V. b. b. Naroča se pod naslovom »KOROŠKI SLOVENEC" Klagenfurt, Viktringer-Eing 26. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Pol. in gosp. društvo Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Ust asa polittico, gospodarstvo ta prosveto Izhaja vsako sredo. Stane četrtletno: 1 šiling. Za Jugoslavijo četrtletno: Din. 25 Pozamczna številka 10 grošev. Leto Dunaj, 20. majnika 1925. Št. 20. Občni zbor Političnega In gospodarskega društva za Slovence na Koroškem. (Konec.) Ljudsko štetje. Ljudska štetja so se vršila že v starem veku: pri Egipčanih, Kitajcih, Rimljanih, Judih. Iz sv. pisma nam je znano, da sta tudi Marija in Jožef šla iiz (Nazareta v Betlehem, da M se tam popisala. V srednjem 'veku fse 'Jjudislko štetje ni vršilo, !pa'e pa zopet v novem in novejšem veku. Pri nas v Avstriji se je ljudsko štetije vršilo navadno vsakih 10 let. Zadnje Ijhdsko šteje je ibilio 7. marca 1923, pred doarima dvema letoma. .Popisovali so se ljudje po veri in narodnosti, po svojem stanu in poklicu, popisovale so se različne domače živali od konja do kur, le psi in mačke so bili izvzeti Glede živali ni bdo kakega spornega vprašanja. Zapisale so se po številu in spo.u. O kaki jezikovni in narodni pri-ipadnosci ni Mo ikaike aiufcirike. Zato lahko osle prištevamo !h ikaitetrakoilt jezikovni pripadnosti. Drugače je bilo pri ljudeh. Tukaj je bilo treba navesti jezikovno in .narodno pripadnost hi ... znrmjp ah 'neznanje nemškega jezika. (Zakaj .pa ure •tudi 'znamije sloveinislkagia (jezika?!) Pri prešnjili ljudstah štetjih so se ljudje popisovali po takoime-novanem občevalnem jeziku, to je po jeziku, v katerem navadno človek govori. Namesto občevalnega jezika iso vzeli sedaj jezikovno in narodno pripadnosj. Jezikovna pripadnost bi bil jezik, v katerem ljudje navadno mislijo, doma in s sosedi govorijo. Taka je bila tudi razlaga okrajnega glavarstva v Velikovcu. Narodna pripadnost je narod. h kateremu kdo spada po svojih stariših, torej po 'rojstvu in jeziku, v katerem je kdo govoril kot otrok s svojimi starši. To bi bilo vse lepo, ko bi se res tudi popisovalo z objektivnega stališča, to je tako, kakor je resnica. Ali iže uradna Wiener Zei- PODLISTEK Kratka zgodovina Reberce. (Nadaljevanje.) Cerkev in komenda. Ravno pod Pustim gradom je cerkev Sv. Jerneja in nad njo na vzvišenem mestu mala kapelica. Cerkev je bila prvotno majhna, videti je, da so ostali deli bili pozneje prizidani. Ta cerkev je bila prvotno podružnica župne cerkve v Žitari vasi, kjer je bila že leta 1154 kapelica. Bržkone pa je bila prvotna cerkev na griču pri Bukovniku pod Staro goro kake pol ure od Reberce, ker so se našli tam ostanki cerkve in baje pred sto leti tudi kelih. Tam je bilo bržkone prvotno pokopališče prebivalcev iz Reberce in gradu Vilštanju — imenuje se tudi Obeg — ker so se poleg ostankov zidovja našle tudi Človeške kosti, ki so baje bile zelo dolge, tako, da so ljudje rekli, da so bile to kosti ajdov, s čimur so hoteli označiti pradavne tukajšnje prebivalce. Župnija Sv. Jerneja se omeni prvokrat v listini avstrijskega vojvoda Ernesta Železnega z dne 4. avgusta 1408. Cerkev nima nič posebnega v svoji stavbi. Omeniti pa je, da je še do zadnjih časov v cerkvi gorelo kot večna luč maslo. 'tuittg 'je -pisala, naj se zapiše tista 'narodnost, Ikatero si kdo .želi; torej memšika narodna pripadnost, če kdo tudi ne zna nemško, da le holče kot tak veljati. In po plebiscitu so se res pojmi o politični in narodni pripadnosti čudno zmešali. Kdor je glasoval za Avstrijo, mysli, dia (je njegova -doJžnostt, da ,se zapiše za Nemca. Jezikovno lin narodno pripadnost so sploh števni komisarji vedoma ali nevedo-ma popolno zmešal. Kdor je .rekel, da zna nemško, zapisali so ga navadno za Nemca, šolski otroci .so se takorekoč splošno zapisali zia Nemce. Ako primerjajmo ta Md ljudskega štetja -z onimi prejšnjih let, bi morali misliti, da se je od leta 1911, vršilo na Koroškem pravo ljudsko preseljevanje. Ker pa vemo, da takega preseljevanja ni 'bilo, 'moramo kar naravnost reči: Ljudsko štetje na Koroškem leta 1923 z ozirom na narodno pripadnost ni drugega kakor velika potvorba, švindel, goljufija. Ljudje Ibi se morali 'popisovati po mate-'rinem jeziku ali pa tudi po inarodni pripadnosti; ipa to ibi se onorato vršiti ipcipolmcima objektivno, tako namreč, kakor je res, da bi izvedeli, kako številna je narodna manjšina na Koroškem. Ali na to se na Koroškem niso ozirali niti vladni organi, iše manj pa števni (komisarji. Sploh so bili ti števni itanisaiffi vzeti iz ljudi, ki so pravim JSlovetJcem. nxnmbaOri. Po večini sc bili to učitelji, zlasti iz Jugoslavije privandrani Kočevarji, ki so menda mislili, da je tudi na Koroškem kaka kočevska naselbina. Vladni organi '(kr. glav. v [Celovcu) so lako-rekoč nato delali, da bi se kolikormogoče naštelo malo Slovencev. V ta namen je tudi okrajno glavarstvo v Celovcu občinam naročilo, da se imajo za števne komisarje predvsem po plebiscitu privandrani učitelji, uradniki in drugi izvoliti. Na občino Bistrica v Rožu je okr. glavarstvo v iCelovci 'pritisnilo, da mora vse učitelje na Bistrici in v Svečah vzeti za števne komisarje in ravno .toliko drugih že določenih števnih komisarjev odsloviti. Okraj no glavarstvo v Velikovcu je Ljudstvo pripoveduje, da se je postavil tedaj, ko so prodirali Turki na Koroško, vitez Schrottenbach iz brdske grajščine na Gorenjskem v bran. Sekal je Turke od Kokrske doline do Kaple sedeč na konju, od katerega so videli Turki le senco. Ko je prišel že do Boštejeve pristave v Suhi in že ni mogel več dvigati meč, je zagledal cerkev Sv. Jerneja. Zaobljubil je celo planino, iz katere bi se moralo pridobiti toliko masla, da bi gorela v cerkvi noč in dan luč. Vitez je bil-pslišan, premagal je Turke in tudi spolnil-obljubo. Potomci pa so na to pozabili in niso dajali zadosti masla. Nekoč je prilil mežnar nekaj olja, in glej — luč je ugasnila. Mežnar je spoznal krivdo in prosil Sv. Jerneja za odpuščanje. Našel je milost in luč je zopet gouéla. Več zanimivega nam nudi komenda. Že od daleč vidiš močno poslopje enako mogočnemu gradu. Leta 1469 je ustanovil cesar Friderik III. skupno s papežem Pavlom II. red vitezov Sv. Jurija, ki je imel namen, braniti vpade Turkov v avstrijske dežele. Svoj glavni sedež so imeli ti vitezi v Mill-statu na Koroškem. Razun tega so imeli več obširnih posestev po različnih kronovinah. Ko je kupil Laslav Prager od cesarja Friderika Pusti grad in posestva na Reberci, je napravil dne 24. majnika 1495 ustanovno listino, glasom katere podari vsa ta posestva na Reberci in v okolici in razun tega obširno planino kar samo določilo števne tomirsarfie —ikahor ipri 'občini Blato .tri učitelje — in sicer potem, ko je bilo štetije iže itakoTekoč idodklničainio. Od občine Bistrica pni Pliberku je okr. glav. v Velikovcu zahtevalo, ko ije bilo štetje že končano, da mora občina dati vse v pregled nadučitelju in bivšemu komisarju re-negatu Kukcu. Občina tega mi storila, ampak je dokončano štetje poslala oikrajlmeimiu glavarstvu v Velikovec. To pa je zopet ves elaborat poslalo nadučitelju in orožnikom, ki so potem ljudsko štetje iže takorekoč dokončano. Od občine Bistrica več. kakor jih je naštela občina. Sploh se je v občinah, ki so v siovenskih rokah, vršila takozvaua revizija, kjer so zlasti učitelji pridno „uradno popravljali". In tu se drzne neki Schefchelbauer v Tagespošti itrdširi, da so ljudsko štetje imele v rokah občine! Da imele so, a samo tiste, ki so bile v nemških ali nemčurskih rokah, ne pa tudi one, ki so bile v slovenskih. G. župan na Lipi pri Vrbi je bil odstavljen, ker je po mislih vladnih organov preveč naštel Slovencev. Občinski tajnik na Ojstrici je bil zaprt in nad eno leto v preskavi zlasti zato, ker je po mnenju vladnih organov premalo naštel Nemcev (115. V resnici jih je pa le 10 do 12 in kakih 20 posili Nemcev). Zaradi ljudskega štejta sta hodila dva celovška orožnika v civilu po občini popra-ševat, zakaj so se ljudje dali zapisati za Slovence ali Nemce. T¥i 'tem sta iztoralbila (svolj posel, ki je po postavi iz leta 1907 od 26. jar. § 11. kazniv. Popraševala sta namreč, kaj si 'ti volil? Kaj je o ni volil? Kakega mSjemjja iste vii, kakega mi scénda drugi? In kar je še na'jhujse, da so cele trume ljudi morale romati k sodniji v Pliberk in tudi v Celovec k zaslišavanju. V spopolnilo moram omeniti, da se je po več kot enoletni _preiskavisod.no postopanje «oper občinskega taljnika g. Kralja ustavilo. Kdo mu pa povrne odškodnino za to, da je bill zaprt okoli 23 dni in da bo moral svojemu zastopniku plačati otromne stroške? Okrajna glavarstva so toraj po svojih javnih na Jezerskem in vinograde v Sv. Jakobu v Slovenskih goricah redu vitezov Sv. Jurija s tem namenom, da mora biti tukaj toliko vitezov in duhovnikov, kolikor se jih more preživljati od dohodkov, zato pa se morajo opravljati za u-stanovitelja pobožna opravila, ki so v listini natančno določena. Za opravilo maš je dal Prager nalašč sezidati že prej omenjeno kapelico nad cerkvijo, kar kaže že tudi dejstvo, da se je nahajala še do leta 1921 v oknu te kapelice v barvanem steklu podoba viteza Sv. Jurija z značilnim belim križem v rudečem polju, kar je bil grb imenovanega reda. To podobo so prenesli leta 1921 v muzej. Komenda je bila zidana v letih po 1495 in sicer kot dvonadstropno poslopje; ko je pozneje pogorela — kedaj se ne ve —, opustilo se je drugo nadstropje. Tedaj so zasadili tudi lipo na dvorišču, ki je vsled starosti že votla, da bi lahko trije čevljarji imeli v njej svojo delavnico. Ljudska govorica ve povedati, da so zidali komendo ob času, ko je bil še Kristus na svetu. Pri ugašanju apna so zajemali vodo iz jezera, ki je stalo od Reberce pa do Kaple, tam kjer je sedaj dolina Suha. Nastal pa je velik potres, gora se je tam, kjer je kraj Zaplaznica, odprla in jezero je odteklo po strugi potoka Bela, ki je prvotno tekla mimo Žitare vasi in Goselne vsi v vzhodno-severni smeri Podjunske doline in se stekala pod Pliberkom v Dravo. Sedanjo / ■odlolcih vplivala na to, idia ibi-.bil izid 'ljudskega štetja .kolikormogoče za Slovence neugodem. Kake migljaje pa tso dobili števmi ikomisarji še posebej štriogo zaupno, tega pač ne vemo, pač pa si lahko miišlimo že po item, kako so ti števni komisarji pri popisavaiinju postopali. Tako so tii števni komisarji popraševalli : 1. Ali z nami dolžite — ali s Čuši? 2. Števnega koimiisanja je spremiKjal izaistoipnik 'poHtionega Bauernibunda. 3. Kako ste glasovali pri pWhtecitu: ali za Jugoslavijo ali za Avstrijo? 4. števni komisar je rekel sodjaldemokraški stranki: ti, ki so organizirani, so se vpisali za. Nemce. 5. Ali si bolj neimišlkega ali islovanskega mišl-(jenja? 7. Vi se morate zapisati ali za Nemica, Hrvata ali Snba. 8. Ali hočete iti «med «Srbe al hočete ostati pri Nemlški Avstriji? Itd. 9. šdlški otroci so se splošno zapisovali za Nemce. 'Dostikrat se je samo vpraševalo, ali kdo ;zna nemško. 10. iMtarSikje kakor v Libučah so števni ko-sarji natodno pripadnost v listinah kar doma izpolnili. Vsled tega se ni čuditi, da (je popisovanje po jezikovni pripadnosti im narodni pripadnosti talko grozovito ipotv orjemo. Nato Ina vaj a poročevalec par izražitih slučajev ljudske gljufije: v ehi občini je debila naša stranka pri volitvah več glasov kakor se lie pri ljudskem štetju Slovencev sploh naštelo. Ali je mogoče, da bi v 40 letih postali na krajih, kjer iso bili prej sami Slovenci, isedalj talkore-ikoč sami Nemci im to brez lljmdslkega preseljevanja. Ali si moremo mislili, da Ibi v teku 12 let, kar je preteklo od predzadnjega ljudskega štetja, polovica Slovencev postala trdi Nemci. Res je, da so po plebiscitu markikateri rojeni Slovenci postali tako zabiti, da mislijo, ker so glasovali za Avstrijo, da se morajo dati zapisati .za Nemce. A da izid ljudskega štetja po slovenskem delu Koroške iizkaizpje toliko Nemcev, tega so predvsem krivi vladni organi in nam nasprotni števni komisarji. Saj je samo socialdemcikraško glasilo ...Airbei-iterwiile“ priznalo, da je v onem delu Koroške, ki je ostala ».ungetelilt", več ko 80.000 Slovencev. In našteli so jih le 37.000. iLjudlsko štetje je statistika, ki mora sloneti na resnici, sicer ni kaj vredna. A ljudsko štetje na Koroškem rii bila statistika, ampal le politika. In na podlagi tega potvorjenega ljudskega štetja že vpijejo po časnikih, da imamo preveč slovenskih šol. Vprašam, kje pa so iste? In da je na Koroškem preveč slovenskih duhovnikov. (Mii ne imaramo, a še manj tiriamo, da bi se kak rojen Nemec moral zapisati :za Slovenca, a tiriamo z vso pravico, da se Slovence tudi vpiše strugo si je zbrala še le potem, ko se je umaknil ledenik nazaj proti zapadu. Gospodar tega poslopja je poročal o tem potresu svojemu bratu, ki je živel v Jeruzalemu. Le ta mu je poslal pismo z vsebino, da je bil v tem času križan Kristus in da je tedaj nastal silen potres. Cerkev sama je bila last dobrlevaškega samostana. Glasom listine z dne 12 sušca 1512 je dal dobrlovaški prošt cerkev Sv. Jerneja na Reberci in Sv. Tomaža v Klančah, kjer je bila podružnica od leta 1492, vitezom Sv. Jurija, zato pa je dobil cerkev Sv. Lovrenca v Kamenu. Obdržal pa si je glede teh cerkev še nadaljno cerkveno vrhovno oblast. ,Vitezi Sv. Jurija so nosili belo obleko z ru-dečim križem na levih prsih, iste barve je bil plašč z rudečim križem na levi strani. Razim pobožnih opravil so se bavili s prepisovanjem knjig in podukom. Šli oziroma jezdili so kaj radi na Jezersko v planino, kjer so se najprej zglasili pri Štularju, kjer je Štularjeva mati vedno vse prav sijajno pogostila in kar je glavno, nikoli nič računila, češ, vse to je za „božji loiT‘. Obiskali pa so tudi radi dobrlavaški samostan, kjer so bili menihi avguštinci. Bilo je kaj lepo videti, ko so sedeli vitezi na čilih konjih, ogrnjeni v bele plašče ter s širokim klobukom na glavi in dirjali po prašni cesti mimo Žitare vasi, kjer so bile od Malčap pa do Goslinjskega jezera vinske gorice. za Slovence in da se potvorjeno ljudsko štetje ne rabi za namene, ki so prvotno tukaj naseljenemu slovenskemu narodu sovražni in škodljivi. Vsakemu njegove naravne in državne pravice in vladal bo mir med narodi! •Med razpravo je bil naveden shičalj, da (je bila v Borovljah popisna pola, na kateri je bil vpisan Sto v enee za Nemca, 'sipodajj pa Ije bilo 'znanje nemščine: Nein. V tem leži tudi vzrok, da se z u-radinim štetjem .ne upaljo na dan, ker 'jih je sram budatosti ki so jih napravil števni komisarji vsled vmešavanja političnih oblasti. Ljudstvo štetje ni doseglo svojega namena. Na mašo pritožbo na 'zvazmega kanclerja .nismo dobili odgovora. G. iPredlsedmilk ipojasnjuje, da Ibi 'ljudsko štetje izpadlo drugače, če bi se .pri ljudskem štetju izvedel zakon in bi štele Občine samostojno. Zato smo mi za avtonomnost občim in proti vmešavanju v občinske zadeve. Dalje govori o predistoječi upravni reformi, po kateri se nalj 'državni in dežefali uradi izdnulžiljo. NajveČji Maš oviražniik Ije miradništvo, ki je odgovorno samo deželni vladi in ne volilcem. Vled tega vlada v upravi tudi popolna anarhija. Kdaj je že bilo to, da bi hodili orožniki okrog in brisali slovenske napise. Odredbe pridejo vedno od .zgoraj in podrejeni marajo ubogati, ker so njim odgovorni in me javnosti. Nobena pritožba me zaleže, ker se skriva nižji za hrbtom višjega in obratno, da nobenega ni mogoče prijeti. iMi smo iza to, da se uradniki volijo im odgovarjajo javnosti za svoja dejanja. Po zaključku debalte se je z burnim odobravanjem sprejela soglasno sledeča resolucija: 1. Z iriajvdčljim ogorčenjem '.zavračamo ne-olsnovana in naravnost .žaljiva podtikanja zveznega kanclerja dr. iRamdka v setii parlamenta dne 3. marca t. 1., 'ki ideritificiirajo vsako zakonito prizadevanje narodnih koroških Slovencev po dosegi od koroškega deželnega 'zbora in koroške deželne vlade slovesno zajamčenih stremljenjem in manjšinskih pravic s iprotidržavnim stremljenjem in iredento, ne da bi moglo navesti enega samega slučaja mdcljalnositi. Tako (postopanje obsojamo itembolij, ker zvezna vlada ni «smatrala iza potrebno, predno'je podala o«no izljavo, položaj Stovencev na Koroškem «objektivno preiskati im zaslišati «tudi legalne 'zastopnike slovenske manjšine kar bi imorato naziranje izveznega kanclerja o ipoložiajiu korošlkiih Stovencev bistveno feipr emaniti. 2. Nasipiroibi (trditvam izvdznegia kanclerja, da Koroški Slovenci nlimajo povoda, se pritoževati tproti Kakršnemkoli izapostavljanju, (zlasti na šolskem polju, ugotavljamo sledeče: Tri slovenske ljudske šole, ki so v omenjenem' poročilu izredno navedene kolt dokaz, da Slovenci odklanjajo slovenskii pouk, so obstojale že dolga leta pred vojno in je štela leta 1913. trirazredna slovenska javna ljudska šola v St. «Jakobu v R. 248 učencev, štiirirazredna za- Dol po obširnih komendovških poljih pa je stopal oskrbnik z debelo palico. Bil je hlapcem in deklam vedno za petami. Uslužbenci seve niso bili nič veseli te častne straže, saj ženskam je moral mirovati vedno gibčni jeziček, ki bi kaj rade povedale druga drugi, kakšne grehe ima ta ali ona sosedinja in kaj je kuhala opoldne v tem in kaj zvečer v drugem loncu; hlapci pa niso mogli izreči vseh kletoč in zbijati neslane šale. Tembolj pa se je krčilo polje rumene pšenice pod ostrim srpom urne žanjice, tem hitreje je padala sočnata trava pod bridko koso orjaškega kosca. Cela oblast glede reberške komende je bila v rokah komendatorja, ki je bil navadno tudi duhovnik. Prvi štirje komendatorji Janez Schnittinan, Berhtold Schòffnar, Erhart in Janez Haberle so bili posvetnega stanu. Eden najznamenitejših komendatorjev je bil tega časa Marko Sager, ki je bil komendator od leta 1566—1602. Dal le ""traviti komendo leta 1581, kar je povzeti iz tega, da je dal obenem slikati na južni strani dve sliki, od katere je še dandanes ena — ker popravljena — lepo videti. Predstavlja Sv. Jurija, spodaj je letnica 1581 in črka M — Marko — in napis v latinskem jeziku: Sic libie filiam regis et Silenam nomine a dracene liberavi — tako sem hčer kralja libinjskega po imenu Silcna rešil zmaja. Tudi na ostalih stenah so videti sledovi nekdanjih podob, na severni videti je še značilni beli križ. ■sebna slovenska šola v IŠIt. Rupertu ip,ri Velilkoiv-eu 220 učencev ,im enaraizredna slovenska javna šola v Selah 80 učencev ipoleg (katere Ije 'obstojalia enciraizredma utralkvistična šola z 28 učenci. Slovenska šola v Setah je bilia leta 1916. združena s talmlkaljšnjo uitnaKviistlčno šolo v utr atavistično idvonazreidmico, ker se med velino itakemu Ipredllo-gu ni (bilo mogoče 'proiHviiti. Ostali dve slovenski šoli na Ikalterih je veidno poučevalo učiteljstvo (izrecmo slovenske inarodnosti, ipa so šolslke obla-«sti ;po plebiscitu dale izapreti im so ostale vse 'tozadevne prošnje in Intervencije «breizusprešne. Vsled pritožbe nia Društvlo narodov leta 1922. ina novo ustianavlljeim slovenskii šoli v St. Jakobu v R. in 'Št. Rupertu pri Velikovcu pa «nikakor nista od-govanjiali določbam šolskih zakonov in željam slovenskih interesentov, vsled česar jih ljudstvo otdlkflairija. «Glede ljuldske šele v Selah se je po (triletnem boju slovenskih občanov doseglo, da se vsaj prvi dve šolski leti poučuje v materinem jeziku. Kar se tiče utnakvistllčnih šol, ugotavljamo, ida se na teh šolah ne samo sistematično izriva Vsaki slovenski pouk, marveč se «dogajajo celo slučaji, da se Slovenskim otrokom prepoveduje v prostem času govoriti med seboj v materinem jeziku '(Podljubelj, išmarjeta v R.) ali ,pa se u-Ičencem dajejo magralde, ako se odpovedo medsebojnemu občevanju v slovenskem jeziku. K orišita tiramo, da je nastavljenih na utnak-vističnih šolah veliko štev ilo (Učiteljev, ki .slovenskega jezika bodisi sploh niso zmožni ali pa ga govorijo zgolj v slabem narečju, dočim 'se za slovenski poulk kvalificirane «učitelje inamešča v nemških krajih ali po se jih pušča sploh brez Službe. 3. Protestiramo proti načinu, «po katerem se je vršilo ljudsko štetje