovi poti, kot bi ga gnala nostalgija po nekoč že raziskani afriški poti. Na letališču so izgubili njegovo prtljago. V Duali sta pristala tudi Peter in Silvija. Silvija je prejela Markovo potovalko, Marko intimno perilo Silvije. V potovalki je imel Marko tudi očetov rokopis. Tri dni kasneje sta v Kamerun priletela Sally in Jack. Jack piše doktorsko disertacijo, Sally bi se rada znebila sovraštva in strahu do črncev. Sally ni bila lepotica, ampak že poročena in ločena z nasilnim Poljakom. Peter je bil sin uspešnega odvetnika. Peter in Silvija, oba sta veliko brala, sta se znašla v Hladniko-
vi	knjigi Beli jahač, črni konj. Šofer kombija je bil vodič poštenemu belcu Hladniku. Vse osebe povezuje Hladnikov potopis. V Markovih najstniških letih sta z očetom prepotovala Himalajo, Mehiko, Indijo, Patagonijo, Indonezijo. Silvijo je vleklo k Marku. Hladnik je opisoval stvari, kot so, zato so tudi Petra policaji pretepli, čemu bere njegovo knjigo. Plemenski poglavar je začaral Sally. Jacka je Hladnikova knjiga, za katero kljub študiju antropologije še ni slišal, očarala in vznemirila. Zato je iskanju izgubljene žene namenil manj pozornosti. Afrika je oba z ženo na nek način porazila. Karmen fotografira za National Geographic in za pornografske revije. Ekskluzivni del pogodbe ima s plemenskim začaranim poglavarjem. Jack prepozna na eni fotografij Sally. Nizozemka Monika se potepa brez cilja. Za njo je življenje igra, Marku je načrtno sledila. Zakaj je oče izginil? Je bil tipkopis zadnje očetovo darilo ali poskus odgovora? Peter, Silvija ter Jack in Sally se na poti srečajo. Vsi se srečujejo pri istih ljudeh, vsi zasledujejo sami sebe, zasledujejo življenje, ki zasleduje smrt. Marko sreča bratranca, ki je direktor Tomosa v Gani. Srečal je tudi očetovega najboljšega prijatelja, skoraj dvojnika. Prejel je še zadnje poglavje očetovega tipkopisa in zbolel. On je očetova nedokončana zgodba, oba z mamo sta del te zgodbe. Peter in Silvija sta spoznala Ireno, ki je pobegnila francoskemu možu, tolovaju. V Afriko je prišla zaradi Hladnika. Jack se je odločil, da si bo sam ogledal prepovedano jamo na obisku pri plemenskem poglavarju. Duhovi so se razjezili.
Vladimir Kajzovar
Anketa
Želje športnikov, trenerjev in funkcionarjev v letu 2011
Stran 12, 13
Rokomet
Ormožani že pričeli
Strani 13
Primož Kumer
»Dragih okrepitev si nismo mogli privoščiti« Strani 13
Košarka
Cirkovčani znižali vodstvo Laščanov
Stran 14
Rajko Rotman
»Najprej 1. liga, nato tujina«
Stran 15
Rokomet
Dobre predstave Drave na turnirju v Srbiji
Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik $
ZAVOD ZA ŠPORT PTUJ
E-mail: sport@radio-tednik.si
Šport
Od zvezd do trnja in nazaj
Športno leto že po tradiciji začenjajo tekmovalci v športih, ki so močno povezani s snegom in ledom; alpski smučarji, tekači na smučeh, smučarski skakalci in hokejisti. Slednji so v razširjeni avstrijski ligi EBEL leto začeli kar z večnim derbijem med Jesenicami in Olimpijo. Na prvi dan novega leta so bili uspešnejši prvi, oboji pa so očitno v dobri formi, saj sta oba naša predstavnika zmagala tudi naslednji dan, v nedeljo (Jesenice celo v gosteh pri vodilnem KAC Celovcu).
Novoletno skakalno turnejo štirih skakalnic so bolje od pričakovanj pričeli tudi »slovenski orli«, ki jim sicer v letošnji sezoni ne gre ravno po načrtih. Trener Zupan je fante nekaj dni pred turnejo odpeljal v domače kraje in tam očitno našel pravi recept za dvig forme. Po prvih dveh tekmah v Nemčiji, v Oberstdorfu in Garmisch-Par-tenkirchnu, sta Robert Kranjec in Peter Prevc na 13. oz. 16. mestu, s katerih lahko ob podobnem nadaljevanju v Avstriji (v Innsbrucku in Bischofshofnu) računata na mesta blizu deseterice, kar je v tem trenutku največ, kar zmoreta.
Znova nas na začetku leta navdušuje dvojec Maze-Majdič, ki nas s tem spominja na lanske izjemno uspešne ZOI v kanadskem Van-couvru. Tina Maze je na nedeljskem paralelnem slalomu v olimpijskem centru v Munchnu osvojila 2. mesto (v finalu je bila v seštevku obeh voženj za nekaj stotink hitrejša Švedinja Pietila Holmner). Na spektakularni predstavi pred več kot 25 tisoč razpoloženimi gledalci je nastopilo le 16 deklet in prav toliko fantov, Tina pa je po vrsti izločila Švicarki Gisinovo in Suterjevo ter nato v polfinalu še Italijanko Merighetijevo. Z osvojenimi 80 točkami je Mazejeva sedaj v skupnem seštevku svetovnega pokala že na 4. mestu; vodi M. Riesch, druga je Vonnova, tretja pa E. Gorgl. Pri fantih je zmagal Hrvat Ivi-ca Kostelič.
Prva dama slovenskega smučarskega teka Petra Majdič je leto 2011 prav tako začela izjemno - z zmago na tekmi novoletne turneje Tour de Ski v Oberstdorfu. To je njena prva zmaga po skoraj enem letu; zadnjo je namreč slavila lani, 9. januarja. Kaj se je vse dogajalo med tema datumoma, je skoraj nemogoče opisati v nekaj besedah, izluščimo pa lahko izjemen nauk. Petra je namreč po omenjeni lanskoletni zmagi spadala med glavne favoritinje za odličja na ZOI, kar pa ji je skoraj preprečil zdrs s proge na ogrevanju in polomljena rebra. A Petra je na tekmi nastopila in kljub poškodbi osvojila bron! Po tej tekmi in dolgotrajni rehabilitaciji je obstajala celo možnost konca kariere; le koliko vrhunskim športnikom se po takšnih ali podobnih poškodbah uspe vrniti na vrh? Redkim, a Petra je med njimi! To je dokazala z nedeljsko zmago, pri kateri je veliko delo storila tudi okrepljena strokovna ekipa s trenerjem Ivanom Hudačem na čelu. Prav zaradi tega si Majdičeva zasluži posebne čestitke za vztrajnost, izjemno voljo in neverjetno energijo, s katero ji je uspela vrnitev tja, kamor tudi spada - na vrh!
Jože Mohorič
Petra in Tina nas vedno znova navdušujeta.
Dejan Zavec je nekaj trenutkov po zmagi nad Rafalom Jackiewiczem odhitel k svoji Nataši.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Na Ptuju smo lahko spremljali prijateljski dvoboj reprezentanc Slovenije in Makedonije.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Marjan Kelner
Na pripravah v Kidričevem in na Ptuju so bili v letu 2010 nogometaši Valencie.
Kolesarji KK Perutnine Ptuj so bili v lanski sezoni večkrat deležni poljubov na zmagovalnih stopničkah.
Anketa med športniki: želje v letu 2011

Foto: Crtomr Goznik
Nikola Bistrovič, trener Mercatorja Tenzorja Ptuj: »V letu 2011 želim vsem bralcem Štajerskega tednika težkih zmag in lahkih porazov, ker brez teh ni napredka, dobrih odnosov z vsemi ljudmi, ki jih obkrožajo, resnice, idej, načrtov, priložnosti, skromnosti, ljubezni, vztrajnosti in strpnosti v njihovih prepričanjih ter duhovne moči in zdrave discipline.«
Foto: Crtomr Goznik
lan Emeršič, nogometaš Laboda Drave: »V letu 2011 si želim, da bi življenje potekalo brez prevelikih pretresov. Seveda želim vsem športnikom in tudi ostalim veliko sreče in uspeha. Resnično upam, da se bo v letu, v katerega smo pravkar vstopili, krivulja ptujskega športa nasploh obrnila strmo navzgor, saj je po mojem mnenju trenutno stanje bolj slabo.«
Foto: Marjan Kelner
Matej Marin (kolesar Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj): »V prihajajočem letu želim vsem ptujskim športnikom čim uspešnejšo sezono 2011, moštvu Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj pa, da ob ponovni vrnitvi v kontinentalni razred dosežemo visoko zastavljene cilje in izpolnimo pričakovanja glavnega sponzorja Perutnine Ptuj. Zase in za svojo družino pa si v letu 2011 želim le zdravja in čim več trenutkov s hčerko Ljupko Mio.«
Foto: Crtomr Goznik
Foto: Crtomr Goznik
Nina Kolarič (ptujska skakalka v daljino): »Želim si, da bi mi služilo zdravje, saj sem v zadnjih sezonah imela z njim veliko težav. Če mi bo zdravje služilo, potem si lahko obetam ponovno dobro sezono. Moj cilj je, da bi se čimbolj približala skokom in rezultatom, ki sem jih dosegla v olimpijskem letu 2008.«
Foto: Crtomr Goznik
Danilo Piljak (igralec Namiznoteniškega kluba Ptuj): »Želim si predvsem zdravja, saj bom na tak način lahko uspešen v službi in na športnem področju. Za našo namiznoteniško trojko, ki jo sestavljamo Bojan Pavič, Urban Ovčar in jaz, pa si želim, da bi se še naprej tako dobro razumeli, se vzpodbujali in si med seboj tudi pomagali. Prvi cilj smo že dosegli, ko smo se uvrstili med najboljših šest ekip v Sloveniji za sezono 2010/2011. V končnici, ki bo trajala do maja, pa si v klubu želimo, da bi dobro igrali in se še povzpeli za kakšno mesto na prvenstveni lestvici.«
Matej Bračič, rokometaš Drave Ptuj: »V prvi vrsti si želim - tako kot vsak športnik - da ne bi bilo poškodb. Morda bom lahko ob tem prestopil tudi v kakšen klub v tujini, kar je moja velika, želja. Svoji družini želim obilo zdravja in uspehov. Vsem bralcem Štajerskega tednika pa v letu 2011 želim čim več uživanja ob športnih dogodkih.«
Foto: Crtomr Goznik
Gregor Čudič (RK Jeruzalem Ormož): »V prvi vrsti želim zdravje vsem soigralcem in seveda sebi, saj sem skoraj celo leto 2010 preživel na bolniškem dopustu. Seveda želje v tem letu segajo po čim večjem izkupičku točk in da bi naše dobre igre spet napolnile Športno dvorano na Hardeku, kot je to že bilo v preteklosti. Naj Hardek spet postane nepremagljiva trdnjava!«

Foto: Crtomr Goznik
Boštjan Zemljarič, vodja športnih programov na Zavodu za šport Ptuj: »V letošnjem letu si želim čim več uspehov ptujskih športnikov v vseh panogah. Prvič imamo tudi Ptujčani slovenskega športnika leta in mislim, da smo glede tega napravi poti. Vsem skupaj želim tudi obilo sreče in zdravja, bralcem Štajerskega tednika pa, da naj v letu 2011 čim več berejo športne strani.«
Foto: Crtomr Goznik
Tomaž Toplak (kapetan Nogometnega kluba Labod Drava Ptuj): »Vsekakor si želim, da bi bil zdrav in bi čim bolje zastopal barve Nogometnega kluba Labod Drava iz Ptuja. Prav tako si želim, da bi se situacija v našem klubu stabilizirala, da bomo v prihodnje lahko normalno delali in se bo na Ptuju še zmeraj igral dober nogomet. Glede na razlike na lestvici pa si moramo najprej zagotoviti obstanek v 2. slovenski nogometni ligi in se potem poskušati boriti za čim višja mesta.«
Foto: Crtomr Goznik
Denis Topolovec, kapetan nogometašev Aluminija: »Seveda si v prvi vrsti želim čim več uspehov na zelenicah in čim manj poškodb. Vsem ostalim pa v letu 2011 kar največ športnih dogodkov in užitkov, povezanih z njimi.«
Foto: Crtomr Goznik
Foto: Crtomr Goznik
Ana Mihael Ciora (kapetanka ženskega Rokometnega kluba Mer-cator Tenzor Ptuj): »Osebno si želim največ zdravja, sreče in športnih uspehov, za našo rokometno ekipo pa, da bi sezona minila brez poškodb in da bi bile čimbolj uspešne. Iz rezultatskega vidika bi to pomenilo, da bi bile uvrščene med prve štiri ekipe v slovenske rokometnem prvenstvu za sezono 2010/2011.«
Gorazd Rajher - atletski trener ojimpijke Nine Kolarič in paraolim-pijke Tatjane Majcen - Ljubič: »Še naprej želim delati v športu in za šport. Vizija je nastavljena do Londona in Ria de Janeira ter je v znamenju dveh sedmic. Prva je za Nino (skok v daljino, 7 metrov), druga pa za Tatjano (suvanje krogle).«
Foto: Crtomr Goznik
Foto levo: Tilen Vidovič, član BD Ranca: »V tem letu me čakata dve zahtevni preizkušnji, in sicer najprej evropsko prvenstvo v Zagrebu ter nato še svetovno prvenstvo v nemškem Brandenburgu. Želim si uvrstitve med prvih pet kakor tudi, da bi leto minilo brez bolezni in poškodb.«
Pripravili: JM, DB, DK, TP, UK
Rokomet • Jeruzalem Ormož
Foto: Crtomr Goznik
Zoran Krajnc, predsednik Teniškega kluba Terme Ptuj: »V našem klubu imamo dovolj znanja za vzgojo mladih teniških igralcev, sedaj bodo naši cilji in želje usmerjeni v zagotavljanje čim boljših pogojev za treninge: želimo si dvorano, ki bo zadostovala potrebam sedanjih in bodočih generacij!«
Foto: Crtomr Goznik
Zvonko Jevšovar, predsednik NK Aluminij: »Tudi v letošnjem letu si želimo v našem klubu vzgajati dobre športnike, predvsem v mlajših selekcijah, obenem pa tudi narediti kakšnega vrhunskega igralca. Še naprej želimo torej opravljati naše poslanstvo: vzgajati mlade ljudi v pozitivni luči.«
Foto: Crtomr Goznik
Tomi Jagarinec, vodja športne šole Juhuhu in kondicijski trener Dejana Zavca: »Dejan naj ostane na stolu, na katerem sedi sedaj, absolutno pa nam vsem skupaj želim zdravja, saj brez tega v športu ne gre. V športni šoli Juhuhu pa naj otroci doživijo veliko športnih užitkov, enako želim tudi vsem staršem.«
Foto: AJ
Aleksander Čuš - upravnik letališča v Moškanjcih in padalec Ae-rokluba Ptuj: »V tem letu si želimo, da bi naši mladinci nastopili na evropskem prvenstvu v Srbiji. Prav tako bi radi izboljšali naše sedmo mesto s tekem svetovnega pokala. Veliki uspeh bi bila tudi kakšna posamična zmaga. Seveda nam nikoli ne zmanjka želja.«
Poslušajte nas na svetovnem spletu
^RADIOPTUJ
¿filetee www.radio-ptuj.si
A	v ■ v	|Y ■■	■	■
Ormozani ze pričeli s pripravami
Rokometaši Jeruzalema so prvi del sezone končali na 9. mestu z 12 osvojenimi točkami. Ormožani imajo tekmo manj proti Gorenju in 6 točk prednosti pred Slovenj Gradcem, ki je na mestu, ki vodi v
1.	B-ligo. Mesto, ki še zadnje vodi v Ligo za prvaka, zaenkrat zasedajo Mariborčani, ki so zbrali 15 točk oz. 3 točke več od Jeruzalema. Skratka do konca rednega dela prvenstva so za Ormožane odprte še vse opcije.
Razpored Jeruzalema v rednem delu je naslednji:
10. krog: Jeruzalem - Gorenje
17.	krog: Koper - Jeruzalem
18.	krog: Jeruzalem - Krka
19.	krog: Šmartno - Jeruzalem
20.	krog: Jeruzalem - Maribor
21.	krog: Gorenje - Jeruzalem
22.	krog: Jeruzalem - Trimo
Ob pogledu na razpored bi Ormožani lahko osvojili 8 točk, realno pa bi jih morali vsaj 6. V prvi verziji bi Jeruzalem imel možnosti za 6. mesto, v drugi pa bi bile možnosti minimalne. Glede na razpored sta pred njimi v prednosti ekipi Maribora ter Krke, zato bo treba tekme proti neposrednim tekmecem dobivati tudi z želeno gol razliko.
Priprave na drugi del sezone so varovanci trenerja Aleša Fi-lipčiča pričeli med prvimi v 1. SRL. Razlog je enostaven, saj je
2.	februarja na sporedu še zaostala tekma proti vodilnemu Gorenju iz Velenja. Glede na finančno stanje bodo ormoški rokometaši priprave oddelali
kot ponavadi v domačem okolju, ki praktično tudi ponuja vse, kar ekipa potrebuje. Že v sredo, 5. januarja, bo na sporedu prva pripravljalna tekma proti mladinski reprezentanci Slovenije, ki se v Veliki Nedelji ter v Ormožu pripravlja na kvalifikacije za uvrstitev na SP.
Nasprotniki mladih Slovencev bodo Anglija, Norveška, Češka. Na SP potuje le prvouvrščena ekipa. Drugo pripravljalno tekmo bodo Ormožani odigrali v petek, 7. januarja, ob 18. uri na Hardeku proti avstrijskemu pr-voligašu Gradcu, kjer nastopa bivši Ormožan Gregor Grizolt.
Ekipo Gradca vodi trener Čos Milkovic. V sredo, 12. januarja, sledi preizkušnja proti drugo-ligašu iz Gorišnice. Po prvem treningu bo tudi več jasnega glede igralskega kadra, ki bo to sezono končal v dresu Ormo-žanov.
Uroš Krstič
Rokomet • Primož Kumer, Velika Nedelja Carrera Optyl
»Dragih okrepitev si nismo in si ne moremo privoščiti«
V jesenskem delu prvenstva so rokometaši Velike Nedelje Carrere Optyl v enajstih odigranih krogih iztržili eno zmago in en remi, kar jih uvršča na trenutno zadnje mesto razpredelnice 1. B SRL. Z doseženim rezultatom v klubu razumljivo niso zadovoljni, predsednik in igralec RK Velika Nedelja Carrera Optyl Primož Kumer nam je o tem delu tekmovanja dejal: »Moram povedati, da je bila igra ekipe na določenih tekmah na zadovoljivem nivoju, tega pa na žalost nismo znali izkoristiti, oziroma pripeljati tekem do konca v našo korist. Mislim, da se je z nami malo poigrala tudi sreča, saj smo kar tri tekme (Železniki, Ajdovščina, Ig) izgubili za en gol in to v zadnjih sekundah tekme. Mogoče so temu krive izkušnje in samozavest igralcev, ki je bila, glede na rezultate razumljivo, iz tekme v tekmo bolj načeta. Pred začetkom prvenstva smo upali, da se bomo s člansko ekipo vrteli okrog sredine lestvice, kar je bilo tudi realno pričakovati, saj bi za kaj višjega bilo potrebno ekipo okrepiti z dvema do tremi igralci. Glede na finančno situacijo v svetu in naši okolici, si tega nismo
Primož Kumer, predsednik in igralec RK velika Nedelja carrera Optyl: »Potrebno je vzpostaviti harmonijo med vsemi vezmi, ki so potrebne za doseganje zmag, ne samo na tekmi, ampak tudi na treningih in izven športnih igrišč.«
mogli privoščiti pred pričet-kom prvenstva in si s tem ne moremo pomagati niti v nada-
ljevanju prvenstva. Vem, da se z ekipo dela dobro ter da je potrebno le 'preklopiti' v glavah
in začeti igrati rokomet, kot ga znamo in zmoremo. Prav tako je potrebno vzpostaviti harmonijo med vsemi vezmi, ki so potrebne za doseganje zmag, ne samo na tekmi, ampak tudi na treningih in izven športnih igrišč. V spomladanskem delu imamo 6 tekem doma in 5 v gosteh, dobro v tem je to, da vsi direktni konkurenti za morebitni izpad prihajajo k nam v goste, kar bo potrebno 100% izkoristiti. Upam, da nam bo to uspelo in da v spomladanskem delu prvenstva ne bomo oddali nobene domače točke gostom.«
O začetku priprav in željah pa nam je predsednik veliko-nedeljskih rokometašev dejal: »S pripravami na drugi del smo pričeli v ponedeljek, 3. 1.. Prvo prvenstveno tekmo igramo 5. 2. 2011 doma proti Alples Železnikom. Dober mesec priprav moramo maksimalno izkoristiti in se pripraviti tako fizično kot mentalno za boj in zagotovitev obstanka v 1.b. druščini. Upam, da je igralcem odmor prišel prav, da so se spočili in nabrali novih moči za novo dokazovanje in dosego tako mojega kot klubskega cilja.«
Danilo Klajnšek
Foto: DK
Košarka • Prijateljsko srečanje
Cirkovčani znižali vodstvo Laščanov na 3:6
v^ v
KK TED Cirkovce -KK Pivovarna Laško (veterani) 101:70
Rezultati posameznih četrtin: 25:24, 18:20, 24:19, 34:7
KK TISKARNA EKART DESIGN:
Holc 29, Vidovič 9, Gornjak 9, Radič
22,	Berič 9, Goričan 14, Kirbiš 6, Dobrajc 7.
KK PIVOVARNA LAŠKO - VETERANI: Frangež 5, Dobnik, Pintar 3, Sadar
23,	Gajšek 19, Damiš 8, Lapornik 12.
Konec leta košarkarji iz Cirkovc že po tradiciji gostijo veteransko ekipo KK Pivovarna Laško; letošnje srečanje je bilo že deveto zapored. V prvih treh četrtinah sta bila igra in rezultat dokaj izenače-
na, domačini pa so do zmage prišli z zelo dobro in učinkovito igro v zadnji četrtini. V skupnih dvobojih še vedno vodijo Laščani, rezultat je sedaj 6:3.
Danilo Klajnšek
Skupinska fotografija udeležencev prijateljskega srečanja
Košarka • Turnir mladih v Poreču
Mladim Ptujčanom turnir v Poreču
V prednovoletnem času je v Poreču potekal mednarodni košarkaški turnir, na katerem je zelo uspešno nastopil tudi Košarkaški kluba Maska caffe iz Ptuja. Ti so imeli na turnirju dve selekciji, U-10 in U-12. Mlajša selekcija sodi v tem trenutku med najboljše v Sloveniji in tudi na turnirju na Hrvaškem so se izkazali s skupno zmago. Za njo so nanizali štiri zmage: premagali so ekipe Ravene iz Italije, Slavonskega Broda iz Hrvaške, Pazina iz Hrvaške in Save iz Srbije. Na vseh tekmah so igrali zelo dobro, še najbolj razburljiva je bila tekma proti Slavonskemu Brodu, ki so jo Ptujčani dobili z rezultatom 41:39. V zmagovalni ekipi U-10 so igrali Jaki Kovač, Blaž Pola-nec, Žiga Lubaj, Aljaž Kovačič, Jan Koprivc in Miha Vidovič. Svoj talent na turnirju je znova potrdil Žiga Lubaj, ki je postal najboljši strelec turnirja.
Glavni trener Košarkaškega kluba Maska caffe iz Ptuja Dušan Lubaj je šesterici mladih iz U-10 priključil še štiri starejše
Ekipa KK Maska caffe
igralce in skupaj so nastopali na turnirju U-12. V tej starostni skupini Ptujčani rezultatsko niso bili tako uspešni, a so si
proti starejšim vrstnikom nabirali izkušnje. V igri niso razočarali in so doživeli minimalne poraze. Turnir na Hrvaškem je
Rezultati selekcije U-10:
KK Maska - Sava 40:34 KK Maska - Ravena 44:13 KK Maska - Pazin 57:16 KK Maska - Slavonski Brod 41:39
ponovno potrdil, da imamo na Ptuju mlado nadarjeno generacijo košarkašev, ki so jih v Pore-ču spremljali in za njih glasno navijali njihovi starši.
DB
Ekipa staršev in igralcev pred hotelom Kristal v Poreču
Žiga Lubaj najboljši strelec
Športni napovednik
10. turnir Toyota v malem nogometu
Športno društvo Center Ptuj organizira 10. turnir Toyota v malem nogometu. Ta bo v soboto, 8. 1., ob 8. uri v športni dvorani Center na Ptuju. Prijavnina znaša 75 evrov; nakazati jo je potrebno na TRR. 04 202-0000780884, s pripisom: za nogometni turnir, ali na dan žrebanja v gotovini.
Žreb bo v četrtek, 6. 1., ob 18. uri v gostišču Maraton Mirka Vin-diša, Cankarjeva 11, Ptuj. Organizator pripravlja finančne in bogate praktične nagrade ter pokale.
Način igranja: po pravilih FIFE (4+1) z akumuliranimi prekrški. Ekipa lahko prijavi največ 10 igralcev.
Dodatne informacije: 041 791 042, 041 400 309 ali 031 602 230.
Rokomet
Pripravljalna tekma
Jeruzalem Ormož - Slovenija mladinci, v sredo, 5. januarja 2011, ob 16. uri v Ormožu v Športni dvorani na Hardeku.
Twirling zveza Slovenije
Marti Pernat četrti predsedniški mandat
V nedeljo, 19. 12. 2010, je v sejni sobi Obrtne zbornice v Slovenski Bistrici potekala skupščina nacionalne pano-žne Twirling zveze Slovenije, ki ji je do sedaj že tri mandate predsedovala Marta Pernat. Na skupščini so bili prisotni predstavniki kar 27 klubov od 32 iz vse Slovenije. Posebnost te skupščine so bile seveda volitve predsednika in volitve v organe zveze za novo mandatno obdobje 2010-2014.
Po prepričevanju prav vseh klubov, naj ostane vsaj še en mandat, je dosedanja predsednica Marta Pernat to tudi sprejela, njena izvolitev je bila soglasno potrjena. To je že njen četrti mandat, za katerega pa napoveduje, da je njen zadnji. Zaupanje članov zveze do predsednice je neomajno, saj je prav Marta Pernat tista, ki je poskrbela za nič koliko statusov in priznanj, ki jih je zveza pridobila pod njenim vodstvom. Pod njenim vodstvom je prišlo do tega, da je twirling šport postal uradno priznana športna panoga v Sloveniji s strani Ministrstva za šolstvo in šport, Strokovnega sveta RS za šport in da je svoje mesto dobil tudi na Fakulteti za šport pri izobraževanju strokovnih
Marta Pernat
delavcev v športu (twirling šport je preplet gimnastike, akrobatike, plesa z rekvizitom twirling palice). Zveza je prav pod njenim vodstvom doživela razcvet in uspeh, tudi twirling reprezentanca se zelo uspešno vzpenja po lestvicah navzgor. Ob vseh domačih uspehih pa je Predsednica TZS uspešna tudi v evropski zvezi CETB, kjer je s svojim znanjem in izkušnjami ogromno prispevala k razvoju in organiziranosti tega športa, je tudi članica disciplinske komisije v Evropski twirling zvezi CETB.
ur
Planinski kotiček
Po Pomurski planinski poti (Selo-Gornji Petrovci)
Sobota, 15. 1. 2011
Izhodišče naše tokratne etape bo Selo. Tu si bomo ogledali znamenito romansko rotundo, prvič omenjeno leta 1366. Po ogledu pa bomo veselo stopili na pot. Hodili bomo večinoma po gozdnih poteh ter med travniki in njivami, tudi nekaj korakom po cesti se ne bo dalo izogniti. Povzpeli se bomo tudi na razgledni stolp Kamenik nad vasjo Kuštranovci. Ob lepem vremenu je pogled zelo lep. Po štirih urah počasne hoje bomo prispeli na naš današnji cilj Gornji Petrovci. Pot ni zahtevna, možno jo je prehoditi v vsakem vremenu. Zmore jo vsak, ki so mu hoja in sprehodi v naravi užitek. Ob vrnitvi se bomo ustavili na dobri malici in pokramljali o akcijah, ki jih pripravljamo za leto 2011.
Vsi ljubitelji sprehodov po naravi ste vljudno vabljeni!
Odhod: sobota, 15. januarja, ob 7. uri z Železniške postaje Ptuj
Vrnitev: sobota, 15. januarja, do 20. ure na Železniško postajo Ptuj
Oprema: planinska, glede na vremenske razmere
Prehrana: iz nahrbtnika
Cena: 20 evrov (prevoz, zakuska ob vrnitvi, vodenje)
Prijave: v pisarni PD Ptuj ali pri vodji izleta do torka, 11. ja-nurja 2011
Dodatne informacije o izletu: 040 699 252 (Vlado).
Vsi udeleženci morajo imeti plačano članarino za tekoče leto.
Vodja izleta: Vlado Fridl
Nogomet • Rajko Rotman
Najprej 1. liga, nato tujina
Eden izmed nosilcev igre kidričevskega drugoligaša v jesenskem delu je bil vezist Rajko Rotman. V jeseni 2010 je 21-letni nogometaš igral na 14 tekmah in na igrišču prebil 1163 minut. »Na koncu se je vse dobro končalo. Zaostanek za ekipami pred nami je manjši kot v prejšnjih sezonah. Bilo bi še bolje, če ne bi bilo nekaterih domačih spodrsljajev, predvsem proti Dobu, Dravinji in Šmartnemu.«
Drugi del prvenstva pomladi 2011 bo krajši, saj bo odigranih samo dvanajst krogov. Kakšna so pričakovanja?
»Priprave bodo zelo dolge, saj z njimi začnemo že 10. januarja. Prvenstvo bomo otvorili šele 13. marca, ko doma gostimo vodeči ljubljanski Interblock. Zmaga bi nam prinesla zmanjšanje zaostanka do njih na samo točko. O tem veliko razmišljamo, vendar je do tega srečanja še daleč. V bistvu bo
vsaka točka zelo pomembna in nikomur ne bo lahko. Mi seveda upamo in želimo na dober končni razplet. Ob vsem tem se zavedamo, da tudi naši tekmeci razmišljajo podobno.«
Pred dvema letoma ste bili na preizkušnji v nemškem Ho-fenheimu. Dobre igre tudi sedaj niso ostale neopažene, zato verjetno ne manjka ponudb za prestop?
»Ja, res sem bil v Hofenha-imu, vendar je to bilo bolj naključno. Kljub temu je bilo dobrodošlo, da sem okusil, kako se dela v klubu iz ene najmočnejših lig na svetu. V sedanjem trenutku je tako, da imam ponudbe iz slovenskih prvoliga-šev. Prva opcija je, da zaigram v prvi slovenski nogometni ligi in šele nato razmišljam o odhodu kam preko meje. Trenutno pa so moji cilji tesno povezani z Aluminijem.«
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Rajko Rotman (rdeči dres, Aluminij)
Šahovski kotiček
DP za osnovne šole: OŠ Gorišnica še vedno največja »valilnica« šahovskih talentov
Šahovski klub Šmarje pri Jelšah bo v soboto, 8. januarja, prizorišče posameznega šahovskega prvenstva za učence osnovnih šol. Tekmovanje bo potekalo v treh starostnih kategorijah tako za dekleta in fante. Na njem bodo lahko nastopili po trije najboljši iz regijskih tekmovanj, ki je za Podravje potekalo koncem novembra lanskega leta v Slovenski Bistrici. Med 134 udeleženci jih je bilo kar 96 iz sedmih osnovnih šol s ptujskega področja. Največ, 21 iz Gorišnice, 20 iz Cirkovc, 19 iz Cirkulan/Zavrča, 16 iz Destrnika/Trnovske vasi, 9 iz Ljudskega vrta, 7 iz Hajdine in 4 iz Mladike. Žal med njimi ni bilo nekoč šahovsko močnih šol Juršinci, Kidričevo, Podlehnik in še katerih.
Mlade šahistke in šahisti iz OŠ Gorišnice niso bili le številčno najmočnejši, ampak tudi po številu uvrščenih na državno prvenstvo. Tako sta sestri Alja (do 12 let) in Nives Janžekovič (do 15 let) brez težav premagali tekmice v svojih kategorijah, pri dekletih do 12 let se je na drugo mesto uvrstila Sara Čagran, prav tako druga sta bila Karmen Kolarič in Alen Muhič, oba v kategoriji do 15 let. V kategoriji deklet do 9 let je zmagala Mateja Golc iz OŠ Cirkulane/Zavrč, Zala Horvat iz iste šole je bila druga. Enej Marin iz OŠ Cirkovce si je nastop na DP priboril s tretjim mestom v kategoriji fantov do 9 let, prav tako tretja je bila Katja Hercog v kategoriji deklet do 15 let. Po enega predstavnika bosta na DP imeli še OŠ Mladika, za katero je tretje mesto v kategoriji fantov do 15 let osvojil Marko Zemljarič, ter OŠ Destrnik/Trnovska vas s tretjim mestom Zale Arnuga v kategoriji deklet do 9 let.
Med udeleženci regijskega tekmovanja v Slovenski Bistrici je bilo tudi devet članov šahovske šole, ki jo v okviru Šahovskega društva Tehcenter Ptuj vodi MM Danilo Polajžer. Trem se je uspelo uvrstiti na DP (Alja in Nives Janžekovič ter Marko Zemljarič), za malenkost pa sta nastop na DP zgrešila desetletni Tomaž Šuta, ki je v kategoriji fantov do 12 let osvojil peto mesto in njegov dvanajstletni brat Tomaž, ki je bil v kategoriji fantov do 15 let osmi. Prav gotovo so vsi omenjeni in še številni drugi mladi šahisti garancija, da ima šah na ptujskem področju lepo prihodnost. Ne dvomimo, da se bo kateremu od njih že na tem državnem prvenstvu uspelo uvrstiti na sam vrh ne glede na to, da bodo na njem sodelovali najboljši mladi iz šestnajstih slovenskih regij.
Silva Razlag
Rokomet • Mlajše selekcije RK Drava
Dobre predstave na turnirju v Srbiji
Ekipa starejših dečkov A (letniki 1996 in 1997) RK Drava iz Ptuja se je že tretje leto (lani so bili igralci letnika 1995 odlični 2.) udeležila tradicionalnega rokometnega turnirja Mednarodni turnir Zvezde 2010. Le-ta je potekal med 27. in 29 decembrom v srbski prestolnici Beogradu. Ekipa starejših dečkov A sicer šteje nekoliko manjše število članov, poleg tega pa se nekateri turnirja niso udeležili, zato sta mladim Ptujčanom pomagala brata Rok in Tomaž Cvetko, ki sicer nastopata za Veliko Nedeljo. Rokometne na-raščajnike iz najstarejšega slovenskega mesta je v Beogradu vodil Mitja Žuran, pomagal pa mu je Maks Žuran.
V tej starostni skupini je nastopalo 20 ekip, predtek-movanja pa so potekala v štirih skupinah. Sam turnir se je sicer igral na različnih lokacijah v Beogradu, dvorane pa so zvečine skromne, tudi brez tribun, tako da so navijači stali kar ob »out« liniji. Sama ekipa je štela 15 fantov, celotna odprava pa kar 41 ljudi, tako da so imeli mladi igralci Drave na vseh srečanjih glasno podporo s tribun. Starejši dečki A so ob
Pozdrav gledalcem
Foto: Aljaž kokol
koncu zasedli 9. mesto, čeprav so na turnirju izgubili le eno (prvo) srečanje. V ptujskem taboru je bilo predvsem zaradi sistema tekmovanja kar nekaj nezadovoljstva, vendar pa so nasmešek trenerju Mitji Žura-nu privabili igralci, ki so pokazali zelo kakovostne predstave in zrel pristop, obenem pa so pokazali, da se lahko kosajo s praktično vsemi ekipami, ki prihajajo iz nekdanje skupne države.
Čeprav bi si za prikazano
Rezultati starejših dečkov A RK Drava Ptuj,
ponedeljek, 27. 12.:
RK Drava Ptuj - RK Metalurg Skopje 7:11 (3:7)
Srečanje je bilo odigrano ob 8. uri zjutraj
ORK Studentski grad (Beograd) - RK Drava Ptuj 13:13 (5:6)
Druga tekma je bila isti dan v popoldanskem času, Drava pa je prikazala zelo dobro predstavo. Tekmeci so na koncu postali končni zmagovalci turnirja.
Med zimskim ogledom Beograda
Foto: Aljaž kokol
Torek, 28. 12.:
RK Drava Ptuj - RK Škofja Loka 2 20:10 (11:8)
Na tem srečanju dvoma o zmagovalcu ni bilo, saj so Ptujčani prevladovali vso srečanje.
RK Omladinac (Deliblato) - RK Drava Ptuj 7:15 (5:7)
Tudi na tej tekmi so se rokometaši Drave predstavili v spodbudni luči in po njej nestrpno pričakovali razplet predtekmovanja. Sreda, 29. 12.: tekma za 9. mesto: RK Borac Banja Luka - RK Drava Ptuj 11:13 (4:9)
zaslužili bistveno več, kot pa tekmo za 9. mesto, pa so mladi dravaši v tej tekmi vseeno strnili vrste in nadigrali še Borac. V drugem delu igre je ptujski strateg Mitja Žuran na parket poslal prav vse igralce, ki so bili v kadru.
Fantje so si v času bivanja v Beogradu ogledali tudi slovito Marakano, stadion Crvene zvezde, obiskali so Hišo cvetja (na žalost je bila zaprta) ter se povzpeli na Kalamegdan. Mrzlo in zasneženo vreme, ki jih je spremljalo v Beogradu, jih odvrnilo še od kakšnega obiska.
tp
Rokomet • Mlajše selekcije RK Jeruzalem Ormož
Z novimi uspehi zaključili uspešno leto 2010
V Varaždinu je potekal bo-žično-novoletni turnir za letnike 1998 in letnike 2000. Ormo-žani so na turnirju nastopili s tremi ekipami, ki so zasedle 1.
(1998),	3. (2000) in 5. mesto
(1999).	Tilen Kosi (1998) in Aljoša Munda (2000) sta v svoji konkurenci postala najboljša strelca turnirja. Tekme so trajale 1 x 15 minut. V obeh konku-rencah je nastopalo po 12 ekip.
Letniki 1998 in 1999: nova turnirska zmaga slovenskih državnih prvakov
Razen prve tekme proti Vi-rovitici (8:8) so mladi Ormoža-ni v Varaždinu pokazali, zakaj so najboljša slovenska ekipa v kategoriji letnikov 1998. Ekipa je ob enem remiju nanizala šest zmag in zasluženo osvojila novo turnirsko zmago. V letu 2010 so ormoški letniki 1998 osvojili številne močne mednarodne turnirje na Hrvaškem in na Madžarskem ter dokazali da si res zaslužijo naziv slovenskih državnih prvakov. V konkurenci letnikov 1998 so nastopili
tudi ormoški letniki 1999, ki so ob treh zmagah in dveh porazih osvojili končno 5. mesto. Fantje so se izkazali z dobro igro in si nabrali nekaj novih prepotrebnih izkušenj.
Rezultati 1998: Jeruzalem
-	Virovitica 8:8, Jeruzalem -Ivančica 13:5, Jeruzalem - Lud-breg 16:4, Jeruzalem - Prelog 15:4, Jeruzalem - Vidovec 13:3, polfinale: Jeruzalem - Varteks 9:4, finale: Jeruzalem - Virovitica 14:10.
Rezultati 1999: Jeruzalem
-	Info Star Čakovec 8:4, Jeruzalem - Koprivnica 8:4, Jeruzalem - Medimurje Čakovec 13:3, Jeruzalem - Varteks 9:13, Jeruzalem - Slatina 4:10.
Vrstni red: 1. Jeruzalem 1998, 2. Virovitica, 3. Varteks, 4. Slatina, 5. Jeruzalem 2000.
Za 1998 letnike so nastopili: Jurček Korpič Lesjak, Kevin Caf, Miha Kavčič, Gašper Horvat, Tilen Kosi, Nino Ulaga, Boštjan Žižek Cvetko, Dominik Ozmec, David Lukner, Timon Grabovac, Tomi Sok, Filip Luci, trenerja Uroš Krstič in Mladen Grabovac.
Za 1999 letnike so nastopili: Rene Rizman, Matej Ni-edorfer, Nejc Zidarič, Martin
Hebar, Luka Voljč, Anže Šošta-rič, Kristjan Petek, Lan Voršič, Žak Ciglar, Gašper Hebar, Žan Kociper, trenerja Uroš Krstič in Mladen Grabovac.
Letniki 2000: blizu turnirske zmage
Kljub težavam z obolelimi fanti, ki so manjkali na turnirju, so se Ormožani, letniki 2000, ponovno prikazali v svetli luči ter prikazali zelo borbeno igro. V polfinalu so se z gostitelji držali do izida 6:6, v zaključku tekme pa je več sreče in znanja imel Varteksov podmladek, ki je slavili z izidom 11:7. V malem finalu so Ormožani pome-
tli z Ivancom.
Rezultati: Jeruzalem - Ma-rof 12:2, Jeruzalem - Info Star Čakovec 5:6, Jeruzalem - Pre-log 17:1, Jeruzalem - Zagreb CO 6:0, Jeruzalem - Vidovec 12:0, polfinale: Jeruzalem -Varteks 7:11, mali finale: Jeruzalem - Ivanec 10:2.
Vrstni red: 1. Varteks, 2. Info Star Čakovec, 3. Jeruzalem, 4. Ivanec.
Za letnike 2000 so nastopili: Žan Firšt Šeruga, Maj Vor-šič, Tobi Torič, Gašper Hebar, Aljoša Munda, Teo Šulek, Primož Ozmec, Matej Vrankoveč-ki, trenerja Iztok Luskovič in Nejc Havlas.
KU
Ormožani odhajajo v Prešov na Slovaško
V sredo, 5. januarja 2010, bo ob 9. uri 69-članska ekspedicija mladih rokometašev Jeruzalema z avtobusom odpotovala v Prešov na Slovaškem. Tam bo do sobote, 8. januarja, potekal močan mednarodni turnir, na katerem sodeluje 100 ekip iz 13 držav. Ormožani bodo nastopili s tremi selekcijami - letniki 1997, 1998, 1999. Ekipe bodo na Slovaškem vodili Uroš Krstič in Franc Šandor (1997), Mladen Grabovac in Tjaša Brumen (1998) ter Iztok Luskovič in Nejc Havlas (1999). Cilj vseh treh selekcij je pridobivanje mednarodnih izkušenj in druženje z ostalimi sovrstniki iz drugih držav.
Piše: Aljaž Jelen • Pismo iz Amerike (7. del)
Ameriška hrana in prehrambene navade
Hrana je pomemben dejavnik vsake kulture. V času svojega bivanja v ZDA sem opazil veliko razlik ravno v kulturi, navadah ljudi ter v samem pripravljanju in uživanju hrane.
Moj prvi hitri obrok v ZDA
Foto: Aljaž Jelen
Okoli 5. ure se odpravimo v restavracijo. Tam nas veseli pričakajo ter pospremijo do mize. Takoj nam postrežejo s kozarcem vode. Čez nekaj trenutkov pride k mizi glavni natakar ali natakarica in si zapiše naša naročila. Obrok se ponavadi začne z juho ali solato. Res je, solato jedo kot predjed. Sam ponavadi izberem za predjed juho. Vedno ponujajo več različnih juh; največkrat naročim piščan-
cjo, saj goveje ne poznajo. Veliko restavracij ima solatni bar, kjer si sam postrežeš s solato. Na voljo je veliko razne zelenjave ali že pripravljenih solat, kot so solate s testeninami in druge. Nato sledi glavna jed. V restavracijah ponujajo raznoliko hrano. Ljudje lahko narocijo od hamburgerjev pa do velikih ameriških zrezkov (steakov), odvisno seveda tudi od restavracije. V nekaterih strežejo samo hrano, ki je znacilna za neko kulturo (italijanske, mehiške, kitajske restavracije). Med obedom pride natakar vprašat goste, ali so zadovoljni s hrano. Največkrat je odgovor pritrdilen. V primeru pa, da je kaj narobe z naročeno hrano, jo odnese nazaj in prinese novo porcijo.
Med večerjo ponavadi pijemo sokove ali gazirane pijače. Posebej zanimivo pri tem je, da v veliki večini restavracij zastonj ponovno
ZDA so država mnogih kultur. To se kaže tudi v hrani, ki jo ljudje uživajo. Značilno je, da ko se ljudje sem priselijo, prinesejo s sabo svojo kulturo. Med to spada tudi hrana in običaji, povezani z njo. Na dnevnem jedilniku je hrana iz vsega sveta. V regiji, kjer živim, je še posebej popularna nemška hrana, saj so se v preteklosti tukaj naselili nemški priseljenci, na jedilniku pa je tudi italijanska, mehiška, kitajska in
razne druge vrste hrane.
Velika razlika, ki sem jo opazil in na katero sem se moral navaditi, je, da imajo Američani svoj glavni obrok okoli 17. ure. To je pravzaprav večerja. Sam imam srečo, da moja starša gostitelja kar veliko kuhata doma, zato nisem reden gost restavracij s hitro prehrano. Velikokrat pa gremo na večerjo v pravo restavracijo, kjer strežejo kvalitetno hrano. Pa naj opišem tipično večerjo zunaj.
Člani Karitas se že leta trudimo pokazati, da imajo starejši delavni, intelektualni in ustvarjalni potencial, ki ga moramo gojiti in izkoristiti ter ga pokazati tudi mlajšim generacijam, jih vzgajati v duhu solidarnosti ter s tem doseči boljše in bolj napredno družbeno okolje.
V adventnem času so člani Karitas sv. Trojice v Halozah obiskali vse starejše župljane, ki bivajo po domovih v Mu-retincih, Ormožu in na Ptuju. Predsednik Karitas Stanko Vaupotič, duhovni voditelj p. Martin Gašparič in članice so pripravili vse potrebno: Milia-
ela Satler je poskrbela za darila, ostale so pripravile hrano za pogostitev.
V domu so pripravili bogato obloženo mizo in k njej povabili vse domače župljane. Najprej jih je pozdravil domači župnik. Seznanil jih je z novicami iz župnije in jim za-
Zar, na katerem pripravljamo klobase in burgerje
Foto: Aljaž Jelen
WISCONSIN #r ¿£2^
JUL » America's Dairy/and o
Foto: Aljaž Jelen
Avtomobilska tablica v državi Wisconsin
Foto: Aljaž Jelen
Moji najljubši ameriški piškoti so chocolate chip cookies
Muretinci • Predpraznični obisk v domu starejših
Starejši so pomemben temelj družbe
Staranje prebivalstva je izziv, ki se ga ne smemo bati. Starost danes še zdaleč ne pomeni zgolj zaključnega dela življenja, ampak so starejši pomemben temelj družbe, iz katerega lahko mlajše generacije črpajo znanje in izkušnje.
Starejše Podlehničane so v domu v Muretincih obiskali člani Karitas s patrom Martinom Gašparičem.
želel lepe, mirne praznike ter še veliko zdravja. Po molitvi so poskusili dobrote. Nato so se podali še po sobah in obiskali ter obdarili bolnike, ki so priklenjeni na posteljo. Vsi so se mu zahvalili s solznimi očmi in nasmehom na obrazu. Povedali so, da bodo sedaj lažje preživeli praznike, saj so jih obiskali domačini. Vedo, da niso odveč, ampak se jih še spomnijo in se jim zdi vredno, da jih še pridejo obiskat, kljub temu da so bolni in ostareli. Vendar njihovo srce čuti tako kot v mladosti, le manj potrebujejo za srečo in veselje. Skupaj so še zapeli, nato pa so se s težkim srcem poslovili. Obljubili so jim, da jih kmalu spet obiščejo.
Člani so svoje sokrajane napolnili z novim upanjem in vero, ki pomembno vpliva na kakovost življenja pri starejših. Člani Karitas pa se zahvaljujemo tudi dobremu osebju doma, ki tako lepo skrbi za upokojence.
Zdenka Golub
napolnijo kozarca s pijačo (»free refill«).
Ko smo končali z obedom, natakar odnese krožnike in ponudi sladico. Izbiramo lahko med pestro ponudbo (razne torte, pite, sladoledi itd.). Na koncu prinese natakar račun. V ZDA je navada, da natakar dobi na koncu napitnino. Ta je okrog 15 odstotkov končnega zneska. Natakarji dobijo namreč osnovno plačo, ki je za tukajšnje razmere majhna, večina njihovega zaslužka izhaja ravno iz napitnin.
Ostala dva dnevna obroka sta zajtrk in kosilo. Zajtrk je obilen, saj pravijo, da je to najpomembnejši obrok dneva. Takrat jedo jajca pripravljena, na več načinov, klobase, kruh. K hrani se poda kava ali čaj. Veliko ljudi je za zajtrk kosmiče z mlekom.
Kosilo ponavadi ni pretirano obilno. Sam ga imam med tednom v šoli in je okoli 12. ure. Takrat nam postrežejo z raznimi burgerji, hotdogi, pico itn.
Mnogo ljudi v službah nima vedno časa za primerno kosilo, zato vse prevečkrat posežejo po prigrizkih ali »hitri hrani«. To jim omo-gača hitro nadaljevanje dela in kratkoročno poteši lakoto, vendar to ni zdrav obrok. »Hitrih« restavracij je ogromno, saj so vsakem malo večjem mestu in ob pomembnih avtocestah. Menim, da je eden glavnih vzrokov velike uporabe teh restavracij njihova prikladnost. Tempo življenja je mnogokrat prehiter in ljudem enostavno zmanjka časa za primeren obrok.
V poletnih mesecih Američani radi pripravijo jedi na žaru. Mnogokrat se zberejo na piknikih ali pa si kar tako, za kosilo, pripravijo jedi z žara. Hrana, ki jo pripravljajo na žaru, se malo razlikuje od
slovenske. Značilni so ogromni goveji zrezki (steaki), re-brca, hamburgerji in klobase. Zrezki so dolgi kar okrog 25 cm, debeli okoli 2 cm. Pripravijo jih lahko tako, da so še znotraj surovi ali so malo bolj pečeni ali zelo zapečeni. Sam si vedno naročim zelo zapečene, saj mi tak okus najbolj ugaja. Poleg zrezkov na žaru pečejo klobase, ki sicer izvirajo iz Nemčije (bratwurst), a so narejene v ZDA, zato jih imenujejo kar na kratko »brats«. Po obliki so podobne slovenskim domačim klobasam. Brez tipičnih ameriških hamburgerjev pa si piknika Američani sploh ne znajo predstavljati. Ti so podobni pleskavicam.
Bonton pri mizi je podoben, le da si ob začetku obeda ne zaželijo drug drugemu »dober tek«. Zelo zanimivo zame je, da pri jedi redko uporabljajo nož le, ko ga zares nujno potrebujejo. Večinoma si razrežejo hrano kar z vilico.
Moja najljubša ameriška sladica so piškoti »chocola-te chip«. Narejeni so iz maslenega testa, v katerem so majhni kosi čokolade. Tako so piškoti tudi dobili ime.
Prehrana v Wisconsinu je še posebej bogata z mlečnimi izdelki. Zvezna država Wisconsin je ena največjih proizvajalk mleka, sira in drugih mlečnih izdelkov. Tudi prebivalci imajo nadvse radi te izdelke, ki jih vključijo v jedi ter v svojo vsakodnevno prehrano. Ker so ponosni na to, imajo na avtomobilskih tablicah napis »Ameriška dežela mleka« (America's Dairyland).
Preko hrane lahko spoznamo veliko različnih kultur, sam pa bom z veseljem še naprej predstavljal slovensko hrano in kulturo.
Aljaž Jelen, Sheboygan Falls - Podlehnik
Foto: ZG
Okoli sveta (61.) • Filip Kovačič
Zasliševanja na letališču
Po nekaj minutah čakanja v vrsti sem zaslišal glas: »Mr. your passport please. (Gospod, vaš potni list prosim.)« Mlada ženska v vojaški uniformi je pobirala naše potne listine, medtem ko smo čakali v vrsti. Zanimivo, prav na vseh kontrolah so delale mlade in simpatične Izraelke. Ali ima to kaj opraviti s psihologijo ali je to samo naključje, je pravzaprav vprašanje za koga drugega, ne zame. Očitno pa se je že tukaj začelo tisto prvo razslojevanje potnikov, oziroma kdo bo pregledan bolj in kdo manj. Kakšnih petnajst minut kasneje sta z našimi potnimi listi prišla dva človeka, neka druga ženska in moški strogega pogleda. Med vračanjem listin sta »ukazovala«, v katero vrsto naj se postavimo in nas vmes še intervjuvala. Pri meni se je seveda vse začelo z vprašanjem, zakaj imam v potnem listu toliko žigov in vizumov muslimanskih držav. Še poln elana sem začel razlagati, da nimam samo muslimanskih, ampak tudi številne druge. Zakaj? Zato, ker rad potujem in pri tem ne izbiram držav po verskih ali kakšnih drugih zna-
čilnostih, temveč le po preprostem načinu ali so (mi) zanimive ali pač ne ... Za mano sta bila dva starejša ameriška zdravnika, ki sta se vračala s konvencije v Tel Avivu. Eden izmed njiju je očitno imel korenine nekje drugje, kot bi jih »moral« imeti. Vprašanja so si kar sledila. Eno izmed njih, ki sem ga uspel ujeti, je bilo, ali ste živeli v kakšni arabski državi in ali govorite arabski jezik. Ko je zdravnik povedal, da je zgodnje otroštvo preživel v Egiptu in da govori arabsko, je že dobil naslednje vprašanje: zakaj? Oba zdravnika sta se začudeno pogledala, čudeč le kakšno vprašanje je to. Po nekaj sekundah premora je le spregovoril in rekel, da on pač na to ni imel vpliva, saj je živel s starši, ki so se veliko selili. Zdravnika so ločili in ta z »arabskimi koreninami« se mi je pridružil v posebni koloni. Vse bolj je nakazovalo, da bo večer še zanimiv ...
Po dobri uri prestopanja se vrsta ni premaknila praktično nikamor. Vsaj tista zaznamovana vrsta, v kateri sem bil tudi sam, ne. Medtem pa se je kolona potnikov, ki so očitno
Tel Aviv in Jaffa
Foto: Filip Kovačič
bili manj sumljivi, precej hitro spreminjala. Počasi sem le prišel do prvega stroja, ki skenira prtljago. Bil sem vesel, čeprav sem čakal predolgo, veliko predolgo! Po običajnem postopku sem položil na trak vse svoje osebne stvari, tudi oba računalnika in fotoaparata. V nahrbtniku sem imel očitno zelo sumljive stvari, kajti kmalu so se začeli zbirati varnostniki in nekaj kazati na monitorju. Prijazno so me povabili proti posebnim prostorom na hodniku v neko sobo, ki je bila bolj kabina. Vsaj tako majhna je bila. Naročeno mi je bilo, da se slečem do pasu, sezujem čevlje in jih dam v za to pripravljeno aparaturo. Kmalu zatem je prišel mlajši moški ter vse skupaj
Tel Aviv ponoči
Foto: Filip Kovačič
odnesel. Rečeno mi je bilo, naj počakam nekaj minut,
Medtem sem se razgledal po sobici. Opazil sem, da so poleg kamer nameščene še neke druge aparature. Gotovo sem bil opazovan vsak trenutek ... Kaj so medtem delali z mojimi obuvali, pa si lahko le mislim. Čez kakšnih deset minut jih drug moški prinese nazaj in mi reče, da je vse OK in lahko grem nazaj v vrsto. Pravzaprav ne več v vrsto, ampak za nek dolg pult, kjer so stali zaposleni v izraelskih uniformah. Videl sem, da je bila vsa moja prtljaga že razprostrta. Lepa Izraelka mi je dejala, naj ji sledim. Nato so se začela spraševanja, skoraj zasliševanja. Zanimalo jo je prav vse: zakaj imam toliko žigov v potnem listu, zakaj toliko potujem, zakaj sem potovanje začel na Cipru in končal v Izraelu, zakaj sem bil v Sveti deželi tako malo časa, zakaj ... zakaj ... Teh zakajev je bilo nešteto in so me na začetku še neznansko zabavali. Nato je hotela videti fotografije, ki sem jih naredil na svojem potovanju. Želela je videti, ali imam kakšne zapiske o tem, kaj sem na poti počel.
Ampak pozneje je prišla druga vojakinja in nato tretja in še naslednji mrki moški ... , vprašanja pa so se še zmeraj ponavljala. Po dveh urah nenehnega spraševanja mi ni bilo niti najmanj več do smeha. Čas odhoda mojega letala pa se je nevarno bližal ...
Nadaljevanje prihodnjič
Bančni kotič€k
Zlato kot naložba
Zlato že vso človeško zgodovino povzroča precej zanimanja predvsem med iskalci zaslužka in tudi zbiratelji. Prav tako že dolgo časa predstavlja naložbeno vrednost. Pred kratkim se je ena izmed slovenskih komercialnih bank prva odločila, da v svoj portfelj naložb uvrsti tudi zlato. V današnjem bančnem kotičku bomo tako govorili o naložbah v zlatu ter seveda o prednostih in pa tudi slabostih, ki jih prinaša naložba v to žlahtno kovino.
Zlato lahko kupite v obliki zlatih palic ali zlatih kovancev. Teža se določa v unčah, ki tehta okoli 31,3 grama, običajno pa jih v blagovnih rezervah svetovnih bank hranijo v palicah (kot običajno vidimo v filmih). S takšnimi palicami operirajo tudi vse svetovne borze zlata in na podlagi tega se določa cena zlata. Teža takšne palice znaša 400 unč, kar je nekaj več kot 12,4 kg. Omenjena slovenska banka prodaja le zlato 24 karatov, kar pomeni 9999,99 koščkov zlata v 10.000 delcih. Seveda ob vsa-
kem nakupu dobite tudi potrdilo o pristnosti (oz. certifikat).
V Republiki Sloveniji ni posebnih omejitev glede količine zlata, ki ga lahko imate v lasti. Omejeni ste le s svojim osebnim proračunom in s svojo naklonjenostjo k prevzemanju tveganj, ki jih z nakupom plemenitih kovin sprejemate. Promet z naložbenim zlatom, tako nakup kot prodaja zlata, je neobdavčen, tako da vlagatelji ne plačajo davka na dodano vrednost. Pri fizičnih osebah niso obdavčeni niti kapitalski dobič-
ki, torej razlika med nakupno in prodajno vrednostjo zlata.
V primeru, da zlato ploščico ali kovanec poškodujete, ima le-ta nižjo vrednost od trenutne borzne cene, ker poškodovana plemenita kovina ni predmet borznega trgovanja, temveč gre v kovnico ali k zlatarju za nadaljnjo predelavo.
Navedimo še osnovne prednosti zlata kot naložbe: zlato je zelo redka plemenita kovina (kar pomeni, da je ni možno proizvajati), predstavlja zaščito pred inflacijo, že v majhni količini predstavlja veliko vrednost, davek od ustvarjenega dobička pri naložbi v zlato ne obstaja, nahajamo se v surovinskem megatrendu, ki se je začel leta 2001 (vrednosti so trenutno na zgodovinskih vrhih - v nasprotju z delnicami ali drugimi vrednostnimi papirji), zlato je podcenjeno glede na inflacijo, nafto in zgodovinsko najvišjo ceno, povpraševanje narašča, proizvodnja pa ostaja na enakem nivoju že več let, zlata naložba se lahko na dediče prenese veliko enostavneje od drugih naložb, pa tudi primerjalno se vsako leto na svetu
natisne za 100-krat več denarja, kot pa je letna proizvodnja zlata. Pri naložbi v zlato nad čistočo 900 tisočink se ne plača davka na dodano vrednost, zlato ima v svojih državnih rezervah tudi večina svetovnih centralnih bank (več kot 40 %). Zanimivo pri zlatu kot naložbi je to, da običajno ko cene delnic padajo, cena zlatu raste
Kot slabost pa seveda lahko omenimo dejstvo, da cena lahko pade in pa vprašanje same hrambe zlata. Najbolje ga je hraniti v bančnih sefih, ki pa seveda povzročajo stroške.
Pri naložbah v zlato pa pravzaprav ni potrebno kupovati samega zlata (torej kovine), več slovenskih finančnih institucij ponuja različne vzajemne sklade, vezane na zlato, tako da lahko tudi posredno vlagate v zlato, ne da bi ga sami posedovali.
V današnjem bančnem kotičku smo na kratko opisali lastnostni investiranja v zlato. Seveda pa v teh prazničnih dneh ne smemo pozabiti, da je kakšen izdelek iz zlata tudi zelo lepo darilo. Do prihodnjič pa lep pozdrav.
Mitja Farič
Na valovih časa
Torek, 4. januar Danes goduje Angela.
1745 se je rodil nemški racionalistični protestantski teolog Johann Jakob Griesbach, prvi biblični kritik, ki je evangelije podvrgel sistematični literarni analizi.
1809 se je rodil Francoz Luis Braille, izumitelj braillove pisave za slepe. 1813 se je rodil avstrijski politik, glavni predstavnik absolutizma Alexander Bach. Dobo njegovega vladanja imenujemo Bachov absolutizem.
1890	se je rodil jugoslovanski revolucionar in politik Moša Pijade. Umrl je leta 1957.
1960 so Avstrija, Danska. Irska, Liechtenstein. Norveška, Portugalska, Švedska, Švica in Velika Britanija podpisale dogovor o ustanovitvi Evropskega združenja za svobodno trgovino EFTA. 2010 so odprli v Dubaju najvišjo stavbo na svetu, 828 m visok nebotičnik Burj Dubai. Sreda 5. januar
Danes goduje Simeon, jutri se končujejo volčje noči.
1707 so Črnogorci krvavo obračunali s svojimi islamiziranimi rojaki.
1876 se je rodil nemški politik in državnik Konrad Adenauer.
1926 je novi kralj Ibn Saud preimenoval ime države Hedžas v Savdsko
Arabijo.
1852 se je rodil v Senožečah pri Postojni slovenski skladatelj in dirigent
Franjo Serafin Vilhar. Umrl je leta 1928.
Četrtek, 6. januar
Danes goduje Gašper.
Danes so sv. trije kralji.
1412 se je rodila Jeanne la Pucelle - Devica Orleanska, Jean d'Arc. 1825 so v Moskvi odprli Boljšoj teater.
1840 so začeli v Veliki Britaniji uradno uporabljati prvi poštni znamki v vrednosti enega in dveh penijev. Prvi poštni znamki na svetu so sicer dali v prodajo 1. maja.
1842 se je končala afganistansko-britanska vojna. Afganistanci so pobili vse britanske enote - okoli 4.500 britanskih in indijskih vojakov - in skoraj 12.000 afganistanskih civilistov, ki so se odločili za Britance. 1912 so dobile ZDA v Novi Mehiki svojo novo, 47. državo. Petek, 7. januar Danes goduje Zdravko.
1745 se je rodil Jacques-Etienne Montgolfier, ki je skupaj z bratom Jo-sephom-Michelom izumil balon na vroči zrak. 1785 je francoski zrakoplovec Jean-Pierre Blanchard v spremstvu Američana Johna Jeffriessa z balonom na topli zrak prvič preletel Rokavski preliv iz Dovra proti Calaisu.
1834 se je rodil nemški fizik Johann Philipp Reis, ki je prvi predstavil
uporabni prenos glasu s pomočjo električnega toka - telefon.
1873 se je rodil ameriški kinematografski podjetnik Adolph Zukor, eden
najmogočnejših producentov v zgodovini kinematografije.
1899 se je rodil francoski skladatelj in pianist Francis Poulenc. V ne-
oklasicističnem slogu je skladal opere, filmsko, komorno in klavirsko
skladbo.
1991 so bili poslani v baltske republike sovjetski padalci. Naskakovali so vladne ustanove ter časopisne in televizijske redakcije. Sobota, 8. januar Danes goduje Severin.
1678 so v Kanadi odkrili Niagarske slapove.
1891	se je rodil nemški jedrski fizik Walter Bothe, dobitnik Nobelove nagrade.
1918 je ameriški predsednik Woodrow Wilson predstavil kongresu ameriški mirovni načrt za končanje 1. svetovne vojne. 1935 se je rodil eden najslavnejših rokovskih pevcev Elvis Presley.
1959	je general de Gaulle prevzel mesto francoskega predsednika. Nedelja, 9. januar
Danes goduje Julijan.
1823 se je rodil kirurg Friedrich von Esmarch, ki je leta l869 uvedel v vojsko »prvi povoj«, tako imenovano esmarchovo prevezo za ustavljanje krvavitve.
1890 se je rodil češki pisatelj Karel Čapek.
1902 se je rodil španski duhovnik Josemaria Escriva de Balaguer, ki je
leta 1928 ustanovil katoliško organizacijo Opus Dei.
1960	so na Nilu pri Asuanu začeli graditi hidroelektrarno. Zaradi akumulacijskega jezera je bilo treba preseliti nekaj znamenitih egipčanskih arheoloških spomenikov.
1856 se je v Globokem pri Rimskih Toplicah rodil slovenski pesnik Anton Aškerc.
1911 se je na letalskem mitingu v Beogradu smrtno ponesrečil prvi slovenski pilot in izdelovalec letal Edvard Rusjan. Ponedeljek, 10. januar Danes goduje Gregor.
587 p. n. št. je kralj Nabukadnezar osvojil Jeruzalem in odpeljal prebivalce v sužnost.
1778 je umrl švedski botanik Karel Linne, ki je prvi označil človeka kot
Homo sapiens - pametni človek.
1883 se je ruski pisatelj Aleksej Nikolajevič Tolstoj.
1920 je začela veljati versajska pogodba, ki je urejala razmerja po prvi
svetovni vojni in bila po prepričanju mnogih tudi vzrok za drugo svetovno
vojno.
1942 so Japonci napadli Vzhodno Indijo, že naslednji dan pa so slavili osvojitev glavnega mesta Malaje.
1946 se je začelo v Londonu prvo zasedanje Generalne skupščine OZN. 1879 so ustanovili v Trstu Slavjansko delavsko podporno društvo.
AvtottSOM
Prihodnji mesec chevroletov družinski orlando
Chevroletov sedemsedežni kompaktni eno-prostorec, ki se oblikovno spogleduje s športnimi terenci, bo skušal konkurirati grand scenicu, zafiri in grand C4 picassoju. Nastal je na osnovi hišnega cruza, večji prednosti pa ob nezamenljivi obliki predstavljata še bogata oprema in sprejemljiva cena.
V 15 mesecih naj bi pri Chevroletu ponudili sedem povsem novih modelov in prvi med njimi je ravno družinsko naravnan orlando, ki ga bo mogoče kupiti že za okoli 15 tisočakov. Izstopa „ameriško" oblikovanje z nizko strešno linijo, ki izžareva nekaj športnosti ter ohranja dvodelno masko z ogromnim zaščitnim znakom. Po mnenju podpredsednika oblikovalskega oddelka Taewana Kima morajo biti taki avtomobili v prvi vrsti prostorni, zato je oblika karoserije bolj ali manj v naprej določena. Pri Chevroletu pa so ubrali drugačno pot. Orlando je namreč oblikovan dvodelno: kot družinski enoprostorec ter kot športni terenec. Po njegovem prepričanju ostaja neizkoriščen evropski trg, ki zahteva družinsko vozilo, vendar si ob tem želi tudi moderno obliko. Očitno gospod Kim ne spremlja, kar ponuja konkurenca, še posebej Renault in Citroen, saj so njihovi družinski modeli praktič-
ni ter hkrati oblikovno privlačni in nedvomno presegajo ustaljene oblikovne smernice!
Notranjost je povzeta iz cruza, nekateri elementi, kot na primer volanski obroč, dvojna kabina ali modra osvetlitev ozadja sredinske konzole, sledijo celo ultra športnemu modelu corvette. Odlagalnih površin, vključno s predalom za kovance, dvema držaloma za kozarce v sredinski konzoli, predali za steklenice v sprednjih in zadnjih vratih ter več posameznih
v prtljažniku, je dovolj tudi za zahtevne kupce, v predalu je še priključek za zunanje avdio naprave, za doplačilo pa priključek USB za MP3 predvajalnik ali iPod.
Bolj me skrbi, kako je s prostornostjo za voznika, saj je njegov delovni prostor zaradi ogromne armaturne plošče, ki se nadaljuje med sedeža, omejeno odmerjen. Večja posebnost orlanda so v tri vrste razvrščeni sedeži, ki so razporejeni tako, da je vsaka vrsta postavljena višje, s čimer so izboljšali preglednost tudi za tiste, ki sedijo povsem zadaj. Po novem sedeža v zadnji vrsti nista namenjena zgolj najmlajšim, ker streha proti zadku skoraj ne pada, res pa je, da v tem primeru ne pričakujte čudežev prtljažnika. Ob zloženi tretji vrsti je v njem za 458 litrov prostora, pri zloženi drugi in tretji vrsti sedežev se prtljažni prostor poveča na 856 litrov, ob postavljeni tretji vrsti sedežev ga je za skromnih 89 litrov, dostop pa olajšajo ogromna prtljažna vrata z nizkim nakladalnim robom. Naj še omenim, da je skrajna sedeža v drugi vrsti mogoče zavrteti in zložiti tako, da potnikom omogočata preprost dostop do zadnje vrste sedežev.
Ko bo stekla prodaja, bodo prvi kupci izbirali med tremi nivoji opreme: vstopna LS ponuja elektronsko krmiljenje vzmetenja, šest zračnih blazin in električna ogledala, nekaj dražja LT parkirne senzorje in kontrole na volanu, medtem ko najbogatejša LTZ dodaja še 17-palčna aluminijasta platišča, samodejno zapiranje vzvratnih ogledal ter tempomat.
Izbira se nadaljuje pri pogonskih strojih; na ceniku so štirivaljni bencinski in dva dizelska motorja. Vsi so opremljeni s šestnajstventilsko tehnologijo z dvojno odmično gredjo v glavi motorja. Bencinski motor, ki bo na voljo takoj, ima večtočkovni vbrizg goriva in delovno prostornino 1,8 litra. Razvija 141 KM, 176 Nm navora, ob tem v zrak izpusti 172 gramov ogljikovega dioksida na kilometer vožnje. 2,0-litrski dizel v dveh različicah uporablja tehnologijo skupnega voda, pri čemer šibkejša verzija premore 130 konjev, močnejša še 33 konjev več, zanimivo pa je, da so po podatkih tovarne izpusti 159 gramov ogljikovega dioksida na kilometer vožnje pri obeh dizlih enaki.
Pri gradnji nosilne konstrukcije so Chevrole-tovi inženirji uporabili jeklo z visoko trdnostjo, ki zagotavlja višjo pasivno varnost avtomobila, ob tem potnike varuje šest zračnih blazin, vključno s tisto za zaščito kolen. Orlando je dobil tudi sila preprost elektronski dodatek, ki samodejno odklene vrata, če zazna udarec, kar pomeni, da v primeru morebitne prometne nezgode ni težav z zaklenjenimi vrati.
Lani oktobra je v proizvodnih obratih družbe General Motor v Južni Koreji stekla proizvodnja družinsko naravnanega orlanda, pri nas ga bomo videli prihodnji mesec.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Med, matični mleček in propolis
Čebelji produkti, kot so med, cvetni prah, matični mleček in propolis, so že stoletja nepogrešljivi del domače lekarne. Že takrat so vedeli, da so ti produkti za človeka izjemnega pomena. Med je naravni sladki dar narave, ki ga čebele ustvarijo iz cvetličnega nektarja (nektarski med) ali iz izločkov žuželk, ki se kot lepljiva tekočina pojavljajo na drevesih (ma-nin med). Nektar ali mano čebele predelajo v svojih že-lodčkih in ju oplemenitijo z izločki svojih žlez. To tekočino shranijo in pustijo zoreti v satju, da nastane med. Med je hrana za vsa življenjska obdobja in v vseh letnih časih. Vsebuje vitamine, minerale, encime in antioksidante. Je čudovito hranilo, lepotilo in zdravilo. Uporabimo ga lahko pri težavah z dihali, pri katerih olajša izkašljevanje in dihanje. Krepi imunski sistem, deluje protimikrob-
no in pomirja kožo ter je primeren za lepotilne maske kože in las, lajša tudi težave z aknami. Je dobro razkužilo in ga lahko uporabimo na ranah v obliki oblog. V lekarni so na voljo tovrstne obloge, ki so ustrezno testirane in omogočajo vlažno celjenje različnih vrst ran. Med omogoča tudi sprostitev in boljši spanec. Poznamo različne vrste medu, manine in cvetlične. Med manine medove prištevamo hojev in gozdni med. Pri nas najpogostejši cvetlični medovi so: akaci-jev, lipov, kostanjev med.
Matični mleček proizvajajo čebele dojilje in je edina hrana kraljici matici skozi celo življenje. Zaradi tega je matica najplodnejše bitje na planetu in živi 5 let, medtem ko ostale čebele le nekaj mesecev. Matični mleček ima izjemno hranilno vrednost. Deluje antibakterijsko, pro-tivnetno in uravnava imun-
I
Foto: arhiv
Mateja Hrga, farm. tehnica, Lekarne Ptuj
ski sistem. Izboljšuje koncentracijo, zavira proces staranja, povečuje življenjsko moč in odpornost organizma. Uživamo ga lahko samostojno ali pa ga kombiniramo z medom in cvetnim prahom ali z različnimi die-tičnimi in živilskimi izdelki. Svež matični mleček je po mnenju številnih poznavalcev učinkovit, problem pa je njegova obstojnost. Škodijo mu toplota, svetloba in kemična sredstva. Na zraku se hitro izsuši in postane lepljiv, se strdi in dobi rjavkasto rumeno barvo. Še posebno mu škodi vlaga, saj se
veže z vodo in tako postane idealno gojišče za bakterije in plesni. Zato mora biti pripravljen s posebnim postopkom, ki mu podaljša obstojnost. Na tržišču obstaja tudi v obliki tekočine in kapsul.
Propolis je zmes smol, balzamov in eteričnih olj, ki jih čebele nabirajo na rastlinah in jim dodajo izločke svojih žlez. Čebele ga uporabljajo za gradivo in izolacijo v panju. Z njim preprečujejo vdor vlage, vetra in nezaželenih obiskovalcev ter trohnenje in gnitje v panju. Deluje protimikrobno, pro-tivirusno in protivnetno. Učinkovit je predvsem pri vnetju ustne sluznice žrela in dlesni. Priporoča se tudi pri herpesu, manjših ranicah in lažjih opeklinah. Na tržišču je v obliki pršil ali kapljic. V lekarnah vam bomo z veseljem podrobneje svetovali pri izbiri pravega izdelka za vas.
Čebele nam ponujajo čudovito paleto svojih naravnih proizvodov, ki so nam vedno dosegljivi. Zato naravo spoštujmo in cenimo tisto, kar nam ponuja.
Mateja Hrga, farm. tehnica, Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Spočiti v novo leto
Upam, da ste praznike lepo preživeli, obenem pa našli nekaj časa za počitek. Le tako bomo novo leto začeli spočiti in z novim zagonom. Sneg nam za božič pač ni bil dan, zato pa je bilo mraza dovolj. Zaradi takega vremena je že potrebno biti pozoren na rastline, ki pozimi obdržijo liste ali iglice. Zemlja je namreč že več kakor teden dni zamrznjena, korenine rastlin ne pridejo do vode, obenem pa skozi liste in iglice voda vseeno izhlapeva. Zato svetujem, da občutljive iglavce, predvsem pa rododendrone zalije-te z mlačno vodo. Voda ne sme biti topla, vendar dovolj temperirana, da bo zemlja okoli korenin odmrznila in bodo korenine lahko dobile nekaj vode. Okoli 10 l vode na meter visoko rastlino je potrebno dodati vsaj enkrat tedensko, dokler je zemlja zamrznjena, dnevi pa sončni in suhi.
Zunaj na prostem seveda dela ni, zaradi zamrznjene zemlje in rastlin je tudi priporočljivo čim manj hoditi po zelenici, saj lomimo travnate rastline.
Po novoletnih praznikih mnoge muči prebava. Kislo zelje, brstični ohrovt in jabolka so najboljše zdravilo. Kdor si zelje kisa sam, naj redno pije tudi zeljnico.
Skoraj vsako stanovanje je za praznike krasila vsaj ena božična zvezda. Letošnji izbor je bil res lep in pester. Po dolgem času sem tudi pri nas videla še nekoliko drugače obarvane zvezde kakor običajno. Seveda so zaradi nizkih temperatur zunaj ter običajno nekoliko preveč ogrevanih stanovanj in pogosto nekoliko slabšega zraka v stanovanjih, saj so mnogi več časa preživeli doma, zvezde zdaj že nekoliko opešale. Če jim odpada listje, je to del njihove naravne zgodbe. Tudi v naravi je tako: ko odcvetijo, skoraj povsem ogolijo. Ko ne bodo več lepe, jih običajno zavržemo. Nekateri pa boste poskusili z njimi znova v naslednjem letu. Naj že naprej povem, da se prav vedno to ne posreči, deloma je odvisno tudi od sorte, ki jo imate doma. Pa vendarle so to tudi lepe, zelene rastline, ki so tudi take lahko lep okras svetlih prostorov v stanovanju.
Ko odpadejo vsi zeleni listi, pa tudi večina rdečih, zvezdo pošteno porežemo - celo do dve tretjini. Pri tem je dobro uporabljati rokavice; posebej velja za tiste, ki imate bolj občutljivo kožo, saj nekaterim mleko, ki izteka ob rezi, lahko povzroči alergije. Rastlino nato prestavimo v hladnejši, a svetel prostor. Z zalivanjem smo zelo skromni, saj rastlina brez listov ne potrebuje veliko vode. Ko pa se prične obraščati, pazimo, da se substrat nikoli ne izsuši, nikakor pa ne smemo zalivati preveč. Temperature prostora naj bodo nekaj nad 10 oC, manj ni priporočljivo, pa vse do idealnih 15 do 18 oC. Tako bo zvezda počakala do pomladi, ko jo presadimo in prestavimo na prosto.
Druga težava postanejo živa odrezana in posajena božična drevesa. Kaj sedaj z njimi? Posajena čimprej prestavimo spet na prosto. V današnjem času mnogi božično okrasje kar hitro pospravite, jaz pa uživam v njem vse do svečnice. Do takrat bodo posajeni dre-veščki, razen če jih imate v hladnem, neogrevanem prostoru, težko zdržali. Če so sedaj v vedno ogrevanih dnevnih sobah, potem jih na hladno prestavljajte počasi, postopoma. Najprej nekam, kjer ni ogrevano, je svetlo, a ne zmrzuje, šele po tednu ali dveh pa ven, na prosto. Pri tem ne pozabite: rastline, posajene v posodah, tudi tiste, ki so že celo zimo zunaj, je potrebno tudi, ko je zemlja zamrznjena, zalivati, drugače se lahko izsušijo. Še posebej velja to za božična drevesca, ki so bila zdaj najmanj mesec dni na toplem in redno zalivana. Najbolje bi bilo, če ste v času okoli božiča ali pa še prej uspeli skopati ustrezno jamo, da drevo takoj posadite in seveda zalijete.
Odrezana drevesa pa pričnejo na veliko odmetavati iglice. Te iglice so skupaj z razrezanim lesom odlična prekrivka za zemljo okoli rododendronov in okrasnih iglavcev, ki jih imate posajene na vrtu. Zato jih kar pridno pometajte in potresite okoli teh rastlin. Ko boste povsem odstranili smrečico, pa jo na drobno sesekaj-te in tudi sekance potresite okoli omenjenih rastlin. Tako smo jo v bistvu ponovno vrnili v naravo in nismo naredili nobene škode, če je seveda niste ukradli iz gozda, ki po možnosti sploh ni bil vaš.
Tako, za nami je še eno leto, upajmo, da bo naslednje bolj optimistično in svetlo, na vrtu pa veliko dela - in tudi dovolj pridelka.
Miša Pušenjak
S svetovne gMrn scene
Mednarodno cenjena in priznana revija Forbes Magazine je objavila lestvico najbogatejših ljudi iz sveta slavnih v letu 2010. Iz glasbenega sveta je na lestvici na 9. mestu najvišje uvrščena ameriška pevka Beyon-ce, kije v letu 2010 zaslužila 87 milijonov dolarjev. Zelo visoko, na 13. mestu, je Britney Spears s 64 milijoni zaslužka, takoj za njo na 14. mestu je ena izmed največjih zvezdnic leta 2010 Lady Gaga, ki je v tem obdobju zaslužila 62 milijonov. Od
ostalih znanih izvajalk najdemo na lestvici še Madonno (58 milijonov), My lie Cyrus na številki 18 (48 milijonov) ter Taylor Swift na 19. mestu (45 milijonov). Na samem vrhu lestvice, imenovane Hollywood Moneymakers, je še enkrat Oprah Winfrey, ki je v zadnjih dvanajstih mesecih zaslužila kar 315 milijonov ameriških zelencev. ®@®
Britanska soul pevka Joss Stone je najavila, da bo kmalu izdala zgoščenko, na
Beyoncé
To je to
Britney Spears
Foto: wordpress.com
Foto: wordpress.com
kateri bodo zbrane njene največje uspešnice. Pevka je na glasbeni sceni prisotna že vse od leta 2003, ko je debitirala s skladbama Fell In Love With A Boy in Super Duper Love (Are You Diggin' on Me?). Obe skladbi sta bili uvrščeni na njenem prvem, debitantskem albumu The Soul Sessions. Do danes je objavila štiri studijske albume, na katerih je bilo kar 11 skladb, ki so postale velike uspešnice. Celovit presek njene dosedanje glasbene poti bo objavljen v zbirki z naslovom Super Duper Hits: The Best Of Joss Stone. Zgoščenka bo v Veliki Britaniji uradno izšla 21. februarja, po pričakovanjih pa naj bi na njej bili tudi dve popolnoma novi skladbi.
Po podatkih, kijih je objavila spletna stran DoSome-thing, sta Lady Gaga in Alicia Keys tisti dve zvezdnici iz sveta slavnih, ki sta se v letu 2010 najbolj posvečali dobrodelnosti. Lady GaGa se je močno borila za pravice istospolno usmerjenih in tudi vodila prireditev Hands Up for Marriage Equality, na kateri so spodbujali uzakonitev istospolne poroke. Prizadevala si je tudi pomagati ljudem, obolelim za aidsom in virusom HIV, ter postala obraz linije kozmetike MAC Viva Glam, katere namen je pomagati obolelim za aid-som. Alicia Keys, ustanoviteljica organizacije Keep A Child Alive, pomaga financirati raziskave na področju aidsa, s kampanjo Digital Death Campaign, ki jo je priredila v sklopu organiza-
cije, pa ji je uspelo zbrati 1,1 milijona dolarjev. S partnerjem Swizzom Beatzom sta v Južni Afriki začela graditi šole in pomagati lokalnim prebivalcem. Tretje mesto na lestvici, imenovani Top 20 Celebs Gone Good, je zasedla country pevka Taylor Swift, kije po poplavah, ki so maja prizadele Nashville, priskočila na pomoč in prizadetim namenilapol milijona dolarjev. Intenzivno je pomagala tudi pri dogodku Read Now, ki spodbuja ljudi k branju in pomaga nepismenim. Med prvimi desetimi na omenjeni lestvici so tudi Ashton Kutcher in Demi Moore, Ellen DeGeneres, Matt Damon, Leonardo DiCaprio, Oprah Winfrey in Justin Bieber.
Britanski mediji so pred kratkim objavili zanimivo novico, daje ameriška pevka Madonna oseba, ki je bila v zadnjih desetih letih največkrat omenjena v britanskih medijih. 52-letna glasbenica, ki ni znana samo po glasbi, ampak tudi po številnih kon-troverznih porokah, je bila od leta 2000 do danes v britanskih medijih omenjena kar 46.017 krat. Daleč za njo je na drugem mestu medijski mogotec Simon Cowell. Zanimiva raziskava je med drugim pokazala tudi, da je Madonna v zadnjem desetletju britanske medije polnila predvsem z novicami, ki so bile povezane z njenim zakonom in kasneje ločitvijo od režiserja Guya Ritchieja. Od ostalih zvezdnikov, ki so polnili medijske stolpce v Britaniji v zadnjem desetletju, najdemo še Robbija
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	FIREWORK - KATY PERRY
2.	GRENADE - BRUNO MARS
3.	WHAT'S MY NAME? - RIHANNA FT. DRAKE
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	WHEN WE COLLIDE - MATT CARDLE
2.	WHAT'S MY NAME? - RIHANNA FT. DRAKE
3.	THE TIME (DIRTY BIT) - BLACK EYED PEAS
NEMČIJA
1.	OVER THE RAINBOW - ISRAEL KAMAKAWIWO'OLE
2.	THE TIME (DIRTY BIT) - BLACK EYED PEAS
3.	WE ARE THE PEOPLE - EMPIRE OF THE SUN
Vedite, da mi je sila težko pisati o tem, kajti želodec se mi obrača že ob sami misli na to temo. Namreč o pop glasbi, po možnosti slovenski. Ne, da splošno ne maram popa. Saj so mi nekatere skladbe še kar všeč in jih rad poslušam, moti pa me cirkus, ki se zganja okoli tega. Producirá se goli seks, glasba je le stranski produkt. Skorajda ni videospota ali nastopa, na katerem se brhko dekletce ne bi dodobra razgalilo in se nato vleklo po tleh in vseh bližnjih plesalcih. Oprostite, ampak prikazuje se jih kot cenene cipe in prav nič drugega.
Saj, naj, če jim paše, vendar naj mi tega ne ponujajo kot glasbo, ker to NI!. Pa da bi vsaj v tej bili kaj posebej izvirni. Besedila, ki jih kujejo, so velikokrat na ravni osnovnošolcev. Izmed tisoč slišanih skladb jih vsaj devetsto devetdeset govori: 1. o tem, kako se je z nekom razšel oz. razšla, potem pa neznansko hrepeni po njem/ njej, na koncu pa si seveda ponovno padejo v objem; 2. o seksu, ki ga zapakirajo v razne ostudne prispodobe ali 3. kako so dovolj močne/i, "da gredo sami naprej". A tu se še ne konča! Kot da ni že dovolj, da se pod pretvezo glasbe izvaja striptiz, vse pogosteje odre polni frocovje. S tem mislim na fantke in punčke, ki niso niti še mutirali niti dokončali osnovne šole, so pa že kar naenkrat blazne zvezde svetovnega kova.
Hvala lepa, ne! Piskajoči pritlikavci naj se spokajo v vrtce in šole, jaz hočem prave pevce. Ne pa desetletnih hčerk bogatašev, ki jim očetje za rojstne dneve plačujejo videospote in lastne prvence. Vendar nas čaka še nekaj hujšega. Točka tri: slovenska pop scena. Prostor, kjer svoje mesto najdejo razne Sandre in Sanje, pa Mirne ter Mateje, Domni, Damjani in Urše, pa še bi lahko našteval ... Poje namreč vsak, ki ima doma mikrofon in pet minut časa. Skuje si nekaj že znanih ali pa zelo cenenih rim, poišče znanca s studiem, posname videospot za deset evrov in voil!, imamo še enega pevca ali pevko. Sicer takšnega, ki nima niti posluha, kaj šele mero samokritike, pa vendar. Pravijo si namreč umetniki! Kar seveda niso; so namreč navadne nule, ne pa umetniki ali pevci! Kajti pevec je nekdo, ki poje brez neštetih studijskih obdelav. Poje tudi, če mu odvzameš ves odrski kič in mikrofon. Tisti Američani so vsaj neke sorte nastopači, ki na odru poskrbijo za nekakšno predstavo, pri naših pa žal še mikrofon premore več karizme na odru kot oni sami.
In prav žalosti me, ko vidim, kako se ta plevel razrašča po polju sveta in Slovenije in nikogar ni, ki bi ga izrul ter omogočil cvetkam pod njim, da zacvetijo. Prav nobene cenzure ni, ki bi ločila med glasbo in mučilno metodo za v Guantanamo, pa čeprav bi zadostoval že navaden posluh. Kajti resnično malo je stvari, ki ušesu škodujejo bolj kot poslušanje glasbenika, ki note zadeva kakor slepec glinaste golobe. Zato se sprašujem, ali nismo po turških vpadih in vseh mogočih okupatorjih pretrpeli že dovolj. Nam je res treba še vsega tega glasbenega plevela?
Mah, dovolj imam vsega ... Grem poslušat Smolarja in Kataleno!
Matic Hriberšek
Williamsa na tretjem mestu (28.563), Kate Moss na četrtem (28.056), Britney Spears pa zaključuje lestvico prvih
petih (27.588).
®@®
Britanska zasedba Take That in ameriška pevka Ri-hanna sta v božičnem tednu, ki je zelo priljubljen tako za trgovce kot za glasbenike, podirala prodajne rekorde. Novi album zasedbe Take That Progress se je v tem obdobju prodal v 430.000 izvodih in s tem že šesti teden obdržal prvo mesto na
britanski lestvici najboljših albumov. Album Loud pevke Rihanne pa se je v božičnem tednu prodal v 300.000 kopijah in se uvrstil na drugo mesto omenjene lestvice. Gledano v celoti so fantje iz skupine Take That v letu 2010 prodali kar 2 milijona izvodov svojega zadnjega album Progress. Ob že omenjenem albumu Rihanne na lestvici najbolje prodajanih v letu 2010 najdemo še album Crazy Love pevca Michaela Bubleja ter album The Fame Monster Lady Gaga.
Janko Bezjak
Le s t v i
v NAJ
1.	YOUR SONG - ELLIE GOULDING
2.	FIREWORK - KATY PERRY
3.	BORN FREE - KID ROCK
4.	GOOD LIFE - ONE REPUBLIC
5.	RAISE YOUR GLAS - PINK
6.	JUST THE WAY YOU ARE - BRUNO MARS
7.	STAY THE NIGHT - JAMES BLUNT
8.	WHAT DO YOU GOT - BON JOVI
9.	THE FLOOD - TAKE THAT
10.	ONLY GIRL (IN THE WORLD) - RIHANNA
11.	SHAKE UP XMAS - TRAIN
feako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8098,20104r3 bo Janko Bezjak
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vasem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operaterja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
dušeno mleto meso z zelenjavo, solata SREDA
krompirjev golaž, hrenovka ČETRTEK
svinjski paprikaš, solata PETEK
zelenjavna mineštra s piščancem*, sladica (marmorni kolač) SOBOTA
mleto meso v listnatem testu, rdeča pesa
v solati
NEDELJA
cvetačna juha, polnjeni puranji zrezki**, solata
PONEDELJEK
kisla repa, krompir v kosih, zabeljen z ocvirki
*Zelenjavna mineštra s piščancem
Sestavine: 1 velika čebula, 3 stroki česna, 3 krompirji, 2 zrela paradižnika, 1 steblo pora, 200 g stročjega fižola, 2 majhni bučki, 2 papriki, 2 korenčka, 1 piščančje prsi, 2-3 žlice olja, sol in poper, po 1 vejica sveže bazilike, timijana in origana.
Zelenjavo umijemo, očistimo in narežemo na majhne koščke, čebulo in česen sesekljamo. Meso piščanca narežemo na kocke. V posodi na vročem olju najprej steklasto popražimo čebulo, nato dodamo česen, premešamo, dodamo še vso drugo zelenjavo in pokrito dušimo 10 minut, vmes večkrat premešamo. Dušeni zelenjavi dodamo kockice piščanca in nasekljana zelišča, premešamo, solimo in popramo ter pokrito dušimo še 5 minut. Nato prili-jemo 1,5 l vroče vode, zavremo in pokrito kuhamo še toliko časa, da se vsa zelenjava skuha.
**Polnjeni puranji zrezki
Sestavine: 20 dag blanširanega čemaža, ena čebula, strok česna, 2 dag masla, 5 dag kisle smetane, 10 dag gorgonzole, 10 dag skute, žlica gladke pšenične moke, sol in poper, moka, jajce in drobtine za panira-nje, sončnično olje za cvrenje.
Za nadev v ponvi segrejemo maslo. Hitro zdušimo drobno narezano čebulo, na rezinice narezan česen in čemaž (tega smo prej blanširali). Primešamo kislo smetano, začinimo s soljo in poprom ter ohladimo. Ohlajeni zmesi dodamo na drobne kocke narezano gorgonzolo, skuto in moko ter premešamo.
Puranje zrezke tanko potolčemo, do polovice obložimo s pripravljenim nadevom, preganemo in dobro stisnemo. Zrezke začinimo s soljo in poprom, potem pa paniramo. V primerni ponvi segrejemo sončnično olje in zrezke na obeh straneh ocvremo do zlato rumene barve.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
•k-k-k
Prav neverjetno je spoznanje, da svet upravljajo ljudje, ki nimajo niti pojma o fiziki.
•k-k-k
Složnost je brezpogojna zahteva za preživetje malega naroda. -k-k-k
Vsa dogajanja v družbenem življenju, vključno s čustvi, lahko uvrstimo pod znameniti besedi: ponudba in povpraševanja. •k-k-k
Samo največji modreci in največji bedaki se nikoli ne spreminjajo. -k-k-k
Med vsemi izkušnjami nam najbolj koristijo slabe.
-k-k-k
V zgodovini se je proslavil samo tisti politik, ki je znal odpreti perspektivo žepom. -k-k-k
Velika večina življenja mine v slabih dejanjih, velik del v brezdelju, vse življenje pa dela človek druge stvari, kot bi jih moral.
-k-k-k
Na Zemlji je lažje uresničiti vse drugo kot ljubezen do bližnjega.
Marta prijateljici: »Ne verjemi nobenemu, ki reče, da je čez trideset!«
»Zakaj pa ne?«
Marta: »Ker je najmanj petnajst centimetrov zlaganih.«
Župnik: »A ti sploh veš, Marta, kaj bi ti za svoje grehe zaslužila?«
Marta: »Vem, vem, ampak jaz tega ne delam za denar.«
Janez sedi v krčmi in se dolgočasi. Pri neki mizi vidi moškega, ki prav tako nima nobenega pametnega dela. Gre k njemu in ga ogovori: »Oprostite, bi želeli biti četrti igralec pri bridžu?«
»Prav rad,« odgovori moški.
»Prav, potem vi poiščite tretjega, jaz pa bom drugega in igra se lahko začne.«
"Katerega smo danes?" vpraša policist svojega kolega. "Ne vem."
"Ali ne piše v časopisu?" "Ta je včerajšnji."
Zakaj so Črnogorci klonirali žabe s krompirjem?
Da bi krompir sam skakal v košaro.
Ženska je prišla k spovedi in rekla duhovniku: "Veste, oče, bila sem z moškim."
"Dobro, zmoli pet očenašev!"
"Toda, oče, jaz sem spala z njim!"
"Prav, potem pa zmoli deset očenašev!"
"Veste, jaz sem ga tudi oralno zadovoljila!"
Duhovnik je za trenutek utihnil in vprašal župnika v sosednji spovednici: "Boris, koliko naj ji dam za oralni seks?"
"Petdeset evrov!"
»Zakaj si se razšla z Jankom?« »Ali bi ti hodila z nekom, ki ima spolne odnose še s tremi drugimi?« »Nikdar!«
»No, vidiš, Janko tudi ne.«
Starčka sedita na klopci v parku.
Prvi reče: »A si prinesel kruh za golobe?«
Drugi mu odgovori: »Ne, jaz jih jem kar brez.«
Starejši moški se je prostovoljno javil za službo v vojski.
"Žal ste prestari za vojaka!" so mu pojasnili.
"Ali generalov ne potrebujete?" je vprašal.
»Kako se kaj razumeš z očimom?«
»Zelo lepo! Vsak dan greva k jezeru, sedeva v čoln, odveslava do sredine jezera, kjer me očim spravi iz čolna. On vesla nazaj sam, jaz pa plavam do brega.«
»Ali ni to malo utrudljivo?«
»Niti ne, težje je razvezati vrvi in se rešiti iz vreče.«
Na promenadi je popoldne kar živahno. Močan veter dvigne krilo prikupni ženski. Mlajši fra-jer se zasmeji.
»Vidim, da niste gentleman!« se ujezi mladenka.
Frajer se zasmeji: »Vidim, da tudi vi niste!«
Gredo medved, lisica in osel na upravno enoto po gradbeno dovoljenje. Prvi vstopi medved, ker je največji in najmočnejši. Čez nekaj časa se verne in pravi: »Ni mi uspelo.«
Druga gre noter lisica. Vrne se izredno hitro in pravi: »Tudi meni ni uspelo.«
Tretji gre noter osel. Kmalu pride nazaj z vsemi papirji ter pravi: »Lahko začnemo takoj graditi.«
»Kako pa ti je to uspelo?« ga vprašata medved in lisica.
Osel pravi: »Pridem noter in zagledam same svoje sošolce!«
Ugankarski slovarček: ADONAJ = judovsko ime za Jahveja, ERISTIK = spreten razpravljavec, FON = enota za glasnost, OBSTIPACIJA = zaprtje, zapeka (medic.), PANTEON = pariški mavzolej, PARTI = zabava, party, PIN = nožica pri čipu, RICE = ameriški pisatelj in dramatik (Elmer, 1892-1967).
■a}uv 'eua}ue 'eunue>j Tuas 'lpuo>j '^sua 'uaooa 'jjej.au Ijodns 'apoy ouey 'uoue^ Yl '3!>l 's|w 'uo -aiuej '>jej 'qq '|aqe>j ¡usoos '>jO|q 'au -jag eA3 'japo>jep 'J!dw0J>| 'eipednsqo 'e^jejaius 'sjuai 'aqoua 'jepaj '}ueA>| :0NAVH0a0A s>1UBZ!J>| 9( A9HS9H
iPoiHulajtz nai no. iuihountm ijilztul
RADIOPTUJ
tui ¿fiietu
www.radio-ptuj.si
Govori se ...
... da so zlobni meščanski jeziki z veseljem ugotavljali, da je bilo silvestrovanje na prostem brez prvega moža Poetovione čisto v redu; nekateri ga sploh niso pogrešali.
... da se v poetovionski bolnišnici lahko vendarle z nečim pohvalijo (če se že z rezultati poslovanja ne morejo), saj imajo prvo slovensko novorojenko v letošnjem letu.
... da so v šterntalski občini mnogi spet ogorčeni. Eni zato, ker si drugi spet nekaj umišljajo, drugi pa zato, ker si spet nekaj umišljajo prvi. In kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima - ta čas jim je nekdo pred nosom odnesel njihov ponos, kip narodnega heroja.
...da so novo občinsko metlo krepko začutili že tudi
pri svetem Marku niže Ptu- Vidi se .. ja. Še dobro, da je pritisnil mraz in ohladil tudi precej razgrete politične strasti.
... da si športniki v letu 2011 želijo predvsem ljubega zdravja. O denarju si namreč ne upajo niti glasno govoriti.
... da je bil kip glave narodnega heroja, ki je čez praznike izginil v neznano, velik zalogaj tudi za zmikavte. 100 kg brona menda ni mačji kašelj. Pa izkupiček zanj tudi ne.
Foto: Taino društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
2			9		1			4
	6		8		5		3	
		7				8		
9		2	6		3	1		5
								
6		4	1		8	2		7
		5				9		
	2		5		6		4	
3			7		9			8
Foto: Stanko Kump
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat ni potrebno posebej opisovati, kako je nastala fotografija. Jaslice na prostem so postavili v družini Kump iz Senčaka v občini Juršinci.
Za ostre oči • Najdi razlike
Nagrado podaría
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tel.: 02 783 76 51
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskpv
9
6
8
8
8
8
Oven
Bik
Dvojčka
Rak
ÍPV)
Devica
Tehtnica
Škorpijon
.Sire.br.
Kozorog
Vodnar
Ribi
Ljubezen


w
w
vvv

w
vvv
Pnwí
a
aa
aaa
aaa
aa
aaa
a
aa
aaa
a
aa
a
Tienar
€€
€
€€
€
€€€
€
€€€
€
€€
€€€
€€
€€
Zdravje
ooo
OÖ
o
ooo
o
oo
oo
ooo
ooo
oo
ooo
oo
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 4. januarja do 10. januarja 2011. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro. 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 10. januarja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti.
Nagrado prejme: Emil Trinko, Mejna ulica 9, 2000 MARIBOR.
Anekdote slavnih
***
Kralj je nekoč med kosilom na dvoru vprašal britanskega politika Davida Lloyda Georgea, zakaj so kraljevi dohodki tako majhni. George je segel v posodo z ledom, izročil košček ledu sosedu in prosil, naj ga podajajo tako dolgo, da bo prišel do kralja. Ko je kralj dobil že zelo majhen košček, je ministrski predsednik Lloyd George pojasnil: »Ali sedaj vidite, zakaj
dohodki vašega veličanstva tako zvodenijo?«
***
Ko je francoskemu slikarju Paulu Cezannu umrl oče, je žalujoči sin rekel sestri: »Lahko bi naslikal njegov portret.«
Sestra, ki se tako kot drugi družinski člani ni razumela na umetnost in ni cenila bratovega slikanja, mu je odvrnila: »Oprosti, ampak zdaj ni pravi čas za zbijanje šal. Če hočemo ohraniti očetovo podobo, moramo poklicati kakšnega pravega avtorja iz vrst resnih slikarjev.«
***
Poveljnik armade Severa in kasneje predsednik ZDA general Grant se je nekoč zaničljivo izrazil o nekem častniku. Ko ga je neki član vrhovnega štaba vzel v bran in dejal, da je sodeloval že v desetih bitkah, je general odgovoril: »In kaj potem? Tudi tista mula tam je sodelovala, vendar je še vseeno mula.«
***
Francoski slikar Paul Cezanne je bil do svojihportretiran-cev neizprosen. Trgovec z umetninami Vollard mu je moral pozirati več kot stokrat. Ko je nekoč zaradi izčrpanosti padel s stola in z njim vred s slikarskega podija, je Cezanne vzkliknil: »Hitro vstanite in se usedite nazaj tja, kamor sodite! Če bi postavil na stol vazo s šopkom rož, mi gotovo ne bi padla na tla!«
***
Nekoč so angleškega filozofa in politika Francisa Bacona vprašali, katera starost je najprimernejša za ženitev. Filozof je pojasnil: »Vseeno. Vedno ti je žena ljubica, dokler si mlad, tovarišica, ko prideš v leta, in guvernanta, ko ostariš.«
Spodnje Podravje • Stanje na trgu dela na Ptujskem in Ormoškem
Kriza še ni rekla zadnje besede
Leto 2011 ne bo lahko, kriza še ni rekla zadnje besede, zato je pričakovati še večje število nezaposlenih. Napovedi niso obetavne. Dejavnosti, vezane na domači trg, napovedujejo nova odpuščanja. O tem in o stanju na trgu dela na območju območne službe Zavoda RS za zaposlovanje Ptuj smo se pogovarjali z direktorjem mag. Tomažem Žirovnikom, ki ptujsko službo vodi od aprila 2010, sicer pa ima na tem področju že skoraj 15-letne izkušnje, saj je v ptujski območni službi zaposlen od leta 1998.
Kaj kažejo trenutni podatki na področju nezaposlenosti na območju, ki ga pokriva območna služba Zavoda RS za zaposlovanje Ptuj?
»Brezposelnost je bila v decembru 2010 ponovno v porastu. Prenehala so delovna razmerja za določen čas zaradi sezonske narave dela, prav tako pa tudi za nedoločen čas zaradi posledic krize. Specifika prejšnjega leta so bile tudi prijave starejših delavcev, ki bodo pogoje za upokojitev izpolnjevali v letih 2011 in 2012, da bi še pred spremembo pokojninske zakonodaje svojo delovno dobo zavarovali še pod starimi pogoji.
Številke o stanju brezposelnosti so bile decembra 2010 podobne kot decembra 2009, ko je bilo nekaj manj kot pet tisoč brezposelnih. Konec januarja 2010 je bilo brezposelnih 5400 oseb, od takrat naprej pa je brezposelnost na Ptujskem nenehno upadala do oktobra, ko se je povečala zaradi prilivov mladih, ki zaključujejo izobraževanje. 28. decembra je bilo v evidenci brezposelnih za območji upravnih enot Ptuj in Ormož 4749 oseb. Med letom, do 1. decembra 2010, se je zaposlilo skoraj 3500 brezposelnih oseb, kar je veliko več kot v lanskem letu, ko se je na novo zaposlilo manj
Prejeli smo
kot 3000 ljudi. Ob koncu leta 2010 pa bo to število med 3600 in 3700. Takšnega dviga zaposlovanja nismo zabeležili že nekaj let. V letu 2009 smo v območni službi Ptuj beležili zelo slabe rezultate glede brezposelnosti, saj se je ravno na Ptujskem najbolj povečala brezposelnost, v letu 2010 pa se je stanje nekoliko umirilo.
V obdobju krize je delo izgubilo več moških kot žensk, zlasti mladi moški s četrto in peto stopnjo izobrazbe. Gre za skupino v starosti od 30 do 45 let. To pa je tudi del populacije, ki se najhitreje zaposluje. Velik del se jih je v letu 2010 ponovno zaposlil.«
Po kakšnih profilih kadrov pa so delodajalci najbolj povpraševali?
»Delodajalci, vezani na izvoz oziroma na avtomobilsko industrijo, ki izvažajo v Avstrijo, Nemčijo in na zahodne trge, so krizo najbolj občutili v letu 2009. V letu 2010, ko se je začelo gospodarsko okrevanje, so iskali najrazličnejše profile kovinarjev. Veliko povpraševanje je bilo tudi po delavcih za remontna dela v tujini. Delodajalci so iskali tudi gostinski kader, zelo malo pa so bili iskani strokovnjaki s VI. in s VII. stopnjo izobrazbe. Na Ptuju je precejšen deficit oziroma pomanjkanje delovnih mest, kjer bi se ti
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Tomaž Zirovnik, direktor Območne službe Zavoda RS za zaposlovanje na Ptuju
lahko zaposlovali. Zlasti za mlade strokovnjake na Ptuju ni večjih možnosti za zaposlitev.
28. decembra je bilo med mladimi do 26. leta starosti 880 nezaposlenih, lani v tem času je bila številka še višja, 945. Možnosti za zaposlitev mladih sicer so, vendar se je potrebno prilagajati razmeram na trgu dela, biti pripravljen začasno sprejeti tudi zaposlitev, ki ne ustrezna smeri izobrazbe, včasih tudi
ne stopnji izobrazbe, ali pa biti pripravljen na mobilnost. Mi si sicer želimo, da to ne bi bila trajna mobilnost, da se mladi strokovnjaki s tega območja ne bi odseljevali, vendar se to žal dogaja. Veliko jih ostaja v Ljubljani, tudi študentje, ki študirajo v tujini, se več toliko ne vračajo domov, kot so se v preteklosti. Vse to pa zaradi tega, ker v domačem okolju ni ustreznih delovnih mest oziroma jih je premalo.«
Srednja Evropa ali Balkan Express?
Zdržal sem skoraj do zadnjega, pa so me nesrečneža noge prav na božični večer ponovno ponesle čez ptujski Novi trg in srbečica v prstih odtlej ni dala miru . Tako danes, na predzadnji dan leta, pišem, da povem očitno - da je to, kar smo gledali zadnje tedne pred božično-novole-tnimi prazniki pred ptujsko blagovnico, preprosto nesprejemljivo.
Zadnji božično-novoletni sejem v ptujskem mestnem jedru je bil le še češnja na torti sicer lokalno vsepri-sotnega trenda upadanja nivoja vsakršne oblike organiziranega druženja v režiji lokalne skupnosti. Sploh ne vem, kako naj opišem izgled sejma, razen z »idi pa vidi«. Bosanska »Arizona« je očitno dokončno našla svoje domo-
vanje na ulicah centra mesta v najprestižnejših terminih. Spomnimo naj, da božično-novoletni varoš ni osamljena lastovka prodora balkanskega »modela« k nam, saj nas bodo že v času pustovanja na prostoru osrednjega šotori-šča razveseljevali turbo-folk bendi, ob proslavljanju mestnega rojstnega dne pa bodo z mestnih trgov odmevali ritmi zagorsko-mehiškega popa v izvedbi tretjerazrednih izvajalcev. In namesto da bi mi s svojim srednjeevropskim pedigrejem in večstoletno tradicijo meščanstva »pro-svetljevali« jugovzhodne de-stinacije, se je zgodilo ravno nasprotno. »Možeš isčupati seljaka iz sela, al selo iz selja-ka nikako« bi bila kratka diagnoza menedžementa javnih prireditev.
Letos sem imel priložnost obiskati nekaj drugih srednjeevropskih mest (saj tja se menda uvrščamo?) v predbožičnem času, pa česa podobnega naši žalosti nisem našel. Pa ni treba potovati daleč, le do Slovenske Bistrice se je bilo treba zapeljati in videti, kako naj bi zadeva v tem prostoru zgledala in delovala.
In zakaj je tako? Najenostavneje bi bilo kazalec upe-riti proti Mestnemu trgu 1 in poiskati krivca, pa žal ni tako enostavno. Tako je, ker mi, meščani Ptuja, to dovolimo. Ker kljub siceršnjemu nerganju nad zgoraj zapisanim v mraku in anonimnosti pustne maske poskakujemo ob ritmih turbofolka in ker ne zahtevamo, da se nas kot meščane obravnava vsaj z
minimalnim dostojanstvom. Mestne ulice so v času najpomembnejših mestnih dogajanj prepuščene promotor-jem kokošarsko-viničarske mentalitete, meščani pa se »poskrijemo« v zavetja svojih domovanj in z glavo med koleni čakamo, da »naš praznik« mine. Na srečo je vsaj nekaj lastovk priletelo tudi z nasprotne strani neba in si nam všečna gnezda spletlo na območju stare steklarske delavnice, Vrazovega trga in Jadranske ulice. Ena lastovka menda sicer še ne prinese pomladi. Morda jih bo nekega dne dovolj, da bodo balkanskega jastreba pregnale domov. Če bo EPK 2012 poskrbela za to, je že vnaprej obsojena na uspeh. Upajmo.
Matjaž Gerl, Ptuj
Javna dela prepolovljena
Kako pa je potekalo spodbujanje zaposlovanja?
»Z aktivno politiko zaposlovanja lahko pomagamo oziroma olajšamo neskladja na trgu dela, v nobenem primeru pa na ta način ne moremo ustvarjati novih delovnih mest. Neke podpore se kažejo skozi javna dela, kjer se občasno pojavljajo zametki novih delovnih mest; iz javnih del je tako nastalo kar nekaj rednih zaposlitev, zlasti še projektnih zaposlitev. S subvencijami pomaga država pri zaposlitvah posebnih ciljnih skupin, tudi mladih. Ena takih je subvencija Zaposli me. Trenutno je aktualen razpis Absolvent, aktiviraj se in zaposli se, od katerega si obetamo tudi kakšno delovno mesto, ki sicer ne bi nastalo, pa sedaj bo.«
Kaj pa se dogaja na področju javnih del? Se res tako drastično zmanjšujejo?
»Javna dela se ne ukinjajo, res pa je, da so se za leto 2011 močno skrčila. V letošnjem letu bo zanje na voljo več kot polovica manj denarja kot v letu 2010. Izpadli so številni programi, iz katerih smo v nekem obdobju pričakovali tudi redno zaposlovanje. V letu 2010 je bilo v 112 programov javnih del vključenih okrog 300 ljudi, v letu 2011 pa jih bo skoraj
polovico manj. Izpadli so vsi programi, ki v preteklosti niso imeli pričakovanih rezultatov glede zaposlovanja ali pa niso vključevali posebej težko zaposljivih ciljnih skupin - starejših, invalidov in iskalcev zaposlitve s prvo in drugo stopnjo izobrazbe. V večini so izpadli programi, ki so se izvajali na šolah in v zavodih, kjer so potrebovali strokovnjake s sedmo stopnjo izobrazbe.«
Kakšne so napovedi za leto 2011?
»Napovedi so podobne tistim za leto 2010. Del industrije, ki je vezan na izvoz, se je iz hujše krize že izvlekel, napovedujejo rast proizvodnje in nova zaposlovanja, v dejavnostih, vezanih na domači trg, pa napovedujejo še dodatna odpuščanja.«
S prvim januarjem letos je začel veljati zakon o urejanja trga dela. Kaj prinaša?
»Zakon prinaša precej novosti tudi glede vsebine našega dela. Prihajajo nove evidence, brezposelnim osebam se pridružujejo tudi iskalci zaposlitve, vse osebe, ki na nek način želijo iskati zaposlitev, to pa so vsi zaposleni, študentje, tudi tisti, ki doslej na trgu dela niso bili aktivni, pa bi jim morda to predstavljal izziv, da bodo lahko s pomočjo zavoda iskali zaposlitev.
Nekoliko se podaljšujejo obdobja prejemanja denarnega nadomestila, zlasti še za starejšo populacijo - za tiste, ki imajo nad 25 let delovne dobe. Denarno nadomestilo se za prve tri mesece nezaposlenosti povečuje s 70 na 80 odstotkov povprečja plače. Vse te novosti so za zavod izziv, da bomo na trgu dela poskušali delovati z nekoliko spremenjeno doktrino z iskalci zaposlitve in brezposelnimi osebami. Zavod ne bo več tisti, ki bo bdel nad vsako osebo in nad njegovimi aktivnostmi, vsak brezposeln in iskalec zaposlitve bo moral biti sam bolj aktiven. Več bomo vlagali v zaposljivost prebivalstva, ne toliko v 'prisilno' aktivnost. Ukinja se tudi dosegljivost za brezposelne; nekateri bodo tega zelo veseli, tudi nam je povzročala težave. Vsak, ki bo vlagal v svojo za-posljivost, bo možnosti na trgu vsekakor imel, lažje se bo vrnil kot tisti, ki tega ne bo počel.«
MG
Krvodajalci
8. november - Robert Arnuš, Podlehnik 81; Janko Muhič, Prvenci 5 e; Matjaž Horvat, Kvedrova 3, Ptuj; Darko Jerenec, Dolena 53 a; Hedvika Breznik, Slovenskogoriška 12, Ptuj; Ludvik Furjan, Čermožiše 90 a, Žetale; Vanja Šori, Juršinci 78; Andreja Gajšek, Pod-lehnik 61; Neva Toplak, Dežno pri Pod-lehniku; Petra Furek, Dornava 12; Olga Hren, Gorca 13 a; Marija Gajšek, Pod-lehnik 61; Zvonko Auer, Mihovce 12; Vladimir Fras, Hlaponci 25 a; Milica Jeza, Podlehnik 6 a; Karina Pintarič, Zagorci 61 a; Franc Hentak, Stanoši-na 29 c; Danica Kurež, Podlehnik 3 a; Alen Plavčak, Podlehnik 2 a; Aleš Petrovič, Podvinci 124 a; Barbara Kokol, Skorba 19 a; Damir Šolman, Čermožiše 45 d; Stanko Plavčak, Podlehnik 2 a; Edvard Jurgec, Lancova vas 68; Tina Otilija Medved, 5. Prekomorske 9, Ptuj; Anica Jus, Žetale 56; Marija Arnuš, Podlehnik 81; Betka Ameršek, Mihovce 55 a; Jožefa Svenšek, Podlehnik 40 e; Katja Perko Vugrinec, Markovci 33 a; Jerneja Bombek, Trubarjeva 19, Ptuj; Romana Horvat, Mestni Vrh 54 b; Anton Vaupotič, Jablovec 21; Darko Kos, Praprotnikova 12, Ptuj; Silvo Čeh, Spuhlja 143; Zlatko Gajšek, Podlehnik 66 a; Marija Letonja, Sedlašek 47; Darinka Holc, Senčak pri Juršincih; Mirko
Prireditvenik
Krajnc, Sovjak 9 a; Marta Trafela, Dežno 5 a.
11. november - Herman Prejac, Sveti Tomaž 35 b; Sabina Jenko, Vinski Vrh 83; Mojca Druzovič, Drbetinci 26; Jožef Fideršek, Tržec 34 a; Gorazd Jurkovič, Ob železnici 13, Ptuj; Edvard Beličič, Zavčeva 17, Ptuj; Martina Pšeničnik, Stari grad 39, Makole; Aleksander Čuš, Hlaponci 24 a; Stojan Kodrič, Kozminci 6 a; Denis Merc, Soviče 12; Dušan Antalašič, Cesta ob Gramoznici 1, Miklavž na Dravskem polju; Boštjan Kancler, Sp. Gorica 3, Rače; Rajko Sok, Dornava 107; Branka Pergar, Jadranska 7, Ptuj; Franc Težak, Proletarska 12, Kidričevo; Antun Hojsak, Osojnikova cesta 5, Ptuj; Marjan Kokot, Majšperk 32; Irena Težak, Proletarska 12, Kidričevo; Branko Ivančič, Lovrenc na Dravskem polju 1; Daniel Belšak, Osluševci 21; Tomaž Paluc, Ulica Heroja Lacka 1, Ptuj; Dare Draksler, Linhartova 14, Maribor; Srečko Roškar, Biš 53; Mar-jetka Frangež, Lancova vas 90; Slavko Burjan, Hajdoše 53 a; Marko Petek, Trubarjeva 9, Ptuj; Edi Gajšek, Orešje 149, Ptuj; Andrej Frangež, Osterčeva 7, Ptuj; Sabina Korošak, Mala Nedelja 28; Ivan Hribernik, Na Boč 22, Poljča-ne; David Vidovič, Videm pri Ptuju 3 e; Mirjana Stojnšek, Pečke 48 c.
Torek, 4. januar
Maribor, pri Koloseju, brezplačno drsališče
Ptuj, Termalni park, vadba v vodi za dojenčke in malčke
Sreda, 5. januar
19.30 Ptuj, Mestno gledališče, Picasso - premiera, za izven
Petek, 7. januar
20.00 Maribor, SNG, drama, Gospa ministrica, StaDvo, za abonma
Drama premiera, drama vikend 1, drama vikend 2, drama torek 1, drama torek 2, drama sobota, drama in izven
Kino Ptuj
Petek, 7. januar, ob 15.30 Megaum (sinhronizirano v slovenščino) - animirana pustolovščina. Ob 17.30 Družinski art program: Čarobno srebro - družinska pustolovščina. Ob 19.00 Zgodbe in Narnije: Potovanje potepuške Zarje - družinska pustolovščina. Ob 21.10 Art program: Lomilec src - romantična komedija.
SEJEM
ORMOŽ djO.Oj	^^	m ^^	m
RABLJENE KMETIJSKE MEHANIZACIJE, TRAKTORJEV IN OSEBNIH VOZIL V NEDELJO. 9. 1. 2011 OD 9.00 DO 13-00 URE
VABLJENI VSI, KI ŽELITE PRODATI KMETIJSKO MEHANIZACIJO, TRAKTOR, OSEBNO VOZILO ...
...IN VSI KI BITO ŽELELI KUPITI INFORMACIJE NA TEL: 02 7416 411, Avtocenter Ormož d.o.o., Hardek 44c, 2270 Ormož PRIPELJI - PRODAJ - KUPI - ODPELJI
Mali oglasi
NEPREMIČNINE
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842.
VRSTNE HIŠE SKORBA Spomladi 2011 začnemo novogradnjo hiš, cena 1000 €/m2. Prvi kupec dobi 10 % popusta. Informacije na RE-MAXU ali na tel. 041 646 662.
PRODAM gradbeno parcelo v Gajevcih. Telefon 031 233 264.
KMETIJSTVO
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PARADA
i» 2011!
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROČILNICA ZA
v
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:____
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni.
SPOMIN
3. januarja je minilo eno leto, odkar nas je za vedno zapustila draga žena, mama, tašča, babica in sestra
Nežika Krajnc
Z DRSTELJE 7
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče ali položite rože.
Tvoji najdražji
PRODAM bukova drva možnost razreza na 25 ali 33, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
PRODAMO odojke. Tel. 755 31 21.
PRODAMO visokokvalitetne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, ugodna dostava. Tel. 051 828 683.
KUPIM les na panju ali gozd v okolici Ptuja ali Podlehnika. Tel. 040 727 779.
KUPIM traktor in ostale kmetijske stroje. Tel. 031 210 794.
MOTORNA VOZILA
Do 50 % znižanje zimskih in letnih avtoplaščev (do odprodaje zalog). Vulkanizerstvo Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 02 629 62 77.
Štajerski TEDNIK
www.tednik.si
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Dražen Babic
v Durmancu 152 pri KRAPI NI
Sprejema paciente po dogovoru.
Informacije na tel: 00 385 98 725 293
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 88. letu zapustil dragi deda, pradeda in tast
Anton Pavlič
Z VIČAVE 2, PTUJ
Od njega se bomo poslovili v družinskem krogu v četrtek, 6. januarja 2011, ob 14. uri na ptujskem pokopališču.
Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 11. uri.
Vsi njegovi
Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami.
VSPOMIN
4. januarja mineva deset let, odkar te
ni več med nami, draga mama, babica, tašča in sestra
Frančiška Slodnjak
DORNAVA 82
Iskrena hvala vsem, ki se je radi spominjate, ji prižigate sveče, prinašate cvetje, darujete za svete maše ali postojite ob njenem grobu in ji poklonite lepo misel.
Tvoji najdražji
Odslej nas lahko spremljate tudi v omrežju AmisTV
SP
TV
SPORED ODDAJ
TOREK 4.1.
8.00 Dobrodelni koncert OŠ Destrnik 9.30 Polka in majolka 18.00 ŠKL
19.00 Polka in majolka 20.00 Destrnik - Božični koncert 21.05 Ptujska kronika PeTV 22.10 Mozaik kulture 22.40 Glasbeni utrinki 23.00 Video strani
SREDA 5.1.
8.00 Skorba - Praznični koncert 9.15 Ptujska kronika PeTV 18.00 Polka in majolka 20.0010 let Društva žena Hajdina 21.30 Glasbena oddaja - arhiv 22.30 Mozaik kulture 23.00 Video strani
ČETRTEK 6.1.
8.00 OŠ Dornava - Praznični koncert 9.00 Polka in majolka 18.00 Glasbena oddaja
20.00 Božično - novoletni koncert na Polenšaku 21.10 Ptujska kronika PeTV 21.30 Povabilo na kavo 23.00 Video strani
PETEK 7.1.
8.00 Gorišnica - Iz naših krajev 9.00 Lenart - Koncert Bee Geesus in 4GIVEN 9.55 Utrip iz Ormoža 10.40 ŠKL
11.30 Ptujska kronika PeTV 17.00 Glasbena oddaja 18.00 Zaključek na OŠ Lenart 20.00 Gorišnica - Iz naših krajev 21.20 Polka in majolka 23.00 Video strani
RADIOPTUJ
89,8098,2010473
tt<z ¿feietu www.radio-ptuj.si
Ptuj • Prvi dojenček v letu 2011 v Sloveniji
Ines je malo pohitela
dne se je v ptujski porodnišnici rodilo še pet otrok, na porod pa sta čakali še dve porodnici. V sedmih porodih se je do takrat rodilo pet fantkov in dve deklici. Ni kaj, novo leto so v
ptujski porodnišnici dobro začeli. V letu 2010 se je v ptujski porodnišnici rodilo 926 otrok, 474 fantov in 452 deklic, od tega 11 parov dvojčkov.
MG
Le sedem minut po polnoči je na svet prive-kala prva dojenčica v Sloveniji v letu 2011. Rodila se je v ptujski porodnišnici. Mamica Vesna Titan iz Zavrča je povedala, da je deklica Ines ob rojstvu tehtala 2800 gramov in v dolžino merila 50 cm. Ob rojstvu ji je čestital tudi predsednik države Danilo Türk.
Ines se je rodila kot tretji otrok v družini; doma imajo še ne triletnega sina in deklico, ki bo 5. januarja stara eno leto. Z rojstvom je mala Ines malo pohitela, za celih 18 dni. Na silvestrovo so se doma celo malo šalili, kaj bi bilo, če bi se otrok rodil že v silvestrski noči - in zgodilo se je. V ptujsko porodnišnico so Vesno pripeljali ob 23. uri, rodila je sedem minut čez polnoč.
Ekipo, ki je pomagala pri porodu, je vodil zdravnik Kiril Georgijev.
Mamica in deklica sta zdravi in komaj čakata, da gresta domov, kjer ju nestrpno pričakujejo drugi družinski člani. Pred odhodom je Vesna prejela spominsko darilo ptujske bolnišnice, ki jo dobi vsak prvorojenec v novem letu v tej ustanovi; s čestitkami in dobrimi željami ga je izročil direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh.
Ob sedmih zjutraj 1. januarja je na svet privekal mali Niko mamice Nevenke Kondrič s Po-lenšaka. Do 2. januarja dopol-




Foto: Črtomir Goznik
Mamica Vesna Titan iz Zavrča z deklico Ines Pfeifer, ki se je rodila kot prva v letu 2011 v Sloveniji.
Ptuj • Enajsti pohod po Ptujskih kulturnih poteh
Pohodu s knjigo smo vse bolj naklonjeni
V nedeljo, 2. januarja, so se že po tradiciji na dvorišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj zbrali pohodniki po Ptujskih kulturnih poteh, po poti Ivana Potrča in Matija Murka. Številna udeležba je pokazala, da je to pot, ki vse bolj povezuje Ptujčane ter pohodnike od blizu in daleč, je v imenu organizatorja, društva Zreli vedež, povedala Viktorija Dabič. Na čelu pohodnikov je bil tudi letos Janez Vrtič iz Planinskega društva Ptuj. Med udeleženci 11. pohoda so tudi Potrčevi sorodniki.
Letošnji pohod se je nekoliko razlikoval od lanskega; pohodniki niso šli čez Panoramo zaradi neurejenega cestišča in se tudi niso ustavili na Potrčevi domačiji v Štukih. Na startu so jim zapeli ljudski pevci KPD Staneta Petroviča Hajdina in zaigrala mlada štajerska frajtonarja Jaka Purg in Leon Tašner. V imenu Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, ki je pisateljevo ime prevzela leta 1998, jih je pozdravil Vladimir Kajzovar. Ponosni so na to, da nosijo ime po tem velikem slovenskem pisatelju in našem rojaku, ki ga vedno znova odkrivamo, je omenil ter pohodnikom zaželel veliko zdravja v novem letu in veliko dobrih poti.
V društvu Zreli vedež so se odločili, da bodo približali našo premalo znano pokraji-
no ljubiteljem narave in hoje ob branju literanih del našega rojaka, pisatelja Ivana Potrča. Na poti do cilja se pohodniki srečujejo tudi z otroškimi potmi in delom znanega, uglednega slovenskega etnologa in slavista dr. Matija Murka, ki se je rodil na Drstelji, na kar spominja napisna plošča na Žumrovi hiši.
»Ptuj bo leta 2012 Evropska prestolnica kulture oziroma partnersko mesto v tem projektu. Današnja udeležba na tem pohodu kaže, da smo se tudi na Ptuju začeli zavedati, kako pomembna je ta naša nematerialna, duhovna dediščina, ki jo vsakdo nosi s seboj in s katero se pravzaprav rodi v ta svet. Zemlja ima korenine, zemlja hrani korenine in vsakdo od nas je v bistvu doma na zemlji. Kdor se zaveda, da
zemlja tudi poje, da je zemlja lepa, da nam zemlja daje kruh, ta je drugačen, ta je duhovno bogat,« je povedala Dabičeva.
Dobra udeležba Ptujčanov na pohodu daje upanje, da bomo to svojo dediščino resnično znali prenašati naprej.
Letošnji pohod je že potekal po poti, označeni s Knafl-čevo markacijo. Člani PD Ptuj so namreč pred dnevi končali označevanje poti, ki bo odslej na tej poti vodila vsakega pohodnika, da bo lahko vsak tudi sam šel po njej. Želja predsednice društva Zreli vedež Viktorije Dabič je, da vsak vzame na to pot s seboj tudi knjigo, saj je to pohod s knjigo, ki človeka bogati tudi z drugimi občutki, ne samo z rekreacijsko hojo. Potrč je napisal veliko lepega o tej naši zemlji, ki si zasluži, da posta-
Foto: Črtomir Goznik
Pohodnikom so pred enajstim pohodom zapeli Ljudski pevci KPD Staneta Petroviča Hajdina (na fotografiji), na harmoniko pa sta jim zaigrala Štajerska frajtonarja Jaka Purg in Leon Tašner.
ne literarno okolje in da to mi vsi vemo.
Prvi postanek je bil letos na domačiji Frančka Potrča, pisateljevega brata, h kateremu se je Ivan Potrč tako rad vračal in okušal dobrote domače kuhinje. Do tja pa so pohodniki morali prehoditi
sedem kilometrov. Zato so se pred pohodom dodatno napolnili s pesmijo in glasbo iz harmonike. Zaključili pa so v dobrem razpoloženju na turistični kmetiji Lacko na Drste-lji. Zvesti pohodniki so prejeli tudi priznanja za svojo pet- in desetletno zvestobo.
MG
Osebna kronika
Rojstva: Katja Angelov, Draženci 75, Hajdina - deklica Asja Katarina; Klaudija Cehner Žerdoner, Ceste 12, Rogatec -deklica Živa; Nina Čeh, Drago-vič 2 a, Juršlncl - deček Tevž; Milena Horvat, Trnovska vas 47 - deklica Mia; Lidija Lešnik, Jlršovcl 13, Destrnlk - deklica Tjaša; Valerija Vldovlč, Pobrež-je 36, Videm pri Ptuju - deček Jure; Andreja Bratkovlč, Gerša-kova ul. 29, Maribor - deček Tlm; Mateja Gojkošek, Draženci 66, Hajdina - deček Tine; Barbara Murko, Lancova vas 10 a, Videm pri Ptuju - deklica Ana; Valerija Korez, Cesta na Hajdino 29, Kidričevo - deček Tian; Pa-trlclja Frldl, Anželova ul. 3, Ptuj
-	deklica Tiara; Lejla Kolarlč, Tomšičeva 9, Slovenska Bistrica
-	deklica Stella; Simona Rajh, Runeč 3, Ivanjkovci - deklica Neža; Ljlljana Kokot, Drenovec 10, Zavrč - deček Marcel; Dolores Šlkman, Gorlšnlca 166
-	deklica Aljana; Majda Vaupo-tlč, Slovenja vas 1 a, Hajdina -deček Lovro; Andreja Slavlnec, Sodinci 41 b, Podgorci - deklica Ajda; Jasmina Matjašlč, Ob gozdu 15, Zgornja Polskava
-	deklica Zala; Brigita Novak, Log 61, Rogatec - deček Nejc; Brigita Hojnik, Polenci 26, Po-lenšak - deklica Lara in deklica Žana; Maja Roksandic, Cvetlični hrib 1, Rogaška Slatina - deček Nino; Katarina Marin, Žerovinci 40, Ivanjkovci - deklica Kaja.
Umrli so: Franc Breznik, Pod-vinci 105, rojen 1912 - umrl 19. decembra 2010; Frančišek Rajh, Apače 156, rojen 1926
-	umrl 18. decembra 2010; Jožica Gojkovič, rojena Potočnik, rojena 1946 - umrla 17. decembra 2010; Elizabeta Gni-ušek, Spuhlja 77 a, Ptuj, rojena 1923 - umrla 23. decembra 2010; Elizabeta Črešnik, rojena Krajnčič, Bukovci 170, rojena 1926 - umrla 24. decembra 2010; Franc Cajnko, Flegeričeva ulica 3, Ptuj, rojen 1932 - umrl 26. decembra 2010; Alojzija Vrabl, rojena Plohl, K Jezeru 5, Ptuj, rojena 1927 - umrla 24. decembra 2010; Ivana Vodel-šek, rojena Habjanič, Janežovci 5 a, rojena 1922 - umrla 29. decembra 2010; Bojan Škulj, Placar 2, rojen 1952 - umrl 24. decembra 2010; Matilda Bo-gša, rojena Leben, Mihovci pri Veliki Nedelji 38, rojena 1946
-	umrla 24. decembra 2010; Marija Sever, rojena Posavec, Tr-govišče 19, rojena 1930 - umrla 24. decembra 2010; Janez Gojkošek, Trajanova ul. 7, Ptuj, rojen 1922 - umrl 26. decembra 2010; Marija Petek, rojena Hudžar, Tibolci 1, rojena 1926 -umrla 27. decembra 2010; Marija Podgoršek, Ložina 11, rojena 1923 - umrla 29. decembra 2010; Margareta Siben, rojena Hribernik, Cvetkovci 100, rojena 1944 - umrla 28. decembra 2010; Jožef Zagoranski, Skorba 16, rojen 1953 - umrl 29. decembra 2010.
Napoved vremena za Slovenijo
Foto: Črtomir Goznik
V imenu Društva Ptuj pa Vladimir
Zreli vedež je pohodnike pozdravila Viktorija Dabič, v imenu Knjižnice Ivana Potrča Kajzovar.
Danes bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od-13 do -7, na Primorskem okoli -3, najvišje dnevne od -5 do 0, na Primorskem do 6 stopinj C.
V sredo se bo na zahodu pooblačilo, drugod bo še povečini sončno, pihati bo začel jugozahodni veter. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. V četrtek bo na vzhodu še delno jasno. Drugod bo oblačno, v zahodni, južni in osrednji Sloveniji bodo rahle padavine. Sprva bo lahko rahlo snežilo, nato bo sneg prehajal v dež in po neprevetrenih dolinah bo poledica. Pihal bo jugozahodni veter.