702
Listek.
znanja, kako resnične so besede: »Noben greh ni tolik, kakor zanemarjanje otrok!« Od vsega srca želimo, da bi se ta lepa in prekoristna knjižica vsestransko razširila med preprostim nrfrodom našim. Opozanjamo nanjo zlasti šolska oblastva in šolske prijatelje, da bi poskrbeli za to, da preprostim ljudem pride v roke. Knjižica stoji po 10 kr. izvod; 25  izstisov velja 2  gld.  20 kr.,  50 izvodov  pa 4 gld.
»Avstrija 1889«. Pod tem naslovom je izšla na Dunaji slika z dobro narejenimi podobami Nj. Veličanstva cesarja, gospodov c. kr. ministrov, deželnih glavarjev in deželnih predsednikov, deželnih maršalov in deželnih glavarjev v državnem zboru zastopanih kraljevstev in dežel Skupini je pridejan nje posnetek v mali obliki Slika po kamenotisku z največjo natančnostjo in umetnostjo izvršena. V nji se nahaja triinštirideset podob in je primerna ne samo za urade in učilnice, ampak bila bi tudi kras vsacega salona in vsake pisarne. — Ta skupina omogoči vsakemu seznaniti se na lahek način z dobro pogojenimi podobami tistih oseb tustranske državne polovice, katere so letos na čelu vlade, ali po zaupanji krone poklicane na prvo mesto deželne vlade, kar je važno tudi v službeni dotiki. — Podoba je tudi zato bistvene koristi, ker se vidi iz nje po razvrstitvi imenovanih imenitnih oseb uredba c. kr. osrednje vlade in deželnih vlad in namestništev. Sliki so pridejani državni in deželni grbi in oni glavnih mest. Slika nas spominja s svojimi umetno dovršenimi alegorijami na slavno, modro in pravično vladanje našega vzvišenega vladarja. — Priporoča se ta podoba posebno: aj Za vseučilišča in c. kr. uči-lišča, kakor tudi za javne in zasebne šole; b) za upravna in sodna, potem mestna in občinska oblastva; cj za železniške in parobrodne postaje v čakalnih sobah in gostilnah; d) za hotele, gostilne in kavarne ter končno el za vsakega, ki se zanimiva za javno življenje, za poznanje vladajočih oseb in uredbo državnih in deželnih vlad. Slika je izšla v nemški, češki, poljski, slovenski, hrvaški in italijauski izdavi Cena te podobe v velikosti od 89 —121   centimetrov znaša z zaviikom   in   poštarino   vred   samd 8 gld.  av.  vr.
Naročila prejema: g. Gavro  Griinhut,  Wien, I. Singergasse 8.
Muzejsko društvo. Pri mesečnem shodu, katerega je imelo muzejsko društvo dne 30. septembra, predaval je g. kustos prof, Alfonz Miillner o »novejših starinskih najdbah na Kranjskem«, ki so se izkopale na Vačah, na Igu in v Ljubljani pri polaganji cevij za mestni vodovod. Najprej je govoril g. Miillner o zidavi rimske trdnjave v obmestii sedanje Ljubljane poudarjajoč stališče, dognano v svoji knjigi »Emona«, da je rimska Emona stala na Igu, na sedanje Ljubljane mestu pa trdnjava »Acmilina«. Potem je razkazoval blizu Gradišča izkopane grafitne čepinje in dele lonca, v katerih se je topilo srebro Iz teh važnih ostankov smeti je sklepati, da je bila ondu topilnica za srebrd, morda celo peneznica. Zelo ianimala je druga grobna najdba, izkopana v Salen-drovih ulicah: z roko narejen lonec, imajoč taisto tehniko, kakor jednake najdbe na Vačah. Posebno pozornost je vzbudil velik poveznen glinast lonec za olje, ki so ga iz-grebli na Dunajski cesti, tik železničinega prehoda. V njem je bil manjši, vse drugače izdelan lonec z ostanki sežganega otroka, z zobmi, z malo steklenico in trobelico sežgane pletenine. Po priloženem denarji spada ta grob v dobo po Vespazijanu Potem je pokazal g. predavatelj posebno izklesan kamen, morda staro kopito, ki se je izkopalo na Karlovski cesti. Napdsled je govornik predaval o najdbah, katere so se pod njegovim in g. Pečnika vodstvom razkrile v novejšem času na Vačah. V dotični mogili sta dve plasti: v gorenjo so pokopavali mrliče, v dolenjo so shranjevali šdrice z ostanki sežganih mrličev. V gorenji plasti so bile ogrddi (okostnica) vojaka, pri njih dve sulici, s podobami okrašeno zapono pri pasu in dobro ohranjen velik šlem z dvojnim grebenom. Predavatelj je dalje dokazal, da je šle"m etrurskega izvora, kajti Etrurci so na Vačah in tudi drugod kopali železno rudo  in upati je,  da se posreči priti   njih   rudnikom na sled.     Po
Listek.
703
mnenji predavateljem spadajo ljudje,   ki so se pokopavali v dolenji starejši pldsti,  v etnografskem oziru k Slovauom, kar se dokazati dd tudi iz bizantinskih pisateljev.
Poslušalci so pohvalili nad jedno uro trajajoči govor z živahnimi dobroklici.
X.
Književne novice iz Bosne. Pod uredništvom vladnega svetovalca Koste Hor-manna izhaja v Sarajevu »Glasnik zemaljskog muzeja u Bosni i Hercegovini«, v katerem se zbirajo lepi spisi in sestavki o zgodovini teh dežel. V drugi knjigi nahajamo tudi spise dveh naših rojakov. Prof. Em. Lilek opisuje: »Riznico porodice Hraniči 'nadi mak Ko-ača) na str.   1.—25 , prof. J. Seunik pa  »Blagajevo maslinico.   — Daphne Blagavana«.
»Sedmo izvješče velike gimnazije v Sarajevu, objavlje.no na kraju školske godine L888/89« pa donaša na str. 3.—52. začetek zanimive razprave prof. E. Lileka »iz drža vnog ustrojstva Bosne Hercegovine u srednjem vijeku«. Čestitamo gospodu pisatelju, da se je lotil tega dela, ki bode zanimalo gotovo vsakega, ki se bavi s slovansko zgodovino.
W. R. S. Ralston -j-. — Ime tega moža, ki je izdihnil blago svojo dušo nagloma dne 6. avgusta t. 1 v North Crescentu, Bedford Scuiare, imenovalo se je časih tudi po naših mesečnikih. Bil je glavni zastopnik slavistike na Angličanskem ter si je s svojim književnim delovanjem posebno za Rusijo pridobil toliko zaslug, da ga je sanktpeter-burška akademija 1. 1886. imenovala za svojega dopisujočega uda. William Ralston Shedden Ralston se je porodil 1. 1828.; odgojeval se je v Trinitv College, Cambridge ter dosegel 1. 1850. stopinjo »magistra artium«. Od 1. 1853. do 1875. 1. služboval je v knjižnici britanskega muzeja. Njegov načelnik Panizzi ga je vzpodbujal, naj se prične učiti ruščini, ki se je tedaj na Angličanskem gojila menj nego dandanes. Polagoma se je seznanil do dobra z ruskim jezikom in rusko literaturo ter si jo priljubil tako, da ju je z veseljem gojil do zadnjega časa. Večkrat je tudi potoval na Rusko? kjer je bil vselej prijazno vzprejet. Dvakrat je bil odločen za Ilchesterska predavanja v Oxfordu, kar mu je pridobilo mnogo odlikovanj na Ruskem. Ralston je prvi, ki je izkušal na Angličansko vpeljati narodno rusko slovstvo. Prva in na Angličanskem tudi najznanejša njegova knjiga je -»Krilo/ and kis Fabks«, katera je doživela nekoliko natiskov in je še vedno priljubljena. Ruskemu narodu ga je pridobila posebno ruska preprostost, srčnost in vernost; on sam je postal nekak Rus med Angličani. Zunaj Anglije je posebno zaslovela njegova prijetno pisana knjiga »Ihe Songs of ihe Russian Peoftle«., ki nam kaže ruski narod v njegovih pesmih in je dosegla dva natiska. Zapadnim primerjalcem pravljic je dolgo časa bila jedini dostopni vir tretja Ralstonova knjiga -»Russian Folk-Tales«., katera je bila pred nedavnim tudi na francoščino preložena. Od Ilchesterskih svojih predavanj je izdal tiEarly Russian history*. 1 1874. Na angličanski jezik je 1 1869. preložil tudi jedno povest Turgčneva, s katerim sta si bila dobra prijatelja; pred nekimi leti je bil Turge"nev Ralstonov gost v Londonu. Poleg povedanih del pa je pisal mnogo za razne »magazine«, kakor imenujejo Angličani »tolste« svoje časopise, in pa za kritične liste (reviews), večinoma samo o ruski literaturi in ndrodnem slovstvu (Folk-lo.e); zadnji čas je sodeloval posebno pri »Pall Mali Gazette«, »Saturdav Review«, »Athenaeum« in »Academv«. Blag in navdušen je vedno pomagal vsakemu, kdor je iskal njegove pomoči; njegova zasluga je 11. piv, da si je Mr. (zdaj Sir) D Mackeuzie Wallace mogel do biti dobrega založnika za svojo imenitno knjigo o Rusiji. Kako navdušen je bil za narodno slovstvo rusko, temu je pač najboljši dokaz to, da je v dobrodelne namene otrokom pripovedoval ruske pravljice, h katerim predavanjem so vreli tudi odrasli ljudje obojega spola. Takisto je njegova zasluga, da se je začelo narodno rusko slovstvo na Angličanskem in v Ameriki gojiti z večjo skrbnostjo; prim. »The Epic Songs of Russia, By Miss ffaptrood«., knjigo, kateri o teh stvareh nimajo Nemci postaviti kaj na stran.