I z h a j li v**ak četrlek. Cena mu jo 3 K na leto. (Za Nem ('i jo 4 K, ža Ameriko in druge tuje države C K.) — Posamezne številko so prodniaio - po tO vinarjev --—
Slovenskemu
in zabavo.
Spi3i in dopisi s j poAil jajo: Urodništvu „Domoljuba", i-j.tbljnna, Koj.iiarjova ulica. Naročnina, reklamacije in in-serati pa: Upravniätvn „Domoljuba11. -Ljubljana. Kopitarjeva ulica.-
Štev. 52.
V Ljubljani, dne 27. decembra 1917.
Leto XIX.
Z današnjo številko zaključuje »Domoljub« svoj trideseti letnik. S ponosom se lahko oziramo nazaj na tri desetletja plemenitega, prosvetnega in apostolskega dela, ki ga je vztrajno in z vso vnemo izvrševal »Domoljub« v vrstah slovenskega ljudstva po domovini, pa tudi po vseh daljnih krajih, kjerkoli si iščejo marljivi Slovenci vsakdanjega kruha. — Ob tem jubile U nam bodi prva dolžnost, da se s hvaležnostjo spominjamo vseh odličnih in trudaljubivih mož, ki so s svojim bogatim znanjem, s spretnim peresom, krepko voljo-«- iasedno nesebičnostjo pripomogli, da se je naš list povzpel do tako častne veljave in splošne priljubljenosti. Omenjamo pred vsem njega ustanovitelja, duhovnega očeta ler večletnega urednika prelata Ka-lana, dalje bivšega urednika L. Smolnikarja, ki se je leta in leta z vsem ognjem žrtvoval za prospeh »Domoljuba«. Pozabiti re smemo umrlega dr. J. E. Kreka, ki je celo desetletje skoraj izključno zalagal list z aktualnimi in užigajočimi članki po-litičre, socialne, gospodarske in organiza-torične vs.ebine. Hvalo srno dolžni sedanjim odličnim solrudnikom: msgr. dr. A. Ušeničniku, župniku A. Oblaku ter vsem, ki so radevolje podpirali in še podpirajo list z dopisi, s poročili, s priporočbo in agitacijo.
»Domoljub« bo ostal tudi v bodoče zvest prijatelj slovenskemu ljudstvu. Branil in utrjeval bo versko prepričanje med njim. Saj na tem temelju sloni sreča, edinost in moč Slovencev. Na tem temelju bomo ostali tudi zvesti in zavedni narodnjaki, boreči se za pravice, ki nam gredo po bnžjih in človeških postavah.
Ena prvih nalog, ki je bila »Domolju-bif že doslej vodilna, ie gospodarska okrepitev slovenskega ratarja, V vseh teh i vprašanjih bo »Domoljub« tvdi zanaprej
svojim naročnikom in bralcem svetovalec in pomočnik.
Z zaupanjem na božjo pomoč se bomo veseli lotili dela. Sicer so časi sila resni in tudi žalostni. Vsled težkih vojnih bremen, vsled nezadostne prehrane in raznih drugih vzrokov se je vseh slojev, zlasti še meščanskih, polotila neka nervoznost in razdražljivost. V bojni metež so se zapletli tudi nekdanji prijatelji in sobojevniki v naših katoliških vrstah. Vendar upamo, da se bo z božjo pomočjo iz teh zamotanih razmer polagoma našel izhod. Strasti se bodo po treznem premisleku pomirile in vse ho prevzelo spoznanje, da moramo biti edini, če nočemo, da se bodo veselili na našo škodo samo naši nasprotniki. Ko bomo mirno vse presodili, bomo tudi spoznali, da smo že edini v tem, kar je prvo. Vsi nočemo, da ostani naše pošteno ljudstvo katoliško. Vsi terjamo, da mu bodi pravica: svoboden bodi naš narod na svoji zemlji! Kaj nas je ločilo? Nesporazumlje-nja, osebnosti, slabosti, napake. Smo pač ljudje. A ker smo tudi kristjani, si moramo kaj dopovedati, se moramo tudi premagati, se moramo otresti malenkostnih ozi-rov, moramo popraviti, kar smo napačno ukrenili. Zakaj bi bilo to nemogoče? Ko gre za srečo in prihodnost vsega našega ljudstva, pa bi bilo kaj nemogoče?
»Domoljub« bo z vsemi silami delal na to, da se vrne zopet tista lepa in močna edinost, ki so nas zanjo zavidali vsi drugi avstrijski narodi! Slovenski katoliški shodi, ti so neporušni temelj našega edinstva. Dokler nas družijo načela naših katoliških shodov, dotlej je vsäk razdor samo vnanji in treba je le blarfe volje, da se popravi. Če ne bomo sedaj več v teh načelih edini, tedaj — gorje nami	,,... 7,
In na to r.c bi smeli pozabiti! /,dru-ženi i svojim škofom, zahtevamo sedaj polni navdušenja pravico in svobodo našemu narodu, Morda kmalu pride čas, ko bo nas klical škofov glas: na boj zoper li-
beralizem! Liberalizem je bil pred vojske najhujši sovražnik katoliške Avstrije, Mec vojsko se je potuhnil, a ni omagal, temui le zbira moči, da plane po vojski z vsem črnim sovraštvom zoper katoliško Cerkev, Morda bo tudi v naši ožji domovini nanovo zadivjal boj. Zato sc moramo pripravljati, da bomo tudi takrat združeni s škofom edini in močni!
Že sedaj, ko še tega boja ni, se varujmo liberalnih listov! V tem oziru r.e smemo poznati nobenega sporazuma. »Domoljub« je to oznajal in bo oznanjal, ker jc silno važno. Škof Ketteler je rekel: »Če bi čital liberalne liste, bi sam postal liberalec.« Ako bi se kdaj dodala cerkvenim zapovedim še katera nnva, bi bila potrebna ta-le: »Ne čitaj ne slabih časopisov, ne slabih knjig!« Ta zapoved je sicer zapopa-dena v prvi oziroma šesti z povedi božji, a treba bi jo še posebej razglasiti, ko vidimo, kako nekateri krščanski ljudje vsevprek in z veseljem segajo po liberalnih časopisih.
Da se je naše ljudstvo povzpelo do tolike izobrazbe, olike, zavednosti, pa da je ohranilo pošteno ime in lepo življenje, je med drugim pripisovati našemu dobremu časopisju. Naj bi tako ostalo! Ali smemo upati, da bomo iz sedanjih domačih ho-matij izšli okrepljeni za novo delo v prospeh ljubljenega slovenskega ljudstva?
Nemška bolezen.
Po nekaterih krajih na Gorenjskem, zlasti okoli Kranja, se je naše ženstvo (dekleta, pa tudi nekatere žene) z navdušenostjo začelo učiti nemščine. Shajajo se večinoma po šolah, kjer jih uče gospodične učiteljice. Tudi doma po hišah se zbirajo, jo skušajo sekali po nemško. Ne rečemo nič proti jeziku samemu, saj »koli-
1«
kor jezikov kdo zna, toliko ljudi velja«. Gotovo je, da bi znanje nemškega jezika marsikateremu koristilo. Če se pa kdo loti učenja tega jezika iz nekake ničemur-nosti ali iz nagiba, ki ni plemenit, potem bi bilo treba naravnost odsvetovati zlasti, ko je toliko potrebnih in koristnih stvari, ki naj bi se jih naša kmetiška dekleta predvsem lotila in priučila, ako imajo čas za to.
Če pa te odrasle »šolarice« kdo vpraša, čemu jim bo nemščina, dajejo razne več ali manj prazne in neumne odgovore, n. pr. da si bom lažje kruh služila ali celo: v naših krajih bo — so rekli ongav oče — sčasoma vse nemško, torej ■ se je treba nemško učiti itd.
O tej bolestni prikazni teh-le par misli: Da se je del ženstva tako navdušeno oprijel učenia »blažene« nemščine, je vse drugo vzrok, kar pa seveda ne povedo. Nedavno je bilo in je deloma še tukaj nemško vojaštvo v zalih uniformah in križ je, da se človek ne more s tako postavnimi vojaki pomeniti tako, kakor bi želel; treba se je nemško učitil To je prvi vzrok vsaj pri tistih, ki so pričele z nem-škutarijo. Drugi je pa ženska domišljavost, češ: »nemško je nobel«.
Temu v odgovor to-le: Vsak človek naj se najprej in predvsem to uči, kar rabi v svojem stanu! Kdor bo potreboval nemščino, naj se le nemško uči! Naše kmeti-ško ženstvo pa povečini ne potrebuje v svojem stanu nemščine. Potrebno pa je, da zna kuhati, peči, prati, šivati, na polju delati, živino oskrbovati, slovensko brati in pisati. Zato bodo pa gospodične učiteljice izvrševale prav lepo ter hvaležno delo, če bodo v zimskem času učile naša dekleta šivanja in po možnosti drugih potrebnih gospodinjskih opravil.
Po naša dekleta ne bodo prihajali nemški princi, da bi se morale njim na ljubo nemško učiti. Tista, ki je čednostna in izvedena v gospodinjstvu, bo — ako je božja volja — dobila poštenega slovenskega moža. In kot taka bo morala kuhati, šivati in prati, zakaj od njene nemščine ne bo ne sit, ne zašit, ne opran.
Tujega jezika se človek tudi ne nauči kar tako-le. Za to jc treba časa, vaje in vežbanja. Tistih par nemških besedi bi marsikatero samo zmešalo, češ, jaz sem za na kmetih preučena in prenobel, grem rajše v mesto, v tovarno itd. Tako se ljudje odtujujejo svojemu lepemu kmetiškemu stanu in navajajo za mestno revščino. Vseh pametnih ljudi namen pa je, dvigniti k m e t i š k i stan, ker se je ravno v sedanji vojski pokazalo, kako važen je. Ljudi je treba navdušiti zanj ter jih odvračati od drvenja v mesta.
Da bi pa nas Nemci izpodrinili in zasedli naše kraje, na to pa vendar ni misliti in najmanj še v današnjih dneh. Ali niste nič brale in slišale o jugoslovanski deklaraciji in jugoslovanski državi pod habsburškim žezlom, ki jo upamo z božjo pomočjo priboriti, in v kateri ne bo imel ničesar govoriti in komandirati noben Nemec! — Ali nimate nič narodne zavednosti?
Kar se tiče lepote našega jezika, pa pravijo jezikoslovci, da je naš slovenski jezik, ki nam ga je ljubi Bog dal, vsaj tako lep kot nemški. To priznavajo tudi nepri-2»
stranski Nemci. Znani nemški pisatelj Alban Štolc je potoval po naäih deželah, pa se je prepričal, da je naš jezik zelo blagoglasen. Samo potrudimo se, da ga spoštujemo, ker je dožji dar in ga čedno govorimo ter ne mešamo z raznimi tujimi besedami, Mnogi Slovenci, zlasti pa še Slovenke, so še vedno take, da se jim samo tuje nobel zdi, domače pa zaničujejo in tako pljujejo v lastno skledo.
Poslušajte še nepozabnega nam škofa Slomška, kako nam naroča, da spoštujemo in ljubimo svoj lepi slovenski jezik: »Spoštujmo mili naš slovenski jezik! — Kdor svoj materni jezik zavrže, je podoben zmedenemu pijancu, ki zlato v prah tepta; podoben je gospodarju, ki očetnjavo proda in si drugo pohištvo kupuje, poslednjič pa pride večinoma na beraško palico. Kdor svoj materni jezik pozabi, zakoplje malopridno svoj talent, ki ga bo enkrat Bog terjal od njega.
Oj ljubi, lepi, pošteni slovenski materni jezik, s katerim sem prvič svojo ljubeznivo mamo in skrbnega ateja klical, v katerem so me mati učili spoznavati Boga, v katerem sem prvič svojega Stvarnika častil; tebe hočem kot najdražji spomin svojih rajnih staršev hvaležno spoštovati in ohraniti, za tvojo čast in lepoto po pameti, kolikor mogoče skrbeti, v slovenskem jeziku do svoje zadnje ure najrajši hvaliti, v slovenskem jeziku svoje ljube i brate in sestre učiti; želim kot hvaležen | sin ljube matere, da kakor je bila moja i prva beseda slovenska, naj bo tudi moja ! poslednja beseda slovenska.« Tako je govoril, pisal in delal blagi, učeni in sveti mož knez in škof Anton Martin Slomšek,
Pristavimo tudi še to: Sveta Cerkev sama prizna staroslovenskemu jeziku, ki se je iz njega razvil sedanji naš jezik, častno mesto med cerkvenimi jeziki Trije
(jlavni jeziki namreč, v katerih se oprav-ja sv. maša in dele sv. zakramenti, so: latinski, grški in staroslovenski. Nemški jezik pa nima te časti.
Torej naše sicer dobro in pošteno ženstvo: pamet in razsodnost! Pa v roke ne nepotrebne nemške slovnice, ampak ši-vanko in preslico, kuhalnico in o prostem času pošteno slovensko knjigo! Iz nje se nauči Boga ljubiti in mu služiti, pa tudi spoštovati in ljubiti svoj lepi slovenski jezik ter svojo lepo slovensko domovino!
Pregled po svetu.
Državni zbor. Dne 18, dec. je bila sprejeta v državni zbornici nujnost treh interpelacij, ki se tičejo mirovnega vprašanja, nakar je sledila takoj razprava. V prvi interpelaciji, ki jo je vložil posl, Stanek, se. vpraša ministrski predsednik, če je pripravljen v sporazumu z zunanjim ministrom raztolmačiti vladarju želje avstrijske poslanske zbornice, da se takoj izvolijo zastopniki posameznih narodov, ki naj se kot svetovalci pritegnejo mirovni komisiji, in sicer na podlagi uspehov zadnjega ljudskega štetja.
Druga intereplacija (posl. Adler) zahteva, naj vlada vpliva, da se mirovna po-
gajanja z Rusijo porabijo v to, da osrednji velesili potom ruske vlade naznanita svoje mirovne predloge tudi ostalim državam, ki so z nami v vojni.
Nova kriza je nastala v državni zbornici, in sicer vsled predloga o davkih na vojne stroške. Odbor sestoječ iz članov gosposke in poslanske zbornice je odobril nekak posredovalni predlog, ker gosposka zbornica hoče, da bi veliki kapitalisti in vojni dobičkarji ne bili tako obdavčeni, kakor želi poslanska zbornica. Toda posredovalni predlog je bil odklonjen s 130 proti 122 glasovom. Za odklonitev se glasovali tudi Jugoslovani. Vsled tega izida je odstopil finančni min. Wimmer. Ako z njim soglašajo vsi ministri, bo odstopil ves kabinet, — Interpelacije naših poslancev: Vložene so bile interpelacije zaradi ponovne ostre re-kvizicije krompirja, ko ima Kranjska pravico, da se ji povrne 300 vagonov krompirja, ki ga je dala Kranjska za armado; dalje zaradi švicarskih krav, ki naj se raz-dele med kmete; zaradi zmrznjenega krompirja na progi Brezovica-Vrhnika; zaradi slabih prometnih razmer na južni železnici; zaradi razmer v vojaškem taborišču v Lebringu; zaradi nemškega pouka na c, kr rudniški šoli v Idriji,
Posl. dr. Korošec je izjavi!, da Jugoslovani z eno edino izjemo nimajo v zunanjem ministrstvu nobenega zastopnika, Z ,u nanje ministrstvo o jugoslovanskem vprašanju ni p o u č Cs n o. Jugoslovani zato grofu Černinu »ie morejo zaupati. Zahtevajo, kakor so to zahtevo skupaj s Čehi stavili že v delegacijah, da se k mirovnim pogajanjem pritegnejo tudi zastopn'ki avstrijskih narodov. Ministr. predsednik Seidler je odgovoril, da bi nasprotovalo duhu ustavne države, če bi vlado pri pogajanjih nadzirali posebni sveti. Dogovori se pa lahko predlože, če bo optrebno, v obravnavo. Tudi je povedal Seidler, da hoče v'ada skleniti z Rusijo mir brez aneksij in brez odškodnin.
Velik vtis je napravil govor posl. dr. Korošca v vojnem odseku avstr. delegacije. Z ogorčenjem je navajal dejstva iz dobe preganjanj v južnih krajih. Po govoru so se izrazili nekateri nemški delegati: »Če je vse to res, potem vas, Jugoslovane, razumemo.« Odgovor vojnega ministra smo objavili že zadnjič.
Vojaška komisija na jugu. Nedavno sta bili poslani v jugoslovansko ozemlje dve komisiji: ena vojaška in ena ministe-1 rijalna, da zaslišita osebe, ki so bile po nedolžnem internirane. Poslanec dr. Korošec je interpelirai ministr. predsednika, ker se je n, pr. dovolilo, da so smeli fv Mariboru) biti navzoči tudi okr, glavarji, ki so bili obdolženi nepravilnega ravnanja, Več oseb ni bilo niti zaslišanih, Inter-pelant je zahteval novo parlamentarno komisijo.
Preveč bankovcev. V proračunskem' odseku je bil sprejet predlog, naj porabi vlada vsa sredstva, da se omeji nadaljno pomnoževanje papirnatega denarja v prometu, Finančni minister je obljubil, da se bo po tem predlogu skušal ravnati in omejiti zlasti izdatke vojr.e uprave.
; Sram jih je. Po Italijanskem je bilo med katoličani veliko nevolje, ko se je ču-lo, da je Italija bila sklenila z zaveznicami tajno pogodbo, po kateri naj bi ententa že vnaprej odklonila in preprečila vsako posredovanje sv. stolice za mir. Časopisi, ki sb o tem pisali, so bili pobeljeni. V italijanskem državnem zboru je katoliški poslanec Longinotti vprašal vnanjega ministra, če je to res in če se hoče vlada res tega držati. Sonnino je vprašanje po svojem podtajniku seveda zanikal. To je najkrajši izhod iz zadrege. — Dejstvo je r:. da se ententa za ponovni mirovni prečilo^ in posredovanje sv, očeta Benedikta XV. ni nič brigala; razen Amerike nobena država v ententi še odgovorila ni. Ta molk pomeni, da izvršujejo tajno pogodbo, po kateri ne puste papeža blizu. To se ni zgodilo slučajno, marveč namenoma po načrtih in sklepih framasonskih vlad, ki so zdai v Italiji, v Franciji in na Angleškem na krmilu. Katoličanom vsega sveta mora to deistvo vend.ir le odpreti oči
Hiisija. Volitve v rusko postavodajno skupščino so se končale. Volili so moški in ženske od 20 leta dalje; volilno pravico so izvrševali tudi vojak'. Izid je tak, da imsšo boljševiki (sedanja vlada] pač največ glasov; po nekoliko manj jih ie dobila kmečka stranka, ki je pa razcepljena v tri struje, in pa stranka kadetov (meščanov). Boljševiki so nasproti obema strankama v znatni manjšini. Kako se bodo sporazumeli, ie veliko vprašanje. V kmečki stranki je ena struja, ki gre skupno z delavstvom. — Ako se posreči Leninu, da sklene mir, mu bo vsa rusko prebivalstvo hvaležno. — V Petrogradu ne dvomijo, da se ne bi sklenil mir. — Državljanska vojska se nadaljuje.
->Saj smo dejali...« Na Ruskem so še vedne zmede. Kat so mnogi pričakovali, predvsemi ruski kmetje sami (»Domoljub« je o tem že Doročal), da bo namreč Lenin mednje razdelil zemljo, to se menda nc bo zgodilo. Leninova vlada je sicer razglasila neki zemljiški načrt, ki je pa čisto socialističen, Zasebna last zemljišč naj b; se sploh odpravila. Kmetje bi dobivali zemljo samo v obdelovanje. Vsak bi smel imeti le toliko zemlje, kolikor je more z družino brez poslov obdelati, in še ta bi ne bila njegova. Ruske, kmete je ta načrt po pravici razburil. Misiili so, da bodo dobili nove zemlje, zdaj jim pa hoče vlada še to vzeti, kar so je imeli. Zakaj, če kmet ni gospodar na svoji zemlji, ni kmet, ampak državni tlačan. Tako se pa kmetje niso zmenili in niso zato šli z revolucijo. Tudi mi smo mislili, da bo Lenin bolj prebrisan in da ne bo usiljeval kmetom socializma, ki za kmeta ni in biti ne more. No, to pa tudi utegne Lenina pogubitil Neki ljubljanski časnikar nas zato zmerja, da smo neumni, Ne vemo, kaj bi bilo v tem tako neumnega, če smo imeli Lenina za bolj pametnega, kakor je pa. Seveda, nekateri so strašno u eni; potem, ko se kaj zgodi, pravijo, saj smo dejali — pa niso nič dejalil
Mirovna pogajanja.
Avstrijski minister za vnanje stvari grof Černin in nemški državni tajnik sta se 20. dec. podala v mesto Brest-Litovsk; Brzojavila sta Trockemu, naj pride tudi sam tja. da se uvedejo splošna mirovna pogajanja. Trockij je naročil odposlancem, naj vprašajo, če hoče Nemčija skleniti mir brez aneksij in odškodnin in če prizna načelo, da smejo narodi sami odločevati o svojem blagobitju. CTrof Černin se je sešel že 20, dec. z ruskimi odposlanci; občevanje je bilo zelo prijateljsko. — Angleško časopisje pravi, da posebnega miru med Nemčijo in Rusijo ni mogoče več zadrža-vati. Poudarja važnost, ker bo na ta način počil obroč, ki je oklepal osrednje velesile in bodo poslednje imele na razpolago bogate vire gospodarsko-močne Riisije,
Dne 22. decembra ob štirih popoldn» so se v Brest-Litovskem s slavnostno sejo pričela pogajanja o miru. Princ Leopold Bavarski je ponudil čestno predsedstvo turškemu zastopniku Ibrahim Haki paši, ki je najstarejši med odposlanci. Nadaljno sejo ;e vodil državni tajnik pl. Kühlmann. V otvoritvenem govoru je izražal željo, naj se obnovi mir in prijateljstvo med Rusijo in državami, ki co zastopane. V predsedstvu se vrste prvi zastopniki petero vele-j sil. Razpravljati se sme rusko, bolgarsko, nemško, turško in francosko. Ko je ruski zastopnik razjasnil mirovni program, so zastopniki štirih velesil izjavili, da hočejo predlog sprejeti v pretres.
Novi uspehi ■».•■ /d Brento in Piave. Otl 11. dccMiiforn ujetih blizu 9000 Italijane1.. Xa drugih bojiščih nič posebnega. — V ltuslji divja dalje državljanska vojska.
V ZNAMENJU VOJSKE IN MIRU.
Novo in staro leto si podajata roko. Staro leto se ni moglo ločiti od vojnega hruma, ki ga kot dedščino podaja novemu. Ali nas čaka morda zopet leto vojskinega gorjä? Klic po miru. klic po treznosti, opomin k ljubezni je bil zadušen z bojnim hru-mom. Države in narodi so se tako zagrizli v sovraštvo, da ie papežev opomin k miru našel le tuintam malo odmeva -- uspeha pa ni dosegei. Bojni vrvež je še prevladoval v 1, 1917; vendar pa nam je prineslo vsaj zarjo miru. Vojska ubija ;amo sebe. Med najhujšimi boji je vedno bolj raslo hrepenenje po miru; čim bolj je raslo vojskino gorje, tem bolj pridobiva tla misel, da je mir več kot vse druge dobrine tega sveta. Čimbolj divja boj, tem bolj se krepi glas: <>Mir za vsako ceno!« In tisti, ki se ustavljajo miru, ostajajo v čedalje večji manjšini.
In kaj nas čaka v novem letu? Iz dosedanjih izkušenj vsaj nekaj lahko sklepamo, Posredovanja najbrže ne bodo prinesla miru, Kakor je na vzhodni fronti
vojska ubila vojsko, da je ves ruski narod danes prežet volje in želje po miru, tako se bo najbrž zgodilo tudi na drugih fron; tah. Vojska bo morala opešati, ker bo sama sebe izčrpala. In znaki tega razvoja se >;e oglašajo v Italiji in tudi v Franciji. »Mir za vsako ceno!« — ta misel prevzema večino širše mase narodov, za njo se zavzemalo slasti oni, ki v vojski največ trpe in to so — vojaki. Vsa politika, vsi načrti za nove državne tvorbe — tonejo v tem hrepenenju no miru! »Kaj nas briga vse drugo — le mir hočemo!« — ta klic dobiva vedno več moči povsod, in kadar bo prevpil vse druge klice — takrat bo prišel čas za mir!
Boi za mir in za vojsko je sedaj ob koncu starega in v začetku novega leta na višku. Zdaj prevladuje zahteva po miru, po kmalu stoji zopet na vrhu bojna sfrast. Za mir in za vojsko se bije hud boj po državah in med našimi sovražniki, na tudi pri nas ga poznamo! Seveda je ta boj zelo skrit in pogosto zavit v najlepše mirovne fraze. Toda, kdor jasno motri vse to vrvenje, ho lahko opazil, da se za raznimi mirovnimi izjavami pogosto skriva, skrivna želja —- še kaj doseči, predno se sklene mir. In tu so vsi narodi enaki: med sovražniki, med Nemci in med avstrijskimi državniki so struje, ki si žele miru — toda samo pod gotovimi — pridržki. Mi pa . pravimo: L. 1918 bo poteklo v znamenju
ni i r u, ki ga bo rodila v o j -
ITALIJANSKO BOJIŠČE.
Zopet uspeh med Piave in Brento.
Dočim visok sneg in slabo vreme zavirata na Asiaški visoki planoti vsako večje podjetje, pa Kraussove čete med Piave in Brento ne puste sovražnika v miru. Uspeh, ki smo o njem zadnjič poročali, se je znatno razširil. Naše čete so zasedle zopet par vrhov vzhodno od Brente in iztrgale sovražniku najvišji greben, tako da se bo sedaj lahko nadaljevalo prodiranje proti beneški dolini med Piave in Brento. Dosedaj so imele naše čefe v tem prostoru sovražnika pred seboj vedno višje, seda} so pa naši zgoraj — na višjih gorah, V, teh bojih se je odlikoval zlasti koroški pešpoik št. 7. Čete generala Kraussa so med Brenlo in Piave ujele od 11. do 19. decembra 270 častnikov in 8150 mož.
RAZNA BOJIŠČA.
Na zapadnem bojišču se bijejo mestoma hujfi topovski boji, dasi brez večjih vojnih po 'jetij.
Tudi v Macedoniji je položaj neizpre-menjen. Angleško časopisje poroča, da bo poveljnik solunske armade Sarrail odpoklican.
Po osvojitvi Jeruzalema ludi v Palestini ni bilo večjih bojev.
2000 — proti 863.000. Ameriški časopis »Daily Mail« prinaša zanimivo razmo-trivanje: Nemško vojno "ndstvo uporablja spretno svo'c .sile s iem, da mai del nemških čet zaposluje veliko nasprotno moč; vsled tega pa lahko izrablja večje svoje sile za ofenzivo. 2000 nemških mornarjev v 50 podmorskih čolnih, ki vedno preže na morju, zaposluie 8f-3 000 mornarjev sporazuma. Sporazum mora namreč z vso
31
svojo mornarico kriti svoja podjetja in prevoze po morju pred temi podmorskimi čolni in tako mora skoro 900.000 mož stati v boju proti peščici nemških mornarjev.
Boji v Rusiji. Ukrajinci so ustanovili lastno republiko. Vse ruske .vladne čete so razorožili, Vsled tega je nastala med rusko in ukrajinsko vlado velika napetost, ki lahko vsak čas izbruhne v krvav boj, Kozaki do danes še niso priznali petro-grajske vlade boljševikov. Med njimi in vladnimi četami se ob Volgi bijejo krvavi boji. Njih poveljnik Kaljedin dobiva vedno več moči. Čete boljševikov nimajo topov, pač pa mnogo strojnih pušk, nasproino so pa kozaki oboroženi tudi z lahkimi topovi, Vsa pokrajina ob Donu in Volgi je kakor ognjenik, kjer divja dr?nvV->nska vojska.
Tedenske novice.
Shod ljubljanskih zaupnikov S. L. S.
e bil dne 18. decembra na večer v dvorani abstinenčne gostilne v Ljubljani. Vo-
msgr. A. Jaklič. Pokojni dobrepoljski rojak je bil splošno priljubljen pri vojaštvu in drugod. Vojni kurati so imeli v njem ljubeznivega predstojnika, ki jim je pomagal z bodrilno besedo in s svetom. Zadnja leta je bolehal, a je kljub temu vztrajal do minulega poletja v službi kot vojni superior 3, kora v Gradcu. Zasluženi mir je le malo časa. užival. N. p. v m. I
Da ostane sveža misel jugoslovanska, da se zapre sapa tistim nemškim nacio-nalcem, ki so se drznili očitati, da naše ljudstvo ne umeva važnosti jugoslovanske deklaracije, se oglašajo še vedno nove občine s primernimi, včasih celo ostrimi izjavami za uresničenje te ideje. Poudarjajo pa tudi, da se mora zagotoviti Slovencem popolna svoboda v verskem, političnem in gospodarskem pogledu. V »Slovencu« so priobčile primerne izjave še naslednje občine: Moravče, Osilni^a, Trojane, Zlato polje, Velika vas, Ajdovec, Bela cerkev, Velika Loka, Velika Dolina, Žužemberk, Postojna, Mavčiče, Blagovica,
Slovcnci zapostavljeni. Razglasi v Gorici зе objavljajo v italijanščini, nemščini in furlanščini. Torej furlanščina, ki je zgolj narečje brez literature, ima več veljave,
Prehod čez Tilment.
dil ga je začasni načelnik prelat A. Kalan, ki je razložil temeljne programne točke. Govorili so še primarij dr. Gregorič, urednik dr. Jež, mestni župnik dr. Barle i. dr. Sprejete so bile med drugimi resolucije, ki izražajo pozdrav in soglašanje z jugoslovansko deklaracijo ter vdanost presvetlemu knezoškofu ljubljanskemu. — Sestanek vseh zaupnikov S. L. S. bo 27. dec. ob dveh popoldne v dovrani hotela »Union« v Ljubljani.
Premeščeni so bili gg. kaplani: Vinko Lavrič od Sv. Trojice v Tržišču v R'bnico, Fr. Sedej iz Polhovega gradca na Dobrovo. — Gosp. novomašnik Alojzij Peček je nastavljen kot kaplan pri Sv. Trojici v Tržišču; g. АГ. Kodermac iz goriške nad-škofije kot kaplan v Poljanah nad Škofjo Loko. — Stalni pokoj je dovoljen g. Antonu Jemniku, duh. svetniku in župniku na Selih pri Kamniku.
t Vojni superior Anton Jaklič. Dne 17, decembra je v Zasipih na Gorenjskem n« nadoma umrl vpokojeni vojni superior 41
nego slovenščina na Goriškem. Vsled tega krivičnega zapostavljanja je vložil poslanec Rybar ostro interpelacijo v državnem zboru.
Novega tekmeca je dobil »Domoljub«, V Ljubljani je začel izhajati že tretji tednik; imenuje se »Resnica«, Kaj naj rečemo? .,. »Domoljub« ostane, kar je bil 30 let. Držal se bo stare utrjene poti, ki je očrtana tudi v današnjem uvodnem spisu. Kdor ga bo v tem podpiral, ga bo pozdravil.
Nova zaušnica. Za notaria v Pliberku, čisto slovenskem kraju na Koroškem, je imenoval pravosodni minister zagrizenega Nemca J. Schwarzla. To imenovanje je zopet nova zaušnica za koroške Slovence, Pa bi vendar naši poslanci pravočasno na noge stopili, kajti zdaj se bo minister lahko izgovarjal, da je ugovor prišel prepozno.
V katoliško Cerkev je prestopil v nedeljo 16. dec. protestant Karel Hofer, rojen v Brezah na Koroškem. Zdaj »luži
kot korporal pri c, in kt. artiljeriji na laški fronti. Sveti obred je izvršil v žiipni cerkvi v Postojni g. dekan Iv. Ev, Beäter.
Samouprava. »Občinska uprava«, {glasilo »Kmetske županske zveze«, se z novim letom podeželi in postane uradno glasilo deželnega odbora kranjskega pod imenom Samouprava. »Kmetski županski zvezi« se pusti v listu poseben oddelek. Stroški so preračunani v istem znesku, s kakršnim se je doslej podpirala »Občinska uprava« iz deželnih sredstev.
Nagla in nesrečna smrt. Na Vrha (občina Vel. Loka) na Dolenjskem se je ponesrečila 201etna Amalija Bregar, Z očetom sta v gozdu drvarila. Podžagano drevo jo je pri padcu udarilo na glavo, da je bila na mestu mrtva.
Nagloma je umrl 13. decembra Franc Podlogar, 181etni edini sin g, Ai, Podlo-garja, posestnika in gostilničarja na Kalu pri Št. Janžu na Dolenjskem. Pred dvema letoma je težko prizadeti rodbini ugrabita smrt hčerko Mirni, učiteljico' v Stranjah,
Vojaške novice.
Odlikovanje. Cesar je podelit poslan cu vitezu Pogačniku red železne krone 2: razreda z vojno dekoracijo. — Viteški križec Franc Jožefovega reda z vojno dekoracijo je prejel katehet na kočevski gimnaziji g. Fr. Watzl.
Naj se udejstvi! Zopet bodo božični zvonovi oznanjevali »Mir ljudem .,.!« Dal Bog, da se to kmalu udejstvi in se uresničijo želje, izražene v majniški deklaraciji, kateri se slovenski možje in mladeniči na fronti pridružujemo s celim srcem! Pred našimi očmi vstaja zarja svobode in združenja. Pozdravljamo našega presvetlega knezoškofa dr. Jegliča, ki se je postavi) na čelo svojemu ljudstvu! Živela svobodna Jugoslavija! Živel oče njen dr. Kreki — Mnogo božičnih in novoletnih pozdravov: Enol, prost. Iv. Jenko, Traven Matija, Zidar Franc, Jos. Jagodic, J. Bizovičar.
V III, plačilni razred je pomaknjen vojaški škof dr. E. Bjelik.
Olajšava. Že U. septembra je bil Izšel cesarjev ukaz, da se vojaki, ki so očetje šestero ali več nepreskrbljenih otrok, ne smejo obdržati v službi na fronti aiii vi krajih, kjer bi bili v nevarnosti. Doslej se ta ukaz menda še ni mogel docela uvetja* viti; vendar je pa cesar dodal še novo odredbo, da se smejo v zgoraj navedeno število vštevati tudi pastorki, posinovljeni otroci (ki je zanje dotični vpoklicanec skrbel), in celo nezakonski otroci, ako žive v družinski zvezi z vpoklicancem,
Ob asiaškem bojišču, kjer so boji silno trdovratni in napori nadčloveški, naše vojaštvo veliko trpi, ker vztraja v trajnih spopadih ponoči in podnevi ob mrazu 20 stopinj pod ničlo. Nasprotnika se obsip-ljeta s strupenimi plini in drugim morilnim orožjem. Jate letalcev se pode semintja ter spuščajo bombe po skalovju. Kaj v.te človek pretrpi!
Da vrnemo. Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem slovenskim fantom na bojiščih, po bolnišnicah ш
povsod. Zahvaljujemo se obenem za večkratne pozdrave in voščila, ki nas jako razvesele in zato prav radi čitamo »Domoljuba«. Kličemo vam ob novem letu: Na veselo svidenje in srečno vrnitev v naSo ljubljeno domovino Kranjskol V imenu številnih Slovenk: Pavla, Lenčka, Marija in Jožefa Marn.
Z visokih laških planin. Dragi »Domoljub«! Precej časa je minilo, odkar se nisva skoro nič videla, ker nisi bil kos, da bi hitel za nami. Mi smo »drli« črez hribe in vode za »polento«; tako jo je pihal, da je bilo veselje. Od 25. oktobra do 15% novembra smo šli noč in dan naprej, parkrat tudi do pasu v vodi, kajti mostovi so bili .večinoma porušeni. Sedaj se nahaja naš polk na visokih pianinah, daleč na Laškem. Tu sme se malo odpočili; sedaj samo čakamo povelja, kdaj jo odrinemo naprej proti Veroni, Tu na Laškem je vsega v izobilju, posebno vina in polente, pa tudi kakšen prešiček se dobi za priboljšek; no pa saj smo ga tudi pošteno zaslužili. Upa-mu; da v kratkem izgotovimo s polentar-jem. Vesele božične praznike vsem bralcem »Domoljuba«. Na svidenje. F. Vide.
Padel je vojak cesarjevičevega polka Kiv Penko iz Št. Petra na Krasu. Pokojni se, je boril od začetka vojske na vseh frontah. Hrabremu in poštenemu mladeniču — svetila večna luč!
Umrl je 4. decembra na tirolskem bojišču predstrelec pri topničarjih Fr. Obreza iz: Selščka pri Begunjah. Bil je odlikovan 7,, veliko srebrno svetinjo za hrabrost, kakor tudi z brončasto. Zapušča tri male otročiče.
Goriškim beguncem in vsem prijateljem, ki so pomagali rešiti domovino, vošči* Vesele praznike korp. Forčič A. z italijanskega bojišča.
Ustreženo bi bilo, če bi kdo vedel in naznanil posestniku Ig. Kranjc (Ponikve štev. 72, p. Grahovo na Primorskem), kje se nahaja njegov sin Jurij Kranjc, ki je bil nazadnje pri gorskih strelcih 2, XI. Komp., 4 voj,
V Zagraj-u pri Gorici je imelo neposredno pred 12. bitko 27 italijanskih vojnih kuratov in 20 v vojni služečih italijan-skih duhovnikov tridnevne duhovne vaje, ki sta jih vodila P. Semeria in minorit P. Gemelli. — Na Krasu pri Kostanjevici so postavili Italijani pod vodstvom polkovnika Reghini lepo kapelo Matere božje, •Tudi oltarna slika je delo italijanskega vojaka, Vse to kaže, da je ludi med Italijani dovolj verskega zmisla.
To da misliti. Pišejo, da je med četami, ki jih je Amerika poslala na bojišče, 60 odstotkov katoličanov, in vendar so protestanti in drugoverci v Sev. Ameriki v pretežni večini,
Municijska tvornica blizu Kijeva je šla te dni vsled eksplo2ijc v zrak. Pri tem se je smrtno ponesrečilo veliko ljudi.
Bojazen na angleški strani. Angleški ministrski predsednik Lloyd George je imel v zbornici govor, ki je v njem tožil, da sta položaj Anglije in zaveznikov zelo poslabšala dva dogodka: poraz Italije in preobrat Rusije. »Ta dva dogodka — je rekel — sta pomnožila naše skrbi in nalo-lila ostalim zaveznikom nova bremena.
Nt dvoma, da bodo prihodnji meseci najbolj kritični.«
Angleži sami priznavajo, da so imeli v svojih ofenzivah ogromne izgube. Uradno poročilo našteva, da so n, pr, ravno meseca septembra izgubili 2938 častnikov in 109.200 mož; meseca avgusta pa 5284 častnikov in 52.404 može.
V Angliji ovira. Trockij je zopet pozval francosko in angleško vlado, naj se udeležita mirovnih pogajanj, Francija bi pritrdila, a Lloyd George odločno nasprotuje, Trockij je v Londonu naznanil, da Rusija razveljavi svoje plačilne obveznosti sporazumu, če bo nadaljeval vojsko.
Za praznike in za 1918 — voščimo domačim in »Domoljubovim« bralcem vojaki cesarjevičevega polka vse dobro: J. Sainsa, Sp. Ret je: Iv. Zaje, Soteska; J. Svašnik, Draga; I<*n. Rom, Semič; Al. Dobrin, Tržič. — »Mir, ki ga ves svat prosi in želi, nam prinesi božje Dete, Kralj miru! Naj bi se kmalu izpolnile želj 2 slovenskih sinov, ki se jim toži po domovini. Jog daj, da bi naše zmage prinesle I slovenskemu narodu po prestanih naporih obilna sadove. V tem zmislti pošiljamo svojim domačim in vsem rojakom srčne pozdrave in iskrena novoletna voščila. Korp, Fr. Murn, Karel Grenc, Ant. Vrhovec, Fr. Gerjol. — Iskrene pozdrave vsem domačim iz severnega bojišča. Tu imamo vsaj to veselje, da je potihnilo grmenje topov in tudi ogenj iz pušk. Sprejmite, dragi tovariši na južnem bojišču, najsrčnejše pozdrave. Upamo, da se kmalu vsi snidemo v domovini. Des. Rud. Kordiš, Loški potok; des. Ivan Peternelj, Gorenjsko; Iv. Gregorič, Karel Car, Al. Vesel, Jožef Vesel, vsi iz Loškega potoka; Ant. Budja, Radgona; Fr. Tancik, Dolenjsko. — Mnogo srčnih pozdravov vsem domačim in znanim iz zasneženih Tirol. Voščimo, da bi imele gospodinje mnogo opravka pred pečjo; želimo, da bi se v novem letu v srečnem miru sešli vsi na svojih domovih: Pernuš Anton in Peter, Srednja Bela; Kocjan Ant., Ljubljana; Jenko Peter, Šutna; Zupan Fr., Št. Janž; Vodnik Fr., Ga-brška gora^ Španigar Štefan, Štajersko; Kern Peter. — .srečne in vesele božične praznike ter novoletne pozdrave vsem dolenjskim dekletom: Tone Gognavec, Mirna peč; Ivan Go-rišek, Št. Jernej; Franc Dolenc, Škofljica: Fr. Fabjan, Mirna рл*; Josip Šunta in Ivan Kar-lovšek, Radeče. — Vesele božične praznike in srečno, veselo novo leto želimo vsem bralcem časopisa in pošiljamo srčne pozdrave iz bojišča slovenski fantje: Vinko Benda, Šmarca; Alojizj Vavpotič, Palovče; Stanič Fr., Ropar Štefan, Trbovšek Matija, Borovnica Anton, Ferselič Franc, Černač Franc. — Najlepše Dožične pozdrave pošiljamo slovenski fantje z romunskega bojišča: Fr. Umnik, Stanko Rogelj, Ant. Zadraznik, E. Pire, Pavel Pič, Mat. Bojane, Jos Zoran, Jos. kulj. Josip Špendal, Jos. Vrhove, Fr. Hrovat, Jos. Paternost, Stanko Klemenčič, enoletni prostovoljec Stanko Klemenčič, Jos. Intihar; korp. Jos. Vajt, Fr. Virant, Jos. Jaklič, Jos. Višček, Jos. Urankar, Andr. Mekuc, Mih. Sekoncc, Mih. Lukanc. Fr. Pangorčič. Dal Bog kmalu m i r! —- Vesele, srečne božične praznike in srečno novo leto 1918 želimo podpisani črnovojniki 27. dom, polka svojim dragim domačim, znan-ccm in prijateliem in cenj. bralcem »Domoljuba «: Desetnik Franc Pire. Videm; podd, Karel Petek, Gor, Logatec; podd. Luka Kesč, Dalmacija; inf. Springer Franc in Šetina Josip, Dol. Straža; Lovrin Rok, Črnomelj. — Najlepše pozdrave in vesele božične praznike vsem bralkam in bralcem Domoljuba«! Četov. Rudolf Šlibar, Korp. Hede Joško, korp. Gorjup Franc, poddesetnik Pavšič Rudolf, Urbane Matej in Terček Fran. —• Dragi »Domoljub«! Kot zvest obiskovalec naših domov te prosimo: pozdravi nam svojce in prijatelje, vošči jim vesele božične pravnike in lepše dneve v novem letu 10t8. Na skorajšnje svidenje! Janez Skrbeč, Nadlesk pri Ložu; Franc Intihar, Pudob pri Ložu, Lunka Andrej, Zerovnica pri Cerknici, Anton Zalar, vas Bezuljak; Palčič Berdo, vas Pudob, — Vesele božične prazni-
ke ter srečno novo leto želi vsem domadün, sorodnikom in znancem podi, A. Lekšan, lno-most. — Božične pozdrave pošiljamo sloven-* ski fantje od visokogorske stotmje iz daljne laške dežele vsem znancem.	•
i	i Joško
Šteh, Franc Ribnikar, Pavet Ogorevc, Franc Zaje, Ivan Meze. — Najlepše pozdrave pošiljamo in obenem voščimo vesele božične praznike in srečno novo leto vsem Slovencem in Slovenkam sledeči slovenski in hrvaški top-ničarji, ki se nahajamo na zasedenem laškem ozemlju: Franc Kramar iz Matene pri Igu; Anton Marenk iz Dražgoš na Gorenjskem; Franc Gerden iz Martinje vasi na Dolenjskem; Fr. Veršič iz Št. Andraža v Slov. goricah; Franc Štibernik iz Luč na Dolenjskem; Gašper Filip iz Oplotnice na Štaj.; Peter Rebernik iz Marije Snežne na Štajerskem: Franc Slavič od Ljutomera, Staj.; Ivan Melišnik od Sv. Petra pri Velikovcu, Koroško; Jernej Marolt od Jani pri Litiji; Užmah Ivan iz Žusma pri Celju; Anton Dobelšek iz Dobrne pri Celju- — Hrvatje: Čtv. Leopold Simondža iz Sinja v Dalmaciji; čtv. Ivo Perič iz Duvna v Bosni; predmojster Ostojič Križan od Mostarja v Hercegovini; predmojster Škarica Marko iz Krana v Dalmaciji; prem. Rusič Vojin , Knin, Dalmacija; Soso Stipan in Dodik Jožo, oba iz Ljubuške j Hercegovini; Rodič Lazo iz Cazina v Bosni) Mirovič Jožef, Bjelovar, Hrvatska; Jurkovic Jure iz Gabele v Hercegovini; Mate Novak iz Prozorja v Bosni. Na veselo svidenje v novem letu 1918, ako je božja volja. Ker smo izdajalskemu Lahonu dobro dali »pod nos«, smo trdno prepričani, da je letošnji Božič zadnji vojni Božič, in imamo celo sladko upanje, da znamo že pirihe sekati doma o Veliki noči, ako Bog da. V to pomozi Bog in sreča junaška! — Srečne in vesele božične praznike in mirno novo leto želijo slovenski fantje zdravi in veseli s tirolskih hribov vsem bralcem in bralkam »Domoljuba«: Janez Mencin, Mala Rač-na; Jožef Knez, Šmarčna; Matija Dolauc, Ko-šica pri Zagorju; Anton Bonin, Istra; Franc Krmelj, Zminec pri Škofji Loki; Franc Re-povš, Videm-Št. Janž. — Slovenski fantje z italijanskega bojišča želimo vsem bralkam in bralcem »Domoljuba« vesele božične praznike in srečno ter veselo novo leto in skorajšnji mir: Strelci Tekavec Franc, Žalina; Skubic Franc, Višnjagora; Dime Anton, Študa; Mowri Jožef, Cerkno; Kozlevčar Franc, Zatičina; Koščak Miha, Žalina. — Vsem bralcem in bralkam »Domoljuba« vesele božične praznike in srečno novo leto, ki naj bi prineslo vsem toliko zaželjeni mir ter privedlo materam sinove, nevestam ženine, narodu pa lepše in svobodno življenje. Naša prošnja pa je, da bi bil naš povratek in sprejem tak, kakor ga zaslužimo kot hrabri branitelji domovine. Fantje cesarjevičevega pešpolka: desetnik Škerjanec Janko, Homec; poddes. Peterim Feliks, Rob; des. Bartol Franc, Loški potok; Marolt Lovr., Vnajnarje; Kos Jožef, Orehovec; Pečnik Ant,, Brezovec; Bizjak Jožef, Senuše; Hočevar Ant., Trebelno; Kurnik Franc, Roviše; Iskra Franc, Mengeš; Ovčak Franc, Šmartno; Zupančič M., Črmošnicc; Koščak Stanko. — Podpisani pozdravljamo vse Slovence in Slovenke, posebno pa bralce »Domoljuba« in jim želimo vesele božične praznike in srečno novo leto: podd. Alojz Kolen, Loke pri Gorici; inf. Rudolf Lampič, Črnuče pri Ljubljani; Fr. Groz-nik, Polje pri Višnjigori, — Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem bralcem in bralkam »Domoljuba« želita z mrzlih zasneženih Tirol četovodja Jožef Vučina in Anton Gerpac. — Srčne pozdrave pošiljata vsem bralcem in bralkam »Domoljuba« ter voščita vesele božične praznike in srečno novo leto slovenska dragonca v Galiciji: Janez in Anton Krašovec. — Prisrčne pozdrave pošiljava iz gorke Italije vsem bralcem in bralkam »Domoljuba«, posebno pa vsem dekletom z Do-lenjske. Mi smo še vsi zdravi in veseli, kef Italijan pred nami leži. Tukai je prav lepo in brez snega. Voščiva vesele božične praznike in srečno 1918! Želiva skorajšnjega svidenja pri kozarcu rujnetia vinca. Predm. Mart. Pod-lesnik in Mihael Gačnik iz Št. Ruperta na Dolenjskem.
Mazne novice.
Dar sv. očeta Benedikta XV, ujetnikom. Po ukazu sv. očeta je obiskal pa-•• pežev zastopnik v Monakovem, msgr, Pa-celli, ujetniško taborišče v Buchheimu ter razdelil 1400 zavojev z živili, ki so bili dar sv. očeta. Prav tako obdarovanje je bilo v Ingolstadts
»Prvovrstni domoljub.« List »Ave Maria« piše v 12. št. 1917. med drugim: »Ko hrepenimo po miru, poskrbimo najprej za notranji mir. Narodnosti naj se skušajo med seboj sporazumeti; njih upravičenim željam naj bi se po možnosti ustreglo. Ukrajinci v vzhodni Galiciji, ki so imeli samo poljsko upravo in poljske uradnike, ter so od njih marsikaj prestali, hočejo ostati pod Avstrijo, a imeti hočejo lastno upravo. Med Ukrajinci, ki so bili brez krivde ali pa v zmoto zapeljani, je bilo — kakor poroča nadškof Szeptycki — 30,000 po nedolžnem v tej vojski po-morjenih .,, Jugoslovani, Dalmatinci in Slovenci hočejo avstrijsko-jugoslovan-eko državo, Slovenci so se izkazali kot prvovrstni patrioti inzaslužijo, da se jim ustreže. Poljaki bi radi, da se jim dovoli samostojnost Galicije in da se priklöpijo kraljestvu Poljskemu. V koliko je to možno,,.? Češko ljudstvo, sicer tako izborno, je žal nahujskano in pod vplivom takih voditeljev, ki ga zavajajo .,.«
Odbor za vrnitev beguncev in obnovitev Primorja, ki ima svoj sedež na Dunaju, I„ Bankgasse 2, je izvolil prevzviš. g. nadškofa dr. Fr. B. Sedeja za častnega predsednika.
Nov volivni red. Dne 19. decembra je bil v hrvatskem saboru sprejet v tretjem branju načrt o novem volivnem redu.
Zmrzel krompir. V Gradec je prišlo nedavna 15 vagonov krompirja iz Nemčije; v 10 vagonih je bil krompir popolnoma zmrznjen, kajti na vožnji je bil cele tri tedne. Tudi druga mesta so dobila cele vagone prezeblega blaga. — Kaj pomaga, če bi zdaj kaznovali brezvestne ljudi, ki so to zakrivili?! Blago je uničeno, reveži bodo pa stradali.
Pobuna zoper avstrijske ujetnike. V mestu Zajcevo blizu Kazana ob Vo'gi v Rusiji je pred nekaj tedni nastal r 'j in sicer v hiši, kjer je bilo nastanjeni' krog 100 avstrijskih ujetnikov. Ker je Ло viharno vreme, se je ogenj hitro razširil tudi na ostalo mesto. Nekdo je razširil govorico češ, da so ujetniki zapalili. Množica se je nato v jezi in brez premisleka vrgla nad uboge žrtve, jih zasledovala po ulicah, bila, tepla in preganjala. Več jih je bilo dobesedno potolčenih; pomagali so tudi v*' '.
Jmrt v cerkvi. Ko so nedavno angleške ladje obstreljevale škofijsko cerkev sv. Petra in Pavla v Ostende, je bilo večje število pobožnih vernikov — sami Belgijci — deloma mrtvih, deloma ranjenih.
Pod vlado boljševikov. Ljudski komisarji na Ruskem so odredili, naj se loči cerkev od države, dalje naj se zapleni lastnina cerkva in samostanov, in da ne ruska duhovščina pritegne vojni službi brez orožja. S temi odredbami se med 6i
ruskim ljudstvom boljševiki gotovo ne bodo prikupili.
Trgovina na ruski fronti. Poroča se, da Nemci na posameznih oddelkih fronte pridno izmenjujejo tovarniške izdelke za živila, V Petrogradu že naročajo blago iz Nemčije.
Oospodarske stvari.
Gospodarski in tržni pregled.
Kaj smo dosegli v preteklem letu?
»Domoljub« je hotel biti našim kmetom vodnik. Razlagal jim je gospodarstvo po svetu in vnemal za pameten napredek, da bi mogli vojsko prestati brez posebno občutnih nasledkov. — Hvala Bogu, naše gospodarstvo ima še dobre korenine. Manjkalo nam je delavcev, vprežne živine in umetnih gnojil, vendar se bo izhajalo, čeprav bo živež pičel, do prihodnje žetve. Kaj nas je rešilo? Ona železna vztrajnost vseh delavcev in delavk, ki so še doma ostali! Končano mora biti, naj stane kar hoče! In delo je bilo res pravočasno končano. — Druga zahvala za srečni konec gre deželnemu odboru ter previdnemu postopanju vlade. Ko bi kmetu vse pobrali, da bi sam pomanjkanje trpel, bi moral izgubiti veselje do dela. Za enkrat bi se dobilo nekaj kilogramov več, toda za naprej bi bila prehrana ljudstva v največji nevarnosti. Če se vrv preveč nategne, gotovo poči. Tudi za naprej moramo imeti pametne in vztrajne vodnike, ki se za ljudstvo res žrtvujejo. Samo govoriti, ali pa staviti vprašanja, ki malo ali nič ne za-ležejo, to se lepo čita, pomagano je pa s tem malo.
Gospodari in gospodinji modro! Treba bo tudi, da vsi napravimo, kar je potrebno. Ne mislim le kmečko potrebno delo, ampak tudi na pametno gospodarstvo s tem, kar imamo. Zaloge živeža in masti so letos povsod prav majhne. Kmečka gospodinja si kmalu uravna svoje gospodinjstvo. Če je manj žita, se bo manj speklo kruha in manjkrat kuhali žganci. Pozimi se že prebije, čeprav želodec včasih malo godrnja. Za malco bi zadostovalo mesto kruha, kako suho sadje ali pa opoldanski ostanki. Če je manj masti, se manj zabeli. Drugače je pa z onimi, ki so vedno vse na trgu kupili. Morebiti so ie dolgo pogrešali masti. Zdaj je dobe kaj več, pa lahkomiselno govore; Danes mora biti dobro, za-naprej bo pa že še. Letos bo naglo zmanjkalo debelih prešičev, varčevati bo treba povsod. Zdaj mora izginiti ono nesrečno ravnilo življenja: »Enkrat z betom, enkrat s pesom«. Dobijo podporo, pa mora naenkrat vse iti. Pravijo, da se posebno odlikujejo nekatere begunke in nekatere delavske družine. Ko bo zmanjkalo vsega, bodo pa zopet vpili: »Ničesar nimamo, zabeliti ne moremo, živimo po pasje, Kmetje imajo vsega dosti, poberite jim mast!« — Radi smo dali, kar smo mogli, toda red mora biti. Čeprav imaš nekaj kron, je trebc'i tudi zdaj najprej delati, da bomo mogli živeti Za ta čas imaš toliko. Potem ne dobiš ničesar več.
Cene prešičem drugod. Ogrska vlada je določila, da se ne smejo klati prešiči
pod 40 kg in ne pitati čez 90 kg brez posebnega dovoljenja. Cena za 100 kg žive teže je 7 K. O teh določbah smo izvedeli šele iz nemških časopisov. Ogri skušajo po stari navadi obogateti na stroške Avstrije. Na Nemškem sj imeli dozdaj prav visoke cene za prav debele prešiče. Zdaj so te posebne cene odpravili, ker so se prepričali, da so kmetje takim živalim veliko žita in krompirja pokrmili. Vlada je izdala odredbo, da naj se prešiči za dom še decembra pokoljejo. Boji se, da bi kmetje dali prešičern preveč drugih živil, ki jih bodo ljudje rabili. Z mastjo bo šlo gori še hujše, kakor pri nas. Vojaštvo zahteva zelo veliko prešičev, mesta se bi pa tudi rada ,-avarovala, debelih- prešičev pa nikjer ni, — Na Hanoverskern, kjer imajo posebno veliko prešičev, so sklenili kmetje, da bodo pripustili svinje samo enkrat na leto, dekler bo trajalo tako pomanjka7 nje krmil. Cena za prešiče je na Nemškem več kakor še enkrat nižja.
Sladkor. Sladkorne tovarne poročajo, koliko se je pridelalo sladkorne pese in koliko bodo v tej zimi sladkorja napravile. Pese in sladkorja bo manj za 27 odstotkov, kakor leta 1916.-17., torej so nas precej preveč prikrajšali. Leta 1917. se je napravilo sladkorja 6,973.000 q, lani 9,352.330 q. Povprečno ga pride še letos čez 12 kg na osebo za celo leto. Seveda ga je treba veliko dati na Bolgarsko, Turško in v Švico v zamenjave. Sladkorja je pridelala Češka 3,105.000 a, lani 4,589.530 q. Moravska letos 1,880.500 q, lani 2,675.050 q. Ogrska in Bosna letos 1,987.500 q, lani 2,087.775 q. Sladkorne pese so pridelali v letošnjem letu 43,160.600 q, lani 59,045.000 q. Sladkorja v drugih deželah še precej bolj primanjkuje, kakor pri nas. V Ameriki, zlasti na Kubi so pa zelo pomnožili pridelovanje trstnega sladkorja. — Na Češkem in Mo-ravskem zahtevajo kmetje za leto i9l8, za vsakih 100 q pese 2—3 kg sladkorja »in natura«. Tričetrt kg bi prav lahko vsak
dobil sladkorja na mesec.
* • «
Posestniki žrebcev, ki jih hočeio v prihodnje spuščati za pleinenitev tujih kobil, morajo zglasiti te žrebce pri okrajnem glavarstvu najpozneje do 1. januarja 1918, Naznaniti je treba ime, priimek in bivališče posestnika kakor tudi pleme, starost, barvo in stajaiišče žrebca. Za žrebce pod štirimi leti in za noriške žrebce pod tremi leti se sploh ne dajejo dopustila za spuščanje.
Podpore za preživlfanfe.
Nekatere družine dobivajo sedaj visoke podpore. Starim ljudem se pa večkrat vendar le hudo godi, kar dokazuje ta-le slučaj. Oče je izročil posestvo sinu, ko se je ta oženil. Kmalu potem je bil mladi gospodar vpoklican in je padel na boj-nem polju. Sneha bi bila dolžna dajati starima dvema užitek, ki ga imata izgovorjenega; a ker je mečka in tudi malo pridela, ne daje starima niti četrtinke tega, kar jima gre, češ, da ne more dajati, saj nima dosti niti za-se in za enega otroka. Vleče pa za stara dva pri davkariji polno
podporo za njuno preživljanje, namreč po 3 K 20 vin. na dan. Prosila sta stara dva komisijo za preživljanje, da naj se njuna podpora nakaže njima, ne snehi. Mož je star 31, žena pa 77 let, ter sta za delo nesposobna. Komisija je pa odgovorila, da se njima podpora ne more nakazati posebej, ker jo dobiva sneha, ki jima je zavezana dajati užitek. Ako užitka ne dobivata, naj iščeta svojo pravico pri sodniji. Bridko je za starca, da morata v visoki starosti na nekdaj njunem posestvu stradati in si iskati kruhka pri sodniji; je pa še vprašanje, če ga bosta tam dobila. V takem slučaju naj bi se komisija za preživljanje ozirali na potrebe starcev in se postavila na stališče skrbnega nina, ne pa trde sneh?, — Dru* slučaj. »Vsled vpoklica preživljanje svojcev ni ogroženo.« Te fraze, ki se večkrat čita v odlokih prošenj za preživljanje, navadni ljudje ne razumejo. Zato tudi lahko, ko so vprašani, če je preživljanje »ogrožene«, napačno odgovarjajo. Nedavno je vpraial neki okrajni glavar neko prosilko na uradnem dnevu, če je preživljanje njene družine vsled vpoklica moža »ogroženo«. Rekla јз, da ne, kar je glavar brž dal na zapisnik. Njena prošnja je bila vsled tega odgovora seveda odbita, fn vendar bi ona po zakonu imela pravico do podpore. Sam?, je na gruntu з petimi otroki, katerih še nobeden nima sedem iet. Mož je že 3 leta v vojski. Razen tega ima ona dajati še staremu očetu in bolni materi precej velik užitek. Oba sta za delo nesposobna, ker sta stara in bolna; jesta pa še. Grunt se obdeluje le z najetimi močmi, kar nc nese, in zato gre posestvo rakovo pot. Zaradi zgoraj omenjene izjave žene bo tudi pritožba na deželno komisijo komaj kaj izdala.
рн "Ш n
Zvonarja Ш.
(Poveš.t, -• Spisala IS. VWkr. — ircdil Fr. Steržaf,)
.Kcnec.j
Mlada Marica jc lažje pozabila vso nesrečo nego mati, ki je bila vsa uničena.
Bratranec ju jc pripeljal v lepo okolico. Nizki holmci so зе dvigali iz zelena ravninice, ni vrhu pa krona njena — bela cerkvica — okoli nje venec samostanskih zidin. Tu so zvonili na vsezgodaj zjutraj k sveti maši. Vrata so se odpirala; mlade žene z ljubkimi otroki v naročju in z resnimi možmi ob strani: vsi so šli čez travnike po stezah proti cerkvici, Starikave, upognjene ženice in sivolasi starčki so stopicali v brežino, tja proti zvonovom — tja k službi božji. Ena vera, ena pot na vsezgodaj zjutraj, ena molitev na večer, Ko se je jel razgrinjati večerni mrak nad vasico in ravnino, se je oglasil zvonček na hribih po vseh vaseh: »Zdrava Mari< ja!« In hipno je umolknila glasna igra dečkov, krožek deklic se je pretrgal, otroci so zunaj na prostem sklepali ročice in mo-
lili; pa ni bilo nikogar, ki bi se jim rogal, nikogar, ki bi kaj drugega govoril, dokler se je slišal večerni zvon. Žene so pobožno sklonile glave k tlom, v spoštovanju do Device Marije so se odkrivali možje — vsi, vsi so mislili na eno, ki nam je prinesla po Sinu odrešenje.
Marijca je vsrkavala ta blagi mir verske enote v svoje nepokvarjeno srce. In njena duša je globoko čutila: »Kjer ni edinosti v veri, ni blagoslova.« Nikoli se prej ni mogla čutiti tam tako domačo, kakor I tukaj, ko so bili vsi eno po veri. Razpor ! med raznoverci jo je oropal očeta in domo-i vine ter ukradel srečo otroških let. Večkrat je dejala materi: »Vse je prav in lepo I tukaj, toda — sama si ne morem pomagati da ko bi bila deček, kakor Mirko — hotela bi pos'ati katoliški duhovnik. Učila bi in ; razlagala blagoslov enotne vere, utrditi, okrepiti in vzdramiti bi hotela vse — omahujoče v veri,« i ^ Mati je pa zrla le tiho predse. Kaj naj i bi rekla V Njenim otrokom so vendar morale te misli priti v kri — ko je prej sama ■ toliko razmišljala.
Dve leti sta minili. Ženski sta z do-j mačimi delali doma in na polju. Nekega : večera, ko so posli odšli ven in ostali sami i med seboj, bratranec z ženo, Rozika z Marijo in trije domači sinovi, je dejala Marijca:. »Tako, sedaj je vse pod streho. Sedaj me ne boste rabili in lahko grem — svojo pot.«
Rozika je začudeno pogledala svojo lepo razcvitajočo se hčerko. »Kaj nameravaš?« jo je srčno vprašala in njena vedno bleda lica so zardela. Radovedno so gledali sorodniki Marijco in mladi sinovi so se spogledali. Deklica pa je odgovorila: »V samostan hočem iti in postati šolska sestra.«
Rozikin obraz je še bolj zardel: »Moj Bogi Tudi njo bom izgubila,« ji je zašu-melo po glavi. A naučila se je molčati in pustila, da so drugi govorili, samo njene cči so se pogovarjale s hčerko, ki je brala ! v materinih bol in veselje. Bratranec pa je j udaril s pestjo ob mizo: »Škoda te je, dekle I« Okrogla njegova žena je počasi pri-! pomnila: »No, slabše ne boš imela, kakor • r nakonu. Zakonski stan — reven stan.« "■iVo, na tebi se ravno vidi,« se je za-smeja; nož in jo potrkal na debelo ramo. Ta pa je samo vzdihnila. Trije sinovi so pa povesili glave. Se-stra niso imeli, vzljubili so Marijco, — oni j najstarejši jo je imel še prerad. Stisnil je pesti in zamrmral »— no, sedaj gre pa v
,klošter'!«--
Ko je čez dve leti napregel hišni oče dva najlepša vozička, da se peljejo v štiri ure oddaljeni samostan, so sedli vsi na mehke sedeže v najlepših oblačilih. Bratranec med svojo svojo ženo in tiho Rozi-ko, najmlajša sinova zadaj na drugi sedež; na drugem pa najstarejši sin z svojo cvetočo, mlado ženico. Danes je častni dan Marijičin — njeno preoblečenje.
S solznimi očmi in s težavo se je zvečer ločila mati Ro'zika od lepe, mlade »sestre«,
V g, ob je položila s to ločitvijo vse svoje veselje. Ostala ji je še samota in spomini. In ker se je bala teh, se je morala
ogibati samote. Dobri sorodniki so se n& vse mogoče načine prizadevali, da bi zamišljeno sorodniro razvedrili, pa je trply» dejala včasih: »Vsak križ je težak, a najtežji oni, ki si ga človek i z t e š e s a m.«
Ko so prišli k hiši otroci, se je začelo jasniti okoli nje, Sedla je k zibelki, skle« pala jim ročice in jih varovala, kakor an« gel varih. Posebno dečke je imela noč in dan v svoji sobici.	i
Dog ji je dal v teh otrocih tolažbo za, zadnje dni.
Poleti je sedela zunaj na klopi pred hišo, in otroci so prihajali od vseh stranii Rozika jim je že stotič pripovedovala ve< dno novo zgodbo o Betlehemu,	I
Nekega dne je sedela mrtva med nji« mi. Ko jo je našla mlada gospodinja, je za* vpila in otroci so pričeli glasno jokati. Na njenem grobu je stal močno ginjei tuj gor-spod, luterski pastor, njen sin; poleg njega vedrega mirnega obraza, ki je spričeval resničnost besedi: »Kar Bog stori, vs< prav stori,« mlada redovnica, njena hči. , Vsi so pokropili rakev z blagoslov;^ ljeno vodo; tudi njen sin.
Saj je bilo to zadnje, kar je mogel $4 ljubega storiti1 svoji materi---.
„Domoliubovo"
novoletno voščilo:
Mir v srcih, mir po domovini, mir na bojiščih!
Srečen povratek vsem, ki hrepeni po domu!
Dobrcdjivi -Bog naj usliši prošnjo trpečih!
Slike in črtice z bojišč.
Pismo iz Bosne.
Sedim na bregu široke, a mirno tet koče Save, sestavljajoč za »Domoljubai obljubljene vrstice. V dalji za nizkimi sla-* vonskimi hribi tone solnce, okolico obje^ ma večerni mir, v mestu se pa začenjc pravo življenje. Raznovrstni prodajalci sel oglašajo iz lesenih kolib, ponujajoči svoj«S izdelke. Čuje se postrežljivi Albanec, vo« ščeč popotniku: »mlämjamir« (dober ve« čer) in potem prijazno vabeč h »kavi bi« jeli«. Ko se ta ali oni odzove vabilu, ga zgovorni gostitelj kar obsuje z vsemi mo« gočimi pozdravi, n, pr, »ländomir« (z Bo« gom), »Baš dztinin emir« (dobro spavaj) in nätenemir« (lahko nočj.Iz druge strani ponuja sivobradi Turčin »kolače«, limo« nado in sladki čaj. Enaki prizori se po« navijajo po vsem mestu, na obeh stranefi ulic. Vidite torej, da tu še ni treba stra^ dati; za denar se vsega dobi. — O solnč-« nem zahodu je turška džamija odprta. Ra-ч dovednost me je gnala, da si jo ogledam. Ko se približam, me ustavi »hodži« (cer-. kovnik): »Molim za.tilaz,« ga poprosim pri-, jazno, »Zabranjen,« mi odzove resno. —^ »Istina?« — »Jčst!« Vendar si je Turčin^
premislil. »Ulazl, a izuj cipale,« mi veli po kratkem molku. Odgovor mi ni povsem ugajal; segel sem v žep in mu stisnil de-setico. Vstop mi je bil nato dovoljen, ne -tfa bi moral sezuti obuvalo. Notranjost džamije, je precej snažna, tla so pogrnjena гт rdečimi preprogami, stene okrašene s podobami in turškimi napisi; razen mize, leče in velike stenske ure nisem opazil posebnosti. — Največ živahnosti in hrupa je dan za dnem na postaji ob kolodvoru. 'Bosanski »momci« prihajajo v svojo solnč-no domovino, drugi odhajajo srčni in bojeviti na razna bojišča. Vrisk odmeva, navdušene bojne pesmi se razlegajo. Videl sem mater, spremljajočo v vojake odhajajočega sina. Navduševala ga je neprenehoma: »ne moj Se bojati ništa«! »Neču se,« je odgovarjal kratko sin in zopet ponavljal: »neču se«! Razstala sta se brez žalosti na obrazu. Tako se poslavljajo junaki! Tedaj ssm globlje občutil resničnost grobnega napisa na spomeniku tukajšnjega pokopališča, kjer spava padli junak, ki zi njim kliče plakajoča žena: »Spavaj sladico, mili druže — blagoslovljen spomin jtvoj — bijedna sam a sam sretna — jer si umro za dom svoj«, — V mestu se napaja dokaj gospode različne narodnosti; (vmes je pa tudi mnogo siromakov in za-jpuščene mladine; nje navadno delo je po-najkovanje in tatvina. Nedavno je zasačil W>estni paznik dva paglavca, ki sta izmaknila večjo vsoto drobiža. Zanimivo je, kako sta znala tajiti: »Nišam, Boga mi, i jubij me, zadavi me, obesi me, nišam!« Ta-Sitev pa ni pomagala, kajti v njunib žepih !se je našel denar. Uzmoviča sta morala ir luknjo. — Na obrežju se je začelo no-Ičiti. Izpred poslopja vojaške straže na-
fnanja rezki glas roga vojakom uro po-. itka.	: . ... - : . Limbarski. '■
Iz 12. bitke.
Vojak Janez Struna iz Podšumberga, Ki se nahaja že nad dve leti na italijanskem ibojišču, piše svoji materi:
Najprej Vas presrčno pozdravljam ter se Vam zahvaljujem za karto, ki ste mi |jo poslali, Že dolgo nisem dobil nobenega sporočila od doma, a ni nič čudnega, ker Sem zdaj tako daleč v Italiji in prometne izveze še niso urejene. Italijan se je moral Ualeč umakniti. Po cestah, koder je be-ižal, je ležalo toliko najrazličnejših stvari, Ida jih Vam ne morem našteti: raznovrstni avtomobili, topovi vseh kalibrov, municija ter trenski vozovi idr. Veliko smo prestali, hodili brez počitka; pa se bo že vse pozabilo, da smo le Italijana pregnali. Večkrat smo bili premočeni kakor miši. Bi! sem v Veliki nevarnosti pred sovražnimi kroglami, a kljub temu sem ostal še zdrav, za kar se mi je zahvaliti Bogu in Mariji; Upam, da me bo Marija varovala tudi naprej. Še veliko imam povedati, pa nimam časa, da bi pisal. Srčni pozdrav!
Angeli varihi.
Bilo je prvi čas vojske, ko so bile najstrašnejše bitke pred Lvovom, glavnim mestom Galicije, uprav na dan angelov varihov. Solnce je milo spuščalo svoje gorke žarke na zemljo, vmes je pa rahlo pihljal prijeten vetrič. Bil je res dan, ka-
koršnega si človek želi doma. Le v daljavi strašno grmi; topovi neprestane odpirajo svoja žrela, strojne puške drobijo svojo pesem, in salva za salvo se sliši iz bližnjega gozda. Sovražnik je tudi nas večkrat obiskal, tako, da smo se morali prestaviti na drugo stran gozda. Svet je bil lep; sama ravnina. Par sto metrov pre nami je stala vas. Za gozdičem na zelenem pašniku je pasel pastirček par kravic. Ker ni bil daleč od mene, se mu nekoliko približam ter ga vprašam, če se nas kaj boji. Odgovori mi: »Ne, Vi mi ne storite nič hudega.« — »Ali se bojiš Rusov?« — »Ne, saj jih ne bo sem, saj jih boste vi nazaj zapodili.« — »Ali se bojiš granat in šrap-nelov, ki tukaj tako pogosto padajo in po zraku frčijo?« — »Ne, saj nisem vojak.« — »Kako pa, da si ti tako srčen, da se ne bojiš nobene stvari?« ga vprašam nadalje. Odgovori mi: »Danes se nič ne bojim, ker je praznik angelov varihov.« — »Torej veš, da te angel varih varuje?« — »Da, vem.« — »Kdo ti je pa to povedal, da so angeli varihi, in da ljudi varujejo?? — »Atu in mamu so bili v kostelu in so pan »kšonc« govorili, da se nam ni treba nič bati, da nas bodo angeli varovali.« Nato ga lepo pohvalim, da ie priden in da naj le zaupa v angele varine, pa se mu ne bo nič žalega zgodilo. Podam mu nato skorjo prepečenca, ki ga je bil zelo vesel. V tem hipu začno padati vsakovrstne granate in že prihruje ena prav velika ravno na prostor, kjer je stal ubogi pastirček. Vse naokoli se zagrne v meglo. Ko se dim malo razkadi, se približam mestu usode. Par metrov stran od velike jame, ki jo je naredila granata, vidim pastirčka, ki je ravno vstal. Takoj hiti nazaj po svoj klobuk in prepečenec, ki ga je izgubil med tem, ko ga je vrgla granata na drug prostor. Začudeno sem ga pogledal. Videl sem, da je zdrav in se mu ni nič žalega zgodilo. Še prav junaško je izvlekel izpod zemlje svoj klobuček, ki ga je bila granata zasula. Urno steče za živino, ki je zbežala pred strašnim pokom nazaj proti vasi. Ta dan sem se prepričal, da v resnici angeli varihi varujejo nedolžne. Tega dogodka ne bom pozabil, dokler bom žiV. — Topničar Fr. Grabnar.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 4*/4°/o brez kakega odbitka.
'fieiire 96 8.Miüii.pip6l!liie.
Glej Inserat!
Po domovju Uirepenim!
Po domovju hrepenim! Srce moje koprneče dol na topel jug me vleče; po domovju hrepenim!
Po domovju hrepenim!. Kot trpeča duša v vicah po nebeških veselicah — po domovju hrepenim!
Po domovju hrepenim! Po domačem milem seli, po cerkvici naši beli; po domovju hrepenim!
Po domovju hrepenim! Po goricah vinskih naših, temnih gozdih njih mejaših; po domovju hrepenim!
Po domovju hrepenim, kjer mi oče polje orje, žito valovi kot morje; po domovju hrepenim!
Po domovju hrepenim, kjei žive sreä ljubeča, zadovoljnost, radost, sreča; > po domovju hrepenim!
Po domovju hrepiniml Kdaj te rešen bom, tujina? Kdaj spet zrem te, domovina, rodni svet in dra?e ž njim?!
Vide.

Tedenska pratika.
Petek, 28. decembra: God nedolžnih otročiče v. — Ta dan je obenem praznik mladine, ki je združena v »Dejanju sv. Detinstva«. — V Ljubljani je sv. maša s petjem za žive deležnike »D. sv. D.« v uršulinski cerkvi ob osmih; popoldne nato pa (ob štirih) govor in slovesni-blago* slov mladine. — Sv. Kastor« muč. — Sv. Donata, muč.
Sobota, 29. decembra: Sv. Tomaž, šk< in muč. — Sv. K r e s c e n c i j (Rati-slav).
Nedelja, 30, decembra: Evang.: Simeon in Ana v templju. — Sv, N i c e f o r < muč. — Sv. Melanija, rimska gospa.
Ponedeljek, 31, decembra zadnji dan lelaf Sv. Silvester, papež, (f 335.) —? Sv. rimske device-inuč.: Pavlina, Rustika, Donata, Serotina, Hilarija in Nominada.
Torek, 1. januarja 1918: Novo leto, Obrezovanje Gospodovo, — Sv. Odilo, opat. (t 1049,)
Sreda, 2. jan.: Ime Jezusovo.
Četrtek, 3. jan.: Sv, Genovefa, dev,
(t 512.) v * • *
Solnce vzhaja ob 7, uri 53 min.; zahaja ob 4. u. 13 min.
Luna: Ščip 28, dec. ob 11. uri-
Janez Evangelist,
(f 100.)
Tisti apostol, ki je do zadnjega zdih-Ijeja priporočal vernikom medsebojno ljubezen, se je sam odlikoval v izredni ljubezni do Boga; po božjem navdihnjenju je imel zapisati v evangelij v svojo hvalo, da se je imenoval »učenca, ki ga je Jezus ljubi!,« Zveličar je ljubil nedolžnost nad vse, prav zato je bil Janez njegovemu božjemu Srcu najdražji, Janez je eden onih treh apostolov, ki so bili navzoči, ko se je Jezus na gori Tabor spremenil, ko je na Olji-ski gori krvavi pot potil. Pri zadnji večerji je naslonil svojo glavo na srce Jezusovo, pa tudi takrat je vztrajal z materjo Jezusovo, ko so vsi drugi učenci pobegnili iz strahu pred judi: stal je do zadnjega poleg križa Jezusovega. S križa doli mu je zato Zveličar izročil v varstvo Marijo, ki jo je sprejel Janez v varstvo in oskrbo. Tako je bila »Devica devici izročena« kakor pripomni lepo sv. Avguštin, Po vnebohodu Jezusovem je živel sv. Janez v Jeruzalemu, pozneje pa v Efezu. Za časa cesarja Domicijana so ga vrgli v Rimu v kotel razbeljenega olja, a Bog ga je čudovito rešil. Nato je bil pregnan na otok Patmös v Egej-skem morju blizu Efeza, Tukaj je prejel od Boga skrivnostno razodenje o bojih in zmagah sv. Cerkve. Umrl je v Efezu i. 100 po Kr.
To in ono.
Slava zmagalcem!
Najlepšo vam danes izrekamo hvalo, junaki, za zrnato v Italji res zalo. Ste vrlo branili nam lepe domove, nazaj ste spet vzeli cbsoške vrhove.
Bežati ie moral poveljnik Cadorna, zadela ga zdaj je usoda osorna. Tam dol pri Tilmentu se malo ustavi, prtljago na hrbtu si urno popravi.
Počakaj Cadorna! Najbrž si se zmotil: saj menda prot' Trstu si bil se nanotil. Si hodil ga gledat, pot gladit dve leti; zdaj Trst »nehvaležni - ne da se zavzeti.
Zdaj rešeni vsi smo nemile usode; pregnal nas Taljan še zaenkrat ne bode. Junakom pa hvala, tisočkratna hvala! Še mir naj nam končno že kmalu priplaval
Jož. Čuk.
v •	. .
»Za sedai še oproščen«. Hudomušni tatovi so nedavno odnesli nekemu kmetu v škoci-janski župniji na Koroškem 14 kokoši, petelinu so pa prizanesli; najbrž se jim je zdel prestar. Obesili so mu pa okrog vratu tablico z napisom: »Za sedaj še oproščen,«
Čarovnik. Pozimi si iščejo mladi ljudje v domačem krogu zabave in razvedrila, Naslednja šala se posreči le tedaj, če še m nikij-mur znana, ali pa če večina navzočih zanjo še ne ve. Čarovnik hoče pokazati, kako »las pleše« ter vpraša, ako je kdo v družbi, ki še ni videl, kako las pleše. Gotovo se jih več oglasi, da tega še niso videli Nato vzame skledo, jo napolni z vodo ter položi na sredo mize, ne na kraj inize; miza pa ne sme biti pregrnjena s prtom. Zdaj položi čarovnik dolg las počasi, pozorno in resno na vrh vode, rekoč, da bo las začel v kratkem plesati. Na: vzoči gledajo in se sklonijo proti sklecu Itudi tisti, ki jim je morda igra že znana); v istem hipu udari čarovnik z roko po vodi, da brizgne vse strani.,. Nihče ne bo več vprašal, če je in kako bo las plesal.
Ne prideš blizu. V bolnišnici se pritožuje neki bolnik: »Gospod zdravnik, ta hrana ie zame prepičla; preskrbite mi vsaj več kruhal« — Zdravnik: »Če drugi bolniki izhajajo, boste menda že tudi vi.« — Bolnik: »Saj drugi tudi ne izhajajo.« — Zdravnik: »No, zakaj bi pa ravno vi morali imeti prednost?«
Za razvedrilo.
Tudi nadomestilo. Deklica pride k sosedovim pa zaprosi, da bi ji za eno noč posodili petelina. »Petelina? Čemu pa?« — Deklica: »Naš ata bodo jutri zgodaj šli z doma, pa se nam je pokvarila ura-budilka.«
Pozdrav od Boga. Pošten Porenjčan je prenočeval na svojem popotovanju v večjem hotelu, kjer je imel predavanje neki brezverec. Svoj bogokletni govor je zaljučii z besedami: »Čc bi bil Bog, bi poslal angela, ki bi me kaznoval.« — Te besede je slišal tudi tujec iz Porenja, pa reče sam pri sebi: »Das kann och ich schon besorge« — (to pa že tudi jaz oskrbim). Vstane, se prerine skozi množico do govornika, ki je hotel pravkar oditi, pa mu pripelje dve zaušnici, češ: »Ne schöne GruB von unserm Herrgott« — (lep pozdrav od Boga).
Vprašanja in odgovori.
Družina R, — Gross Raming: Pritožiti bi se bili morali takoj na obratno vodstvo do-tične železniške proge; zdaj bo najbrže prepozno. Prosite, da posreduje goriški poslanec ron, ali pa deželni glavar dr. Faidutti. — Pišite mu kar v državno zbornico na Dunaju. — Obrniti se smete tudi na posredovalnico za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta.
J. M. — Savobran: Na c. kr. obrtni šoli je sedaj deloma reden pouk za stalne učence in učenke raznih strok. Zimskih tečajev ni, razen za invalide.
M. K. — Sv. Duh: Nekateri imajo srečo, drugi ne; eni si znajo pomagati, se poslužijo vsen ugodnosti o pravem času, drugi za take ugodnosti niti ne zvedo ne, ker ne bero časopisov in jih nihče na to ne opozori. Pravijo, da se nekateri tudi izmažejo; če res — ne vemo,
M. S. na J.s Vprašanje cerkovniške bire naj uredi cerkvena oblast, ker je gotovo več takih slučajev. Vprašajte f župnika.
M. Ž. Laze-Gorje; Komisiia pravi, da Vam je nakazala vzdrževalnino po državnem zakonu z dne der. 1912, št. 237. Seve, po tem zakonu, ki je določal prvotno podporo, Vam niso premalo dali. Sklicevati se morate v novi prošnji na postavo, ki je bila sprejeta dne 14. julija 1917 v državnem zboru in ki jo objavlja državni zakonik pod štev. 313. V veljavo je stopila ta postava dne 1. avgusta 1917. Po tem zakonu so podpore zvišane,
J. S. — Kornič na Krku. Če vpoklicanec pade na bojišču ali pa umrje vsled vojne službe, s«, izolačuje vzdrževalnina v polni zakoniti izmeri še ves čas sedanje vojne in še šest mesecev po končani vojni, ako se vojna preskrba poprej ne uredi z novim zakonom. (Cesarska naredba z dne 12. junija 1915, drž. zak. štev. 161, in ukaz ministrstva za dež. brambo istega dne, drž. zak. št. 162.)
M. L. Senožete—Dol pri Liubliani. Proti odločbi okrajne komisije je donusten oriziv na deželno komisijo za preživljanje, in sicer v 60 dneh, ko se je dostavila odločba okraine komisije. Ministrstvo nima s tem nič opraviti.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 19. dec.: 69, 33, 25, 82, 27.
Srečno in veselo bovo lelo 1918
želi vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem, proseč |in i v bodoče enakega zaupanja FRANC DOLENZ, glavna trgovina in podružnica v Krsnfu m na Bledu.
SKRIVALNICA.
Razjaril je bika borilec. zabodel ga z nožem v rilec, nato mu še z ruto nagaja, da srd silovito mu vstaja. Ko ta se borilec utrudi, če mrtev premagan se zgrudi, borilec še eden ga čaka; navada na Španskem je taka, A skrit ie, ne vidi nesreče, če bik se zadere tja v meče.
Nasproti glavne pošte
v Ljubljani 15
fcupiS po ceni in dobro zlatnino, dobro-idote Švicarske ure, uhane, prstane, svetinjice i. t. d.
Kupim
staro zla o, brlljanta, srabro po visokih cenah.
Lastnik tvrdke: F. Čuden Sin samo v Selanburgovi ulici Itav. 7.
Г Solidna postrežb* 1J
Krmila manjka!
Zato se uporabljajo nadomestnasredstvaza krmila. Da to krmo živina, perutnina dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj se primeša 2 krat na teden krmi, ena pest polna llaef e" t0 ie dl'- pl-Trnkrtczy-a redilnl prašek. „ИШ П Paket velia 1 K, 5 paketov 6 K, poštnino prosto. 6 paketov zadostuje za 3 mesece za enega vola, kravo, ali prašiču, da ee zredi.
Glavna zaloga:
lekarna Trnköczy
zraven rotovža v Ljubljani.
Mastin je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu in Rimu.
Na tisoče kmetovalcev hvali ln rabi „Mastin".
Rožni mlin
za drobljenje, najboljše konstrukcije, dobavlja «a-koj najceneje po pošti E. Wollsohn, Dunaj П, Ober-miillnentran« itev. 17.
f. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, [Ida je naš ljubljeni, edini sin oziroma brat in stric, gospod
V
Franc Podlogar
.(r torek, dne 18. t, m. v mladeniški dobi 18 let Inenadoma preminul.
Predragega ranjkega priporočamo v blag spo-jnin in molitev.
Kal pri Št. Janžu (Dolenjsko), dne 21. decembra 1917.
\>.'	Žaluioču rodbina Podlogar.
PREKLIC.
Podpisana sem Fr. Lamberšku iz Podgorja hiš. it. 81 očitala, da mi je v noči od 11. na 12. novem-t>ra v družbi drugih zlikovcev vzel leseno klop izpred moje hiSe ter jo neznano kam odnesel.
Ker pa se je izkazalo, da je imenovani pri celi ktvari povsem nedolžen, preklicujem te moje žaljive besede, katere sem v razburjenosti in vsled napačnih obvestil izgovorila, ter se mu zahvaljujem, ker je od tožbe odstopil.
V Podgorji, dne 2. grudna 1917.
3175
Marjeta Plevel,
posest, in gostil, v Podgorji it. 86.
PREKLIC.
/ Podpisani obžalujem, da sem govoril in razširjal neresnične govorice o g. Juliju Po-dt'jniku, občinskem svetovalcu, češ, da je hotel odposlati en vagon občinskega krompirja drugam, kar mu je pa preprečila mestna aprovizacija, ki mu ga je na kolodvoru od-Tzela ter zaplenila in ki ga bo med občane občine Moste razdelila — preklicujem in obžalujem vse žaljive besede kot neresnične. ^ Moste, dr e 14. decembra 1917. -v -	JAKOB POR AVNE,
■I' *	Novi Vodmat št. 123.
Čudovito ceno!
«Ja oporo čisto in belo kot sneg skoro brez trud» in zajamčeno brez škodo le s
ФлИ7«.Флш" T'r'ma l>ralno paslo in splošnim či-ijiUWAUW stilnim sredstvom! — Tudi so s
ФПШ-ФП1АГ" I)0re perilo, čisti vsakovrstna po-U I UW AUW «oda m snaži pöcl itd. brez dodatka • mija, sode, luga itd. ФЛ1ДГ фпцг" fiftm 80 moro takoj rabiti ! lliUW"äUW splošno rabijo ter jo poslal že priljubljeno pralno in čistilno sredstvo, kor jo naj-boliše in najponejšo; manjkati bi ne smel v nobenem ' gospodinjstvu, bolnišnici, samostanu, sirotišnici, hotelu, sanatorijn, restavrantu, kon-zumnem društvu itd. ФЛ1АГ-ФЛ1А7<4 10	prosta kemična sestavina
AUWAUW broz ila in klorovega apna. ФОШ-ФПИГ*' 1,0 k°ukurira z vsemi obstojočimi po-„IUW1UW naredbami nadomestil za pranjo v ceni, pač pa po nodose2ni in neprekosni sna-žilni moči ! 1 — Poštni zabojček ФЛТАГ-ФПТАЈ1' 6 (brutto) za 20 K zadostuje poli AUW AUW poiuoma, (laso čisto belo opore 70 — 80 kilogramov norila. Zaboj 10 kg ФЛИГ флиг" иа 37 kg za krog 160-250 kg, in zaboj „IUW1UW 20 kg za 70 K za 300-350 kg perila.
Pošilja se prosto voznine in zaboja po povzetju. Razprodajalci dobe primeren popusti Izurjeni zastopniki so povsod iščejo proti proviziji. Pišito šo danes na „Tow-Tow^tovarno IftArton Hubinstein & Söhne, H.-G., Makö St. 63, Ogrsko. — Uporabna navodila, zelo pripro^ta, so pnložo vsakomu računu. Dopisuje so lo * v nemškem jeziku.
Dva krepka
nr DEČKA
katera imata veselje izučiti se usnjarstva, sprejmem takoj. — IVAN POLLAK, usnjarija v Kamniku na Gorenjskem.	3313
Ročne mline
primerne za mletev vseh vrst žita prodaja: Adoli Oppenheim, Mor. Ostrova, Brücken-
gasse Stev. 13.	3374
Za vsako množino semenske
domače detelje
. ima najboljo porabo 3317 FRAN POGAČNIK, LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 36.
Razširjajte „DOMOLJUBA"!
Ш-111ШШШШШШ1Ш1
Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je:	1440
VZAdE]Wfm ZJRVA$OVÄLiJ4ICR
proti požarnim škodam in poškodbi eerkvenih zvonov
Lijubljana, Dunajska cesta 17, Iijubljana.
Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam : 1. raznovrstne izdelane stavbe, kakor tudi stavbo med časom zgradbe, 2. vso premično blago, mobilije, poljske orodjo, strojo. živino, zvonovo in onako, 3. vse poljske pridelke, žita in krmo. 4. zvonovo proti prelomu, 5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživet,jo in druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe ea deželno
nižjeavstrijsko zavarovalnico, od katere ima tudi deželni odbor kranjski podru. nlco. Varnostni zaklad ln udnlne, ki so znašale 1. 1915 K 783.806 29, so poskočile koncem L 19l6 na K 006.828*91.
iodaj. čimvočje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolj bo rastel zaklad. Ponudbe in pojasnila daje ravnateljstvo, rlavno poverjeniilvo v Celjn ln na Froseku, kakor tudi po vseh farali nastavljeni j-over'criki.	Ceno primerne, hitra cenitev in takojšnje izplačilo.
= • 3 l
.......I
BOŽIČ, krasni praznik požrtvovalne ljubezni je tul Težki čas, ki postavlja vsako posamezno življenje v službo za celokupnost, naj da tudi naši ljubezni in darežljivosti pravo smer.
Naše veselje in naša žalost je tesno spojena z usodo domovine, Srečo in bodočnost naših otrok pa zagotovi sijajni uspeh
! •
vojnega
-to naj premisli vsakdo pri izbiranju
^ ^ — '—^	s^i ^ 1 iL

L©
IfS
Na božični dan izpolnimo svojo dolžnost napram domovini, poskrbimo za
svoje drage
z zavarovanjem na vojno posojilo.
Da zagotovite svojim otrokom brez	vsakega daljnjega plačevanja stroške
za učenje ali oskrbo, plačate enkrat za vselej	za vsakih K 100-— nominala VII. vojnega posojila
za zavarovanje na 10 let .	» . . . K 59-13
»	» » 12 » 4	* . . * » 53*73
»	» » 15 » ,	< . i » 46-34
»	» » 16 » ,	» < . i » 43-76
»	» » 18 » ,	, , t i » 39-71
»	»	» 20 » ,	t , , . » 35-67
To je pač najboljše in najumestnejše darilo, ki ga more zamisliti požrtvovalnost in skrb zn. bodočnost.
Časi so resni in veliki! Dnevi odločitve se bližajo. Skozi oblake težke sedanjosti se blišči toli zaželjeni mir! Naj prineso božični dhevi vsem srečo in blagostanje, naj užgo v srcih otrok, za katerih bodočnost in svobodo se bojujemo, ljubezen do domovine za vse čase!	"...
C. KR. AVSTRIJSKI VOJAŠKI ZAKLAD ZA VDOVE :: IN SIROTE, ZAVAROVALNI ODDELEK. :: ::
Zavarovanja se sklepajo na temelju pogodhe pri c, kr. priv, življenski zavarovalnici AVSTRIJSKI FENIKS na Dunaju.
Pojasnila dajejo in predloge sprejemajo: deželna poslovalnica c. kr. avstr. vojaškega zaklada za vdove in sirote, zavarovalni oddelek, Ljubljana, Frančevo nabrežje 1, vse okrajne poslovalnice in njihpooblaečenci.
v	Na pismeno zahtevo Vas obišče pooblaščeni zastopnik našega zavoda.
Tam plavam
__ako Va-
iib kurjih ooea, biafla-vlo in Igu» kose tekom a dni a korenino, bre« bolečin ne odplavi
Gena lonäkn в jamstvenim pismom K S'76, 3 lon«kl K Б-ВО, e lončkov K 9-60. Kemeny Kuaohan (Kanaa)I., poštni p 12,000 Ogrsko. 100. OOOzabvalnic.
РоВше kaže
kupuje po najvišjih cenah
D, KSlner,
veletrgovina g kožami in koiuhovino.
Llpsko, Brühl 47.
Poäiljatve v zavojih po 5 kg se prosijo po po-Stl, za kar se takoj odpošlje odpadli znesek.
Brinje
ta kuhanje žganja oddaja v večjih iri manjših množinah tvrdkci 235S
,1
Ustanovljeno 1.1893.
ID, bim
Suhe sobe,
črno in rdečo deteljo, kumno, janež, repno, korenjevo, razna travna in druga domača semena, prazne vreče kakor tudi vse vrste pridelkov kupuje SEVER & URBANIČ, Ljubljana, Wolfova ulica 12.
Vzajemno podporno društvo
v LJubljani
reglslrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestva, vrednostnih pepirjev ali proti zaznambi na službene prejemke.
Vračajo se posojila v 7 >/2, 15 ali 22 V2 letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih.
Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg štev. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila.
DruStveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519 84840 kron. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 4 '•/«°/o
Deležnikov je bdo koncem lefa 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron.
Hko še niste, poSiiite
!!
				
			?"';' .. .j..': r. •'.•.•..<»;. .. <. . . *••,.,•••. ".v, * . • '	\V '. v : - _ 1
Dobro Ji©*6 uri
vsak občuduje in zaželi, kajti ona je
mojstrske? delo urarsbe umetnosti!
Razpošilja	zamenjam!
.................................................................
IIIIIIIIIIIIHMIlllHIlllHM
IIIIMMIlHtlHIHIMIIIHIHIIIIIIMMMIllllll
Kovinaste ure. . . .	po K 22 - 26 — 32'- 40'- 60.-
Srebrne ure ....	po K 48'- 54'- 60"- 70'- 90'- 10Q~-
Kovinaste verižice , .	po K 2— 3— 4— 6,— 10— «**
Usnjate verižice . . .	po K 160 2 80 4 80
МГ Zlatnina ln srebrnina v bogati izberi 1 -Ш
Velika izbira ur, verižic, prstanov, Iepotičja, daril itd. v velikem krasnem ccnčku, katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto.
...........„„„„„„„„„..............i,„„.„i........„„,.,.......................................................................................штш^ј^^^;
Lastna znamka „IKO" svetovnoznanm
Svetovna razpošiljalnica	шш protokolirana tovarna ar v Svta
H.SUTTNER 3ST5 LJUBLJANI šil.
Nobene podružnice.
Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur.
Nobene podružnice.

Liobri brivski in lasestrižni aparati
]. a britev iz srebro-jeklo K 3'SI, 4, 5 varnostni brivski aparati, ponikl. K 3, S; zn ,Per-Ickt' s d rezili K 16; 20; dvorez. res. rezila tucat K 5, b. l.nlase-strlžn.. Kit \2 Zamena dovol c .a ali denar naza]. Po-Siljapopovzetjuali predplačilu c, in kr. dvorni založ. JHN KONHÄD, izvozna tvrrika, Brüx št.l751,Češkall2
8 vinarjev
(za 1 dopis.) Vas staue glavni re-nilt, k' wo dopoš-lje na zahtevo brezplačno.
Prva tovarna ur
Jan Konrad ■■■•
c, In kr. dvor. zal.BrS* 1554 (CeSk«,)
Nikel ali jekl. ure tla sidro K ti -, 7'-. b -. Vojno-spomin. nikln. ali iekl. ure K 11 '-,12 -; nrniadne radij, ure iz niklja nli ickla K 1". Masiv, srebrne lioskopt remont, ure s sidr, K 18*-, 20--. lludilke. stensko ure v veliki izberi po nizkih cenah. 3 letno pismeno jamstvo. - Pošilja j ki povzetju. Zam. dovolj, ali denarnazaj.
sprejme v delo
V
Plača po dogovoru in sedanjim razmeram primerna. Ponudbe naj se pošljejo na Zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta št, 22, kjer naj se čevljarji, ki žele stopiti v službo, v svrlio dogovora osebno zglasijo od 9. ure dopoldne do 2. ure popoldne.	3245
iranj
n. a deželne življenjske in rentne nezgodno ln jamstvene zavarovalnice
v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12/II
sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, zdiuženo tnd z vojnim riziko, otroških dot, rentna in ljudska nezgodna in jamstvena zavarovanja.
Javen zavoi). Absolutna varnost. Nizko premije.
Najugodnejši i o^oii vojno zavarovan io
Zavod temelji na vzajemnosti. — 1'rospekti zastonj in poštnine prosto. Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji	is;i:
Sijajno b©d©žnost
in n - o iurske in nove srečke avstrijskega Hdečega
kr-za vsled n]ihc ve v edno zvišujoče se denarne vrednosti! Vsaka sr&čk:i zadene' Glavna dobitka znašata čez
2107
Natančno poiasnilo z itjralnim načrtom razpošilia brezplačno: Srečkovno zastopstvo 12, Ljubljana.
Wi
v ; (v. A
шта past
vd podgane klfi-20, za miši K. 4*30, 'ovc brez nadzorstva do 40 ži-. «i, ••-.'/ali v eni noči, ne zapuste ni-^ - 4	kake sledi in se same zopet
nabavijo. Past za ščurke „Hapitl" vjame na tisoče ščurkov v eni noči, po K t>90. Povsod naj-I boljši uspehi. Mnogo zahvalnic 1'ošilja se po i povzetju ali proti predplačilu. Poštnina 80 v. I Izvoz. tvrd. Tintner Dunaj Ш.. Neulingg 26-L.
po pov;'t angelu, BRNO 641 Xtforava.
100 litrov zdravo domače pijače
osvežujoč c. dobre in žejo gnseee si lahko vsak tam } rirodi r malin.i stroški V zalogi so snovi za : ananas, jabolčnik, grenadine, malinovec, poprova meta muškatelec, pomerančnik, dišečaper-la višnjevec. Skaziti so no moro. Ta domaoa j ijača so labkopije poloti hladna i ožin i ludi vroča namesto ruma ali žgnn ja Si ovi z natanč. navodilom stanejo JAN GROLICH drožerija pri
.Oijamanti za rezanje stekla za steklarje, in domačo rabo.
Diiamanto za steklarja morem dobaviti j
sedaj le
št. 4 po K 11*70. in št. 5 S po K 16'-, ker | jo dovoz prekinjen in se moro surovo blago dobiti lo težko in po visokih conah-j l'ov/.etje 85 vinar, več Ža reelno in so-1 i d u o blapo i am o i JAN GROLICH, dro žerija pri ange'u, BRNO 641 Morava.
10 sredstvo za pomlamnjo I Г<сШ*уС5Ш ].lSf Јч1 rdet o, svetlo ш sive laso in brado ."a traino temno pobarva
steklenica s poštnino vred K 2*70.
Rydyol ß^'Ä
t,l;a üca. Ičinek jo čudovit. 1 Mi Ith r.ii-а s poštnino vrod K 2 45. 1'ovzetje УЗ vinar več. Naslov za naročila!
JAH i-BOL'CU. tirožeriia pri angelu. Brno 641, Motava. I
resisitauäKa zsiitufia z ПЕотејш zavrezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6, za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po
Шоде n „Miidsbi posojilnic:" sa рв-	Ш. i	Kezeruni zakladi zoaFä^tT окгод.о
polncma oareto »aScžene, ker poso-	WA »V	gn milijon kron. - Sšanfie Etrani^šii
Silnica d«|e dzttzr na uarna ^osesiua	ШМ a л	иЗоа je bilo Itarccem Ша «BS6 ß!?rwio
na deželi in o mestih.	Ж 4! w 2S тШШЕ!) SfrßBB.
brez ^odbkka^ r^r^e^ ^vl^^	pla^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
Izdajakonzorcij „Domoljuba'
Odgovorni urednik Ludovik Tomažlč,
Tiskala Katoliška tiskarna.