66
Kako s pridom sočivje obdelovati.
Sočivja pridelujemo na Krajinskem veliko, posebno dobro se pa obnaša na ljubljanskem močvirji ali mahu (morastu). To vidsi tukajšui gospodarji so se kaj pridno lotili obilo sočivja, zlasti pa fežola saditi.
Da pa se sočivja sploh, kjerkoli iii zlasti na mahu, obilo pridela, je treba tako-le ravnati:
Svet, kamor misliš saditi sočivja, ne sme ne pust, pa tudi ne močno gnojeu ali masten biti. Zatoraj rodi sočivje posebno dobro po repi, po krompirji, na njivi napeljani s cestnim blatom, zlasti v novišu, ako se mu v jamice nekoliko starega gnoja ali cestnega blata natrosi. Fežol. na preguojno njivo sajen, nori, je pernat, pa malo rodi; v pusti zemlji pa medli in slabo pleni.
Da pa fežol bogato rodi, ga je treba po samce, ne pa po 4 ali 6 zern skup saditi ali pa celo enako žitu sejati in zavleči. Samčno sajenje se ročno izdeluje, ako eden čez kraje (Jene)   po čevlji   saksebi   z grabljami  dva persta
globoke grabuičke dela, — drugi za njim fežol po 4 perste saksebi va-nje. meče, — tretji pa za njima spet z grabljami grabničke plitvo zasipa.
Tako ravnanje da vsakemu steblu potrebni prostor, dostojni živež in pa zraka toliko, da se more košato obrasti in dobro roditi.
Tako obdelovanje se prileze vsem sortam pritličnega fežola.
Da pa natični  fežol dobro rodi, naj  se tako-le sadi:
Natični fežol potrebuje veliko živeža iz zemlje; zato je treba mu dobro pognojiti. Ako hočeš, da ga boš obilo pridelal, sadi ga na kraj (leho) k večjemu tri čevlje širok; ako je mogoče na dolgo, ne pa kraj pri kraji. Sajenje pa tako-le opravi: Na pripravljeni kraj (leho) po dva čevlja saksebi na dolgost in na širjavo preklje terdno natakni; potlej pa krog vsake preklje kake 4 perste deleč po 6 do 8 fežolov posadi.
Kadar je posajen fežol skalil in perve peresca dognal, ga je treba okopati in čisto opleti. Potem ga pusti pri miru.
Natičnemu   fežolu  je   treba   odgnane   terte   na   preklje ovijati, da se vsako kolo svoje preklje prime.   Ce po ocvelem fežolu plevel hudo divja, ga je treba populiti, sicer ti veliko* stročja odleti,   in pridelka   bo  veliko manj kakor si ga pričakoval.
Takošno ravnanje s fežolom se obilo splača; seme se ti, kakor je sorta, 20krat, tudi  lOOkrat poverne.
Najbogatejša sorta je beli samozernec, pritlikovec; sploh da po 100 do 300 in še več zern vsako steblo. Vsaka rodovitna zemlja se mu prileze; pred sred maja sajeni dozori do konca avgusta (velikega serpana}, se naglo skuha in je prav ješč in dobrega okusa.   V stročji pa ni za jesti.
Beli fežol z rudečo muho ( mostrancar), tudi pritlikovec, in podolgasti rudeč fežol s čem i mi čara mi (na Krajnskem „hrovat" imenovan), tudi pritlikovec, sta tudi rodovitna; v pervi polovici maja sejana dozorita do male maše (malega Šmarna); sta sicer terdega stročja, pa se naglo skuhata in sta dobrega okusa.
Rumena fežolica je rodovitna kakor ravno imenovane sorte; ob enakem času sajena že pred velikim Šmarnom dozori; je tudi pritlikovka, terdega stročja, mehka za kuho, okusa pa manj dobrega.
Limončar, čisto zelen fežol z belo muho, najžlahniši pritlikovec, je rodoviten, dozori, navadni čas sajen, do konca avgusta. Mokrota, pa tudi suša mu rada škodujete. Sajen mora biti daleč od vsake druge sorte fežola, zlasti od takih, ki niso bele barve, sicer se preverže, zgubi svoj dobri okus, svojo lepo barvo, zraven pa tudi to dobro lastnost, da ni več, kakor pred, mehkega stročja in enak na-tičnim sortam dober za jesti v stročji (v kozliloj.
Cesnjevec je dvoje sorte: eden je pritlikovec, drugi pa natičnik; oba sta si podobna; oba imata mehko stročje in sta dobrega okusa; tudi oba dobro plenjata. V pervi polovici maja sajeni dozori proti koncu avgusta, natični do sred kimovca. Obojega se na Krajnskem obilo sadi.
Voščenec (VVachsfisole), natičnik, je zavolj posebne dobrote stročja natičnega češnjevca močno spodrinil. Tudi v zernji je sladak, sosebno okisan je prav dober.
Orlovec (Adlerfisole), tudi natičnik, plošnjato-okrogel, bel z lepim černkastim cesarskim orlom okoli muhe; je zlo rodoviten, dober za jesti v stročji pa tudi v zernji; dozori do sred kimovca.
Hi t r »čar (fruheste Mistbettfisole) , podolgata černa sorta z belo mušico, pritlikovec, zato iskao, ker najzgodše cvete in okusno stročje da. Dorašeuo stročje postane žilasto in terdo, tudi dozoreli fežol ni posebnega okusa.
Še drugih mnogih sort fežola je, pa jih nisem skusil. Samo kostanj evec sem tudi sadil, pa sem ga opustil, ker ni bil dosti hvaležen.
Sedaj pa še nekoliko od graha.
67
Grah tirja ravno tak«> pripravljen svet kakor fežol, in bode tudi najbolje rodil, ako ga enako fežolu sadiš.
Vsaki sorti graha je treba vejnatega uatiča; toda visoke sorte mora imeti visok, nizke sorte pa nizek natič.
Nektere sorte so z mehkim (Zuckererbsen), druge z terdim stročjem (Ausloserbsen); nektere dozore od sred aprila do kresa, druge še le do velikega Šmarna.
Sploh velja od tega sočivja, da po pervi polovici maja sajeno slabo plenja, ker pride cvetenje v topli čas, v kterem se zlo obleti.
JL^f* Vrse sorte imenovanega sočivja lastnega pridelka morem nekoliko za seme oddati, pa tudi travnega semena mačjega repa in pa-hovke.                                                                  Dr. Orel.