Leto X., št. 18 („jutro« xx., št. i©o a) Ljubljana, ponedeljek 1. maja 1939 Cena 2 Din Upr&vumvo ^juoijana., Kjiafljeva o — Telefon št 3122 3123, 3124, 5125, 3126. Inseratni oddeiek: Ljubljana, Selen-öurgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2. — TelefOD št 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-jartnerla. PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva uJ 5. Telefon Št. 3122, 3123 3124 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutrac iznaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejsmana Din 4,- po raznašal-c.h dostavljena Din 5.- mesefino. Maribor Grajski trg št 7. Telefon št 2455. Celje. Strossmayerjeva ul 1. Te! 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tari fu ite bo krenila na pot češkoslovaške Berite! V Varšavi odklanjajo vse nemške zahteve, ker pravijo, da bi vsako popuščanje te zahteve le še povečalo - Sedemisrna seja angleškega vojnega sveta - Bolj in bolj se po svetu uveljavlja prepričanje, da Hitlerjeve izjave niso v ničemer spremenile položaja AA. Službena vesti tujega iz- Varšava, 30. aprila, agencija Pat demantira vora, da je Anglija baje sporočila Poljski, da bi bilo nevarno braniti pozicije., ki jih je treba smatrati kot neubranljive. V poljskih političnih krogih smatrajo, da je Poljska, dasi razume težavnost položaja, bolj ko kdaj odločena, da ne krene na fatalno pot, ki jo je nastopila Češkoslovaška. Poljsko javno mnenje soglasno odbija nemške zahteve, ker pomenijo napad na življenjske interese Poljske. Poljsko javno mnenje je prepričano, da hi pomenila v sedanjem času vsaka šl« tako majhna popustljivost samo začetek drugih, mnogo večjih zahtev. Zaradi tega se pogosto sliši v varšavskih krogih, da je sedanji položaj enak položaju meseca maja lanskega leta, ko je bilo objavljenih sedem točk v Karlovih Varih. Vendar nihče ne dvomi. da so poljski vodeči krogi pripravljeni proučiti vsa vprašanja, ki jih je postavil Hitler, tako glede Gdanska, ka-.Mirujte vendar! Saj kaže, da vi vodite razpravo in ne gospod sodnik!« Ona tuli... A nekaj je v tem, kar n$ more ganiti. »Saj ni mogoče razpravljati. Ni čudno, če vas je fant pustil, taki ste!« Sodnik: »Saj bi bil mučenik!« Pokličejo fantovo sestro. Potrdi, da je tudi ona jedla sladkorčke, ki jih je brat prinesel iz trgovine v trgu. Obe sta že ležali v postelji, ko je prišel. »So bili isti, kot jih je ponujal dekletu?« Ne more reči. če je njej ponudil iz iste vrečice. Te- ' ma je že bila, on pa je hodil od postelje do postelje in ponujal. »Saj v glavnem bo šlo za kakovost sladkorčkov,« skleneta sodnik in izvedenec. »Saj vendar vsak ve, kako je bilo!« pretirava dekle. »Cez teden spet pridite k razpravi!« »Nimam denarja, da bi hodila. In do vlaka je tri ure iz hribov«. »Boste pa sodbo dobili domov!« Toda čez teden je vendarle prršla g hrt bov. Kljub pomanjkanju donairja in trem uram hoda. V pomemku s fantom je čakala na ra-zsodfeo — v tednu odloga s© je pomirila. Videti je bila dobro razpoložena, prav nič več m hromela kakor prvič. Po-mcnck s fantom je bil videti prijazen. Sodniku je bilo prijetneje v spremenjenem vzdušju. Zaslišal je izvedienca: sladkorčki res niso mogli povzročiti posebnih posledic, tudi njema izpoved v bolnišnici ni kazala, da bi ji bilo kaj izrednega manjkalo, ko je bila tam. Nasprotno.- Tam je trdila, da je z njo v nekem ozinu vse v rodu. In vendar je še danes — že pomirjena in do fanta prijazna — trdila, da ni bilo vse v redu in da je bil fant tega kriv.., Toda dekletov napor je bil zamain. V vseh njenih trditvah ni bilo luknjice, v kateri bi našli — resnico. Tudi tam. kjer je sebe obtoževala. In sodiiiik ni mogel drugače, kakor *ežete iz lista, jo pravilno izpo! nite in izrezek nalepite na zadnjo stran dopisnice. Reševalci v Ljubljani. Mari boru in Celju, lahko izrezek iz lista z izpolnjeno križanko nalepijo tudi na navaden kos papirja in ga do petka vržejo v nabiralnike »Jutrovih« podružnic Po žrebu izbranemu reševalcu pripade nagrada 100 din, razen tega pa so na raznolago še tri tolažilne nagrade v knjigah. je žreb naklonil Rajku Lužniku, dijaku v Mariboru, Pipuševa ulica 28. Troje nagrad v knjigah si dele Karla Hiti. Ljubljana, Opekarska 1, Alojz Weber, dijak, Zalog pri Ljubljani, in Janez Rih-ter, šef stanice, Bianca. Rešitev zadnje križanke Vodoravno: Trubadur, tri ir., Nil. efendi, Mesina, tat, Arabec, bat, ara, oba, lu- na, kosa krom, ukus, Miro. suma, kraj, ar. S. K al Iran. plin, usta, jok. on, non, aj ekonomat, na, Ivo, nor, Banat, omara. Navpično: trn, rida, bi, ar, Unec, metalurgija, tetanus. Liborij, fatamorgana, Fa-ruk, Irak meja. nabor, Asuan, kmalu, Mr., Ra, slon, kino roj, ak, sn, ton, Škot, rano Eva Tom, in, Ra. POMAGAJMO GRADITI PIVKOV SOKOLSKÌ DOM (Hadtopo&vetu OLIMPIJSKE IGRE 1940 V RADIU Na zadnji olimpijadi v Berlinu je bil ra-j dioprenos v posamezne evropske in pre-komorske države tako dobro urejen, da je i res ves svet lahko sledil borbam v olimpijskem stadionu. Tudi Finci pripravljajo za prihodnjo olimpijado v Helsinkih ob-; širne naprave za zvočne oddaje, vendar pa jih ne bodo mogli izvesti tako obširno : kakor Nemci, ker pač nimajo toliko sredstev. Za prenose na radiopostaje po vsem svetu bo na razpolago kvečjemu 8 do 10 telefonskih prog, preko katerih bo treba pošiljati oddaje v 30 držav. Zaradi tega se bodo reportaže za 20 držav snemale na plošče in na posebne magnetne trakove, s katerih jih bodo oddajali, kadar bodo telefonske linije pač proste Razen po telefonu, bodo seveda tudi vse finske radiopostaje neposredno širile olimpijske reportaže in za prekomorske odda:e grade zdaj zdaj v Björneborgu kratkovalovno postajo z energijo 100 kilovatov, ki se bo dobro ču-la na sleherni tečki zemeljske krogle. MOGOČE SAMO V AMERIKI Prorokovanje iz mladostnih let radia so napovedala, da bodo prišli Američani pri svojem silnem tempu v gradnji radioapa-ratov nekoč še do sprejemnika z nekaj lucati elektronk. Do zdaj imajo že dobre pol poti za seboj. V neki ameriški radio reviji se namreč ta čas dela velika rejama za »najfinejši radioaparat sveta« na 30 elektronk. Ta čudežni aparat sprejema vse valove od 3.75 m do 2000 m in vse tone od 30 do 16.000 tresljajev na sekundo Na šest različnih načinov se v njem blaže vsakovrstne motnje. Njegova selektivnost je petkrat večja, občutljivost šestkrat večja in garancijska doba davjsetkrat daljša kakor kateregakoli drugega sprejemnika. Njegov glas je tako močan, da seže več sto metrov naokrog Danes bomo poslušali Ljubljana. 12: Cvetke govore (plošče). — 12.45: Poročiia. — 13: Napovedi. — 13.20: V pomladnem veselju (radijski orkester). — 14: Napovedi. — 18: Zdravstvena ura; -Sožjsst glede na duševni svet (dr. Bogomir Magajna». — 18.20: Beethoven: Pomladanska sonata v F-duru ,plošče). — 18 40: Mesečni slovstveni pregled (prof. Fr Vodnik). — 19; Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura: čuvaj. mo naše gozdove! — 19.50: Prenos šmar-nic. — 20.30: Koncert operne glai be; ga. Pavla L:všetova in g. Robert Primožič. — 22: Napovedi in poiocila. — 22.15: Cimer-manov kvartet. Beograd 16.45: Petje in >rkestralna glasba. — 18 50- Plošče. — 20: Lahka godba. — 2030. Schum~nnove pečmi. — 21.15: Plošče in narodni nape vi. — 22.15: Ples. — Zagreb 17.15: Klavirski dueti in petje. — 20 Petje, klavir, orkester. — 22.20: Godba za ples. — Var?ava 21: Iz Straussovih operet. — 22: Plošče. — Sofija 17 30: Lahka g-dba in petje. — 19.30; Orkester. — 2125: Lfihka glasba in p'es. — Dunaj 12: Zabaven pored. — 15 30: Godalni kvintet — 16: Dve veseli ur ei. — 19: Majsko rajanje. — 20.15: Veselimo se življenja! — 21: Pomladno brstje. — 23: Ples v maju — Berlin 19: Po-nla-dne melodije. — 21: Spre;em pomladi. — 23: Kakor Dunaj. — München 19: Pomladno rajanje. — 21: Kakor Berlin. — 23: Plesna muzika. — Fari* 19.30: ^Icšfe — 20. 30: Ples. — 21: Komorne skladbe. — 22: Lahka godba. Torek, 2. maja. • Ljubljana, ll: šol ka ura- Maj doms in BflUHII OGLAS RABLJENO tendersko parne lokomotivo, 140-160 HP jakostf za kolosek 76 cm, bi kupili iz naš rudnik Ljubijo. Lokomotiva mora biti za mokro paro. osi vezane v s-D« spoju z jeklenim kotlom, dimenzijoniranim za črni premog Teža lokomotive cca 17-18 ton, v pogonu 22-23 ton. Lokomotiva mora imeti tender za premog in vodo primerne velikosti za 40—50 km vožnje Polumer najmanj 50 m krivine. Lokomotiva mora biti sposobna, da takoj vozi s polno obremenitvijo i naprej i nazaj, da je kompletno opremljena z vsemi potrebnimi armaturami in aparati. Lokomotiva mora biti opremljena z lokomotivsko kotlovsko knjigo izdano od Jugoslovenskih državnih železnic. Ponudbe z definitivnimi cenami, točnim opisom in načrti poslati do 15. maja t. 1. direkciji rudnika Ljubija, Vrbaska banovina. stotinami rožnoglavh marjetic. Stene, ki so jih gospodinje za Vuzem pobelile, so že opikane ocl kokošjih kljunov in podstenja se že razpraskana, dasi so bila za veliko noč lepa, pazljivo zglajena in rumena. Tu pa tam je pred hramom pr pet pes, da bi varoval dom. Na trati leži, greje se na božajočem solncu in cvili od ugodja. Polja so oživela. Na vratnikih se pripravljajo orači k oranju. Hlapec devlje plužnice na ogon. nanje z gožjo pripne plug, spredaj pa nasadi na kavelj branovleke, za katere sta vprežena konja, in ko je gospodar pripravljen, požene. Molče orjeta, le na ozarah se gospodar časih oglasi, ko hlapcu naroča, kako naj vodi vprego, da bo plug podrezal tudi srednik. Na črtalo se vesi korenje pirnic, ki ga plužar odstranjuje z odko, katero rabi tudi, ko je treba pretakniti gož na drug klin. »Ti i-i hod! — Kaj spiš. vraga?!« zakri-či časih gospodar nad hlapcem, in ta potegne za vojke ter ponovi: »Ti-i- hod!« nato pa gresta molče dalje. Gospodar je mrk in nejevoljen, zakaj oranje ni. kot bi moralo biti. Suša je zlepila grudje. ki ga dviga plug, in zemlja je skoraj pedenj globoko suha, da brazde za oračema niso mastne in se ne svetijo, temveč se kadi za njima, če ne bo dežja, se niti ne izplača saditi, misli gospodar, ampak trdno veruje, da se bo nebo kmalu začelo solziti, kot bi bilo v tem času treba. Za oračema hodijo vlačarji. Dvema kravama so nataknili vlečni jarem, na katerega so z dolgo verigo privezali brano. Zanjo drži močnejša ženska, šibkejša pa vodi kra- vi. Z -vlačarji je zmerom križ, če so ženskega spola. Nekoliko preveč se napijejo šmarnice, za katero zdaj nihče ni v zadregi, in če kravi nekoliko hitreje potegneta, pade ona ki je pri brani, v razgon, zakriči, kravi pa se prestraš ta ter zbezljata po njivi v zabavo sosedom, da se tolčejo po kolenih. Pred oračema raztresajo delavci gnoj s trirogeljnimi krampi, za vlačnicama pa začenjajo saditi krompir, ženske nasekavajo, otroci pa nametavajo sveže narezane kose kromp rja. In zgodi se, da kateri od utrujenosti in pijanosti zadremlje, zakaj zdaj je čas, ko siromaška deca vstaja ob petih ter hodi s starši h kmetu na delo, da je pri obračunu več težakov, in če je nasekačica nekoliko nerodna, vseka otroka z motiko v roko ali ga pa udari po glavi, če omedli, ga polijejo z vodo ter ga položijo na vrat-nik, kjer se nekoliko oddahne, potem pa mora nametavati dalje. Bog ve, kaj bo iz teh otrok? Preden so stari štirinajst let. so izgarani, zagrenjeni, podvrženi pitju in pogled v vse družinske skrivnosti jim je odprt, zakaj na delu ču-jejo govoriti o vsem mogočem, nihče ne brzda jezika pred njimi, človeka obide žalost, ko gleda te male. izmozgane težaške posta-vice, s sključenimi hrbtišči, uvelo kožo, z dolgimi rokami in z mrtvimi očmi, na katerih se pozibavlje bolečina. Po vašk h kolnikih vozijo kmetje, ki so z delom naprej, na njive gnoj za koruzo. Kolotečine so svetle kakor svež bron, in tu pa tam cvili no bregu zavrt voz ki drsi čez kamenje, vtisnjeno v kolnik. Ob neka- terih vozeh gredo ženske. Leseno stopajo za voli in zdaj pa zdaj spregovorijo besedo, kakor avtomat. Lica imajo toga, brezizrazna, oči pa trudne, z brezupno ponižnostjo v zenicah. Candrave janke jim opletajo ob bosih nogah, brezobličnih in razrinjenih kakor opeka. Zuljave, kot cepje nerodne roke pa zvonijo ob njih. Kdor bi se hotel s takšno žensko pogovor.ti o čem drugem razen o gruntu, bi opazil presenečenje v njenih vodenih očeh in molk bi ga prepričal, da je zdaj na kmetih zavladal čas, ko nehajo govoriti o sebi in o svetu, zakaj zdaj vidijo pred seboj le Se delo. Vinogradi dremljejo v zaspanem ugodju, poslonjeni na griče. Razmetano kolje čaka, da ga postavi skrbna roka. iz rozg pa so jela poganjati ljubka očesca. Zidanice so se skrile za vzcvetele češnje, po prešah se pode podgane. Niti klopotcev ni več. Spravili so jih na sviali, kjer čakajo jeseni, ko bo treba naznanjati zorenje grozdja. Le kje pod kapom drdra kakšna »regetüla«, da straši podgane, in kje na hruški se še vidi polomljen gredelj. Vasi so mrtve, vrhi so tihi. nad hrami pa plavajo glasovi zvon jen ja. Zdaj pogosto zvoni, zakaj to je čas, ko doslužena življenja odmirajo. Tu umre stari oče, tam mati, a tudi med mlajš!mi se zdaj pa zdaj zareži smrt. Pomladne bolezni razsajajo in kdo izmed siromakov, ki si še soli ne morejo privoščiti, si je v stanu kupiti od zdravnika zdravja, ki ga prodaja ta na unče za drag denar ? Dan za dnem se pomikajo proti pokopališču mrtvaški sprevodi. Obilni duhovni gospod molijo za umrlega, izgaran izmozgan narod pa odgovarja tiho in boječe, kot bi bilo treba previdnosti tudi pri molitvi. Grobar strmi trudno v jamo. Me-han čno opravlja svoje delo in brez čustva gleda solze na licih žalujočih, čemu žalovati? si misli ko pa je na onem svetu vse pozabljeno, človek postane enak človeku, ni bolečin in ni solza. Pevci odpojejo pesem odsotno, kakor bi vršili težko dolžnost. nato se pokopališče izprazni in metulji se jamejo spreletavati nad svežim grobom in kakšna čebela brenči nad njim. Po njivah pa teče življenje dalje, kot bi se ne bilo nič zgodilo. Kaj pomeni življenje enega človeka v vsej tej gneči? Kot bi odpadel list z drevesa, kot bi se odlom la veja na bukvi, če pogine krava, je bolečina hujša, zakaj krava hrani družino. Kristus, in mi govorimo o visokem poslanstvu človeka na zemlji! Le noči so še živahne. Takrat mlad'na vzame življenje v roke. Topel val juga ji je v žilah razplamtel kri, srca so se odprla na stežaj in zmerom imajo premalo toplote. O pomlad, božanska, čudovita! Kdo bi te ne častil na kolenih? Studenci čustev se odpirajo, sleherno srce je tempel visoke pesmi, sleherna duša drobcena struna, na katero brenka Amor svoje tajinstvene, blažene skladbe, kakršnih ni zmožno slišati uho. Skrbi so pozabljene, življenje posuto s cvetjem, pot vanj široka in ravna. Oh, noči, nedopovedne, skrivnostne! Vas se umiri in zaspi. Utrujeni starši pozabijo na svoje hčere, ki trepetaje pričakujejo svojih izvoljencev ob odprtih oknih, skozi katera diha vonj tople pomladne noči, v kateri brenčijo somračnice in iz katere prihaja omami ji vi balzam ter napaja srca. Civilizacija je gospodo prikrajšala za ogromen užitek, ko ji je odvzela možnost takšnega snubljenja. Tu sicer ni veliko besed o ljubezni; ni naučenih, iz knjig pobranih stavkov, čuvstva pa so kipeča in bohotna, da jih je treba preliti v vrisk, v pesem, ki se porodi sama, ali jih je pa treba vreči v stisk roke ljubljenega bitja, ki se oprijem-lje železnih križev v oknu. Te pomladne noči, polne hrepenenja, neutešenih želja, vriskov in petja, so edina visokovredna lastnina kmečke mladine. Nihče ji je ne more vzeti, nihče je okrniti in izmaličiti, in bog ve kaj bi bilo ko bi si kdo drznil seči po nji? Dan za dnem mineva, noč za nočjo drsi v pozabljcnje. Slovenske gorice se pa zib-ljejo med krči in prijetnimi doživljaji, med bolečino in ugodjem . . . Ignac Koprivec DOKAZ — Zdi se mi, da avtomobil še ni izpodrinil konja. — Zakaj? — Ker še na nobenem spomeniku nisem videl, da bi kdo sedel za volanom. — Vsak je na konju____ ČUDNO?! Ona: »Redkokdaj se sliši, da bi blagaj-ničarka pobegnila z denarjem svojega šefa.« On: »Seveda! če se to že pripeti, vzame po navadi tudi svojega šefa s seboj...« Pot kralia Petra L skozi A V teh dneh, ko so «asti nepričakovani dogodki poživili zanimanje za našo malo soseda ob Jadranu, smo se odločili, da prinesemo nekaj zapiskov o Golgoti srbske vojske in našega prvega kralja pa dnevniku nfegovega adjutanta, pokojnega polkovnika Kije Djukanoviča (15, nov. — 16. dee. 1915) Odhod iz P r i z r e n a je bil določen na dan 15. novembra. Kralj je šel v cerkev. Ko se je vrnil, je odšel ob poldevetih peš, na kraju mesta pa je sedel v avtomobil in odpotova. v — tujino. Na potu je ves mogoč tren zaviral pot. kakor široka reka. v kateri gomaze ljudje in živina Množico je prevzela tuga, ki je prešla oelo na živino. Vsakdo je čutil, da zapušča svojo milo domovino in gre v nerrnano negotovost v kleto tujino. Bilo je hladno vreme. Kraj pota je bilo pogo- vojaki sami naučili, da so podkovali konja s kamenom! V Prizrenu je bila odpuščena stara kuharica, ker ni bilo mogoče, da bi potovala tako slabotna skozi Albanijo. Naio smo dobili kuharja iz neke konjeniške edinice. ta pa je bil pozneje v Tirani zaradi tifusa oddan v bolnišnico. V Tirani je polkovnik Miloš Stankovič odstopil svojega kuharja, vojnega ujetnika Čeha Jana Vanjuro. Za pot je bilo pripravljeno nekaj kruha fižola in konserv, za konje pa nekoliko vreč zobi. Kot nastanitelj je zadaj pa večja klet zastavljena z razno robo, s praznimi sodi in smrdljivim usnjem. Z zunanje strani hana se je prišio po strmih stopnicah v zgornje nadstropje. Tu je bilo nekoliko zaporom podobnih sob. Na ozkem majhnem hodniku je ležala na golih tleh bolna oficirska žena z deco. Odtod naprej je bila večja soba, poleg nje pa sobica. V veliki sobi so se že poprej nastanili oficerji, njihove žene in otroci. Tu je ležala z detetom žena majorja Ta-siča, ki je baš tiste dni porodila in so jo nosili vojaki na nosilih skozi Albanijo. Sobica poleg je imela dve strelski lini, bila je podobna grobnici in zato najbrž tudi prazna. Kralju so ponudili veliko sobo ali pa kočo vojvode Putnika. Kralj je ponudbo velikodušno odklonil in se zadovoljil s sobico, katero je imenoval pasjo luknjo. Kmalu nato je kralj obiskal bolnega vojvodo Putnika, potem pa se je vrnil v svojo sobico, kjer je sedel na trinožnem stolcu poleg peči in se grel. V tem sta dospela kraljevi slugi Zdravko Vulovič in '"i ' k sto videti ogenj, kjer so ljudje mimogrede počivali in se greli. Nihče ne bi znal povedati, kdo je ta ogenj prvi zakuril in kdo se bo poslednji pri njem grel ter ga zapustil, da bo ugasnil, čim bliže smo prihajali L j u m K u 1 i. tem gostejša je postajala živa reka. Kmalu smo prišli do ostankov uničenih in požganih voz in avtomobilov Ta podrtja nam je ovirala pot, večkrat smo morali izstopiti in hoditi peš. Nekoliko kilometrov pred Ljum Kulo smo naleteli na vrsto trenskih voz. Izpreženi voli so mirno stali kraj praznih voz. Na nekaterih avtomobilov je še ropotal motor ali je gorela svetilka. Nekoliko dvornih kočij je ležalo prevrnjenih v reki. Tik pied Ljum Kulo je bil pri mostu vedno gostejši me tež ljudi. Vojaki so prenesli naše stvari iz avtomobilov, katere so nato požgali. Ko smo prišli čez most z enim samim otokom, je bilo konec lepega pota. Odtod naprej je bila srednjeveška karavanska pot čez skalovje in strmine. Onkraj mostu smo zagledali kamenito kulo, okoli nje na poljani pa šotore in v njih nameščene bolnišnice. V turških časih je bila v tej kuli straža, ki je varovala važno križišče potov, most in prehode. V pritličju k^e je bilo kraljevo otanovanje, iz zgornjega nadstropja pa je prihajal hrup ženskih in otroških glasov. Kralj je takoj po prihoJu obiskal bolnišnice. Tukaj je potrebno, da povem nekaj o organizaciji kraljevega potovanja skozi Albanijo. Upravnik dvora je bil polkovnik Kosta Kneževič, ki je imel dolžnost organizirati potovanje V Prizrenu je bilo pripravljeno določeno število tovornih konj za kralj ve stvari, toda zaradi nesporazuma eo bili konji odposlani v Peč, odkoder smo jih zaman pričakovali. Končno je dobil polkovnik Kneževič nekaj tovornih konj oc; 5. prekoštevilnega polka, a teh je bilo malo, zato je kralj pustil mnogo svojih stvari v Prizrenu in zahteval, da se ponese le najpotrebnejše. Seveda so vse ze ostale stvari propadle. V prebiranju prtljage je šlo tako daleč, da je kralj ukazal obdržati le najvažnejša zdravila. Kraljev osebni zdravnik dr. Simonovič je bil zaradi tega ves obupan. Odpravljati se na tako strašno pot s starim in bolnim kraljem, pri tem pa se iznebiti zdravil! Končno se je zdravnik odločil, da bo sam nosil najbolj nujna zdravila. Obesil si je pod zimski plašč razne torbe in bisage, v žepe pa si je natrpal najpotrebnejše za prvo pomoč. Polkovnik Kneževič je vzel iz garde dva konja, na katerih smo se vistili na potu. S seboj nismo imeli niti primernega orodja za podkovanje konj, celo kovača smo v Prizrenu odpustili. Zgodilo se je, da je na potu konj o'oosil, tedaj so se odšel prvi konjeniški kapetan Milan Ta. dič z dvema konjenikoma, z njimi tudi kuhar, ki je takoj po prihodu pripravil večerjo. Vsak izmed nas je dobival zjutraj pred odhodom kos kruha. Na nekaterih krajih ob potu so Arnavti prodajali kuhan kostanj, ki nam je šel dobro v slast. Kralj je imel v žepu nekoliko biskvita in čokolade. Zvečer je bil določen kraj prihodnjega prenočišča in čas odhoda nasta-niteljev, kateremu je navadno sledil dve uri pozneje kraljev odhod. Tako smo bili le na kratki medsebojni razdalji. Iz Ljum Kule smo odšli 16. novembra ob polosmih. Bilo je hladno jutro. Pot se je kmalu začela vzpenjati po polz-kem sneženem brdu. Do tu je bila še pri-lično dobra, tako da so do nekod prihajali tudi vozovi in bili šele tukaj uničeni. Na ravnici z leve strani pota je stal dr. Ljuba Stojanovič z valjevskimi bolničarji, ki so pozdravili kralja. Odtod naprej je bila pot vseskozi ozka kakor kozja steza. Ves Čas prehoda skozi Albanijo, vse tja do sela Vodena pri Skadru je bila ozka steza, le na redkih mestih smo našli daljšo ali krajšo kaldrmo. čim bolj smo se bližali prvemu mostu pri selu Bruti, tem slabša je bila pot. Pred mostom na polzkem sneženem klancu so spuščali vojaki po vrveh gorsko baterijo, top za topom, ter jo nato spet vlekli čez kameniti most. Na ta način so prenesli tudi našo prtljago. O tem mostu pravijo, da ga je sezidal car Dušan. Most drži čez Beli Drim na visokih obokih in je brez ograje. Kralj zaradi vrtoglavice ni smel gledati v prepad, zato je pri prehodu čez mostove ali nad prepadi navadno zamižal. Do drugega mostu z več oboki, ki se imenuje Vezirov most, je šel kralj peš. Od tega mostu naprej se je začela pot znova vzpenjati. Bila je ozka strmina, njena desna stran se je spuščala navpično do reke. Nekoliko korakov odtod je ležala na poti konjska oprema, konj sam pa je strmoglavil malo pred nami v reko. V dolini, pri razvalinah neke kule, smo dospeli do gruče beguncev, ki si je pripravljala prenočišče. Razen obeh mostov je kralj velik del pota od Ljum Kule do Spasa prehodil peš, opirajoč se ob palico. Ob polštirih popoldne smo dospeli v S p a s. Vrhovno poveljstvo je odšlo iz Ljum Kule dan poprej in se je v Spasu že nastanilo, ko je prišel kralj tjakaj. Na livadi kraj Drima je bil han in malo dalje koča, v kateri se je bil bolni vojvoda Put-nik. Pred hanom so vojaki sekali in vlačili drva ter si delali bedno taborišče. Zanetili so si več ognjev, okrog katerih so se greli in si pripravljali skromno jed. V pritličju hana je bila majhna prodajalnica, ' Milenko Cerovič, ki sta prinesla nekaj kraljeve posteljnine in posodo za čaj. Le I stežka smo dobili dva naramka slame za kraljevo postelj. Bil je čas večerje, a nismo imeli ničesar, v Spas smo padli kakor ptice na vejo. Polkovnik Žika Pavlo-vič je poslal za kralja in za nas malo toplega fižola. Kralj je povečerjal, popil svoj običajni čaj in legel spat. Pri njem je ostal le njegov osebni sluga Zdravko ki je ves čas potovanja spal v kraljevi sobi na tleh. Ostali smo se pa še malo po-mudili v razgovoru in se greli pri ognju. Tekom dneva smo videli v selu Bruti nekoliko Arnavtov, ki so razgaljenih prsi in sila bomo oblečeni gazili po snegu. V Spasu so bili gostilničar in nekateri drugi boljše oblečeni, čez Drim je prišlo v čolnih nekoliko bedno oblečenih Arnavtov po plačilo, ker so nabavili neke stvari za vrhovno poveljstvo. Zvečer smo bili zbrani pred hanom okoli ognja, se greli in prebili večer v pogovoru. Okoli nas so stali dolgokraki Arnavti, tiščali roke v borne hlače in zijali v nas. Nekdo izmed nas jih je vprašal za kulo kapetna Leke, a oni so nam kazali na drugo stran Drima Rože - zdravilo Kožne bolezni delimo v dve vrsti: takšne z mrzlico in takšne brez mrzlice. Z mrzlico so ošpice, škrlatica. osepnice, norice in pegasti legar. Brez mrzlice se pojavljajo v raznih oblikah in barvah: lise, z vodeno tekočino ali s potom, napolnjeni mehurčki ali mozolčki, luskine, srab in hraste. Vzroki so: nečistoča, ali pa posebna nagnjenost človeka do kožnih bolezni Koža oboli tudi, ako je moteno njeno delo v sprejemanju in izločevanju ali pa v funkciji kot varstveni organ. Večkrat je tudi posledica uživanja raznih zdravil, n. pr.: kinina, fenacetina, salicilove kisline, anti-pirina, migrenina, piramidona, opija. joda. arzenika in živega srebra. Organizem skuša prenesti vse škodljive snovi na drugo mesto. Za terapijo je važno, da mora kožo razbremeniti ter odvajati izločevanje snovi iz telesa k črevesju ali ledvicam. Pri večini kožnih bolezni brez mrzlice opazimo samozastrupljenje; hranilne snovi se preslabo pretvarjajo in iz presnav-ljanja nastajajoči produkti se nepopolno izločajo. Zeliščni čaj deluje vzpodhniaioče na ledvice in črevo, ne da bi jih dražil. Po daljši uporabi zeliščnega čaja se izločajo j z urinom razni strupi. miniti 1 '______,•;/''/'//;,/'% - , . .. /.,.:. - , ( ; & -- m Kako pravilno operem lase? Kaj je tipično moško izpadanje las? Kako se zavrè premočno izločevanje maščobe kože na glavi? Kako se prepreči škodljivi vpliv rajnih, glivicam podobnih organizmov na lase? Na ta in mnoga druga vprašanja boste dobili odgovor v novi Trilysin-brošuri Ona vsebuje znanstveno ugotovljene podatke o vsem, kar bi bilo treba vedeti v pogledu ohranitve in nege las. Radi Vam bomo brezplačno in neobvezno dostavili to brošuro. Izvolite nam poslati čitljivo izpolnjen odrezek. Mr. JOSIP HOFFMANN, ZAGREB, Mošinskoga 5. »Jc Prosim, da mi pošljete brezplačno novo Trilysin-brošuro! Točen naslov: NOVA UČINKOVITA SNOV VARUJE VAŠE LASE ! v smer, kjer so bile razvaline. Naša narodna pesem poje, kako se je sramoval kraljevič Marko, ko je videl Lekino gospo-ščino. Dvomim, da bi bil sedaj ves Luka-djin vreden ene same Lekine preproge. V našem pogovoru smo zaslišali nenadoma skozi nočno tišino glas avtomobilske hupe, ki je zavijala kakor neka predpo-topna žival. Arnavti se niti razgledali niso, temveč so se razkropili v mrak kot preplašene zveri ter so urno skakali z noge na nogo kakor elastične žoge. Ko so slišali naš smeh, so se sramežljivo vračali drug za drugim, kakor da se ni nič zgodilo. Neki šofer je prinesel s seboj za spomin avtomobilsko hupo, pa je v šali javil svoj prihod pred han in tako pognal navzočim Arnavtom strah v junaške noge. Vsi ostali s handžijo vred smo se nastanili v kleti. Polegli smo po golih tleh in obrnili podplate proti ognju. Kralj je bil zelo utrujen, zato smo mislili, da bo takoj zaspal. Pa ni bilo tako. Nekaj zaradi mučnih vtisov tega dne, a največ zaradi skrbi ni mogel spati. Najbrž mu je postalo slabo zaradi ognja .v sobi in je moral iti že precej zgodaj zvečer ven na sveži zrak. Ko je šel kralj iz sobe, je prepovedal slugi Zdravku, da bi nam to javil. Handžija, ki je spal z nami v kleti, jo je zaklenil in nihče ni mogel noter. Ko je kralju postalo slabo, je poklical Zdravko dr. Simonoviča. Tako smo zvedeli, da kralj prenočuje zunaj kraj ognja. Tam je sedel na panju, podprt na palico in dremal. Ostali del noči smo prebili, sedeč drug poleg drugega. Na ogenj smo venomer nalagali in edino ta je veselo plapolal v oni tužni noči. Ko je zasinili zora, je tabor oživel Začudeni vojaki so hodili mimo ognja in gledali svojega kralja, kako je tam aedel in se grel. R. D. Priporočajo se naslednji čaji: črnobina (3 gr), lekarniška kresa (30). krebulja (30), regrat (20), cikorijina korenina (20). Ali pa: brestova skorja (3 gr), brezovi listi (8), bri-novice (5), kamilice (3), krhlikova skorja (10), mačeha (10), omanov koren (3), opo-nec — korenina (25), pirnice — korenina (5), regrat — korenina (3), rodidni listi (3). rosnice — zelišče (3) rožmarin (5), močvirski rožmarin (3), zdravilna špajka (3), črni trn — cvetje (5). suličastolistni trpotec (9), zlati grmiček — zelišče (3). Tudi zeliščne kopeli so zelo priporočljive in zelo enostavne. Za kopeli naj se zmeša v enakih delih olje poprove mete, lovorjevo olje ter olje materine dušice. To se zmeša z zadostno množino vinskega cveta (za popolno kopel eno vinsko čašo). 20 kapljic te zmesi se doda topli kopalni vodi (35° O. V kopelji pokrijemo kad z odejo, da ne izhlape aromatske sestavine. V kopeli ostanemo četrt ure. Frank Buck: Bluzi Prijatelja sta sedela na terasi golf kluba »Keppel Harbour« v Singapuru. Sunkoma je John obrnil glavo, pogledal za dirjajočim psom svetlorumenc barve in vprašal Franka Bučka, znamenitega zbiratelja divjih živali: »Ali hočeš dobiti živega tigra? rete mika. pridi na mojo plantažo, kajti jaz imam enega.« Frank se je nasmehnil in vprašal Johna, ali je morda to rum n > ščene vzrok, da se je spomnil tigra John je pritrdil in zamišljeno dejal: »Kadarkoli vidim prihajati iz Avstralije v našo luko z ovcami natovor jeno ladjo, se spomnim Binž jeve zgod be«. Iz žepa je potegnil cigare, ponudil eno prijatelju, si zapalil tudi sam in začel pripovedovati: »Binži je bil pes, velik, močan alza ški volčjak. Moj prijatelj Dick ga jc kupil in postal je njegovim otrokom najboljši tovariš pri igri. Vsakdo je ljubil prijazno žival. Toda neko jutro so našli ljudje, ki so imeli v bližini Dicko»ega posestva mastne tra n'ke, da so na njih pasli svoje ovce šest živali mrtvih s pregriznjenimi goltanci. Morilec je bil Binži, izdala sta ga kri in volna, ki sta se mu lepila na gobcu. Kri ni voda, in dasi so privezali Bin-žija ponoči na debelo verigo, je zavil vrat še osemnajstim ovcam. Bilo je jasno, da je čistokrvni volčjak nepoboljšljiv morilec ovac in Dick je zatorej sklenil, da ga ustreli. Slučajno sem v tistem času obiskal Dicka in videl krasno žival Pes me je spominjal na lepega, doraslega volka in vzel sem ga s seboj. Bliskovita misel mi je šinila v glavo. Binži bi bil dobra vaba za tigra, ki se je pojavil prejšnjo noč na moji plantaži. Ker oblasti niso dale farmarjem dovoljenja streljanje tigrov je prišlo v navado, da so jih lovili s pastmi. Po pripovedovanju sem mislil, da je Binži podivjan in ne\aren pes, in vendar me je gledal nadvse prijazno in zvesto in je končno porinil svoi mrzli gobček med moje tople roke. Pozneje sva skupaj večerjala. Dal sem mu nekaj mastnih grižljajev. Sam pri sebi sem modroval: še morilcu izpolnijo vsako željo, pre* dno mora umreti in tudi Binži, morilec ovac, obsojen na smrt v pasti, mora dobiti dobro večerjo. Po jedi mi je Binži polož i glavo na kol.na. Njegova za- upljivost in vdanost sta me zadeli v srce in polastil se me je nad vse neprijeten občutek. Zdel sem si kakor izdajalec in zahrbtnež. Hitro sem skočil na noge in sem zaklical služabniku: »Le hitro, dečko, zdaj greva, da nastaviva vabo v past!« Požvižgal sem Binžiju, veselo je šel z nama. Razigrano je skakal okrog in prijazno mahal z repom. Očividno mu je nočni sprehod silno ugajal. Ko pa smo prišli do pasti in je dečko privezal Binžija v kletko, je na mah spoznal, da se nekaj groznega godi z njim. Otožno je začel zavijati, jaz pa sem se klavrn in tili vrnil domov. Kot kamen mi je ležalo srce v prsih in nikakor nisem mogel zaspati. Pred seboj sem videl Binžijeve velike, rjave oči, čutil sem njegovo glavo na kolenih. Videl sem ga samega in videl sem tigra, ki se plazi zahrbtno iz črne noči proti njemu. In v tistem trenutku sem spoznal: Binži mora živeti, obdržati ga hočem zase. V divjem diru sem preletel razdaljo pol milje. Ko sem prisopihal do pa5 sti, me je sprejela grobna tišina. Raz-žalostil sem se, kajti prepričan sem bil, da sem prišel prepozno in da je Binži že zdavnaj mrtev. Odprl sem past. Tedaj mi je udarilo na uho cviljenje, podobno jokanju otroka, in potem je skočil iz kletke Binži — čil in zdrav. Z repom je mahal v znak prijateljstva in vere vame. »Binži«, sem rekel, »zdaj greva domov v najin dom«. Na poti nazaj me je prestrašil nenavaden šum. V temi sem zagledal dve koščeni sulici, ki sta bili naperjeni naravnost vame. Naletel sem na divjega merjasca, ki je ščitil svoje mlade in mater. Vse se je odigravalo tako hitro, da mi ni ostal niti čas, da bi dvignil baklo in pripravil puško za streljanje. Bil sem v smrtni nevarnosti. Tedaj pa je nekaj sivega skočilo iz teme. Merjasec je zakrulil, naskočil in potem je dvoje žarečah ogljev izginilo v noč. Slišal sem Binžijev krik bolečine in divje renčanje — tako je renčal vedno, kadar je naskočil ovco. Ustrelil sem merjasca in našel pri njem tudi Binžija. Öba dolga okla mu je bil merjasec globoko zasadil v prsa. toda tudi Bin-žijevi ostri beli zobje so bili čvrsto zapičeni v nasprotnikovo grlo. Nikdar ne bom pozabil zvestega, divjega Binžija, ki mi je rešil življenje, je končal John in z resnim obrazom otre-sel pepel s svoje dogorele cigare. Od'onvlc iz knj'ge »Ok'i in kremplji« — prev. E. S. fofoamafer Fotoklub LJubljana v torek slikovna kritika, v petek odboro-va seja, v nedeljo skupni izlet. Pripravljalni odbor za Fotoklub Kranj si je zagotovil in je prejel že celo vrsto slik za prvo fotografsko razstavo, ki se bo vršila v prvi polovici junija v Kranju. Z izbrano kolekcijo del prominentnih slovenskih amaterjev bosta sodelovala tudi Zveza slovenskih fotoamaterskih organizacij in Fotoklub Ljubljana. Amaterji iz Kranja in okolice, iz Tržiča in Jezerskega so še posebno vabljeni, da pošljejo svoja dela čim prej, in sicer na naslov: Pripravljalni odbor Fotokluba Kranja, Kranj, Savski breg 7. Najmanjša velikost, ki pride v poštev za razstavo, je 18x24 cm, število slik je za vsakega avtorja poljubno, okvir-jenje in nalepljenje na karton nepotrebno, prijavnine ni nobene, po zaključku razstave dobi avtor slike vrnjene na stroške prirediteljev. Na zadnji strani naj ima vsak:« slika naveden naslov avtorja in svoj naziv. Visoko občutljivi filmi ne prihajajo v poštev samo za nočne posnetke ali snemanje pri umetni luči. Predstavljajmo si v pomladnem času cvetočo vejo, ki niha v vetru. Posneti jo moramo iz bližine najmanj z 1/100 sek., potrebna je rumenica, zaslonka mora biti zavoljo globinske ostrine in nihanja veje najmanj 11 (12.5) ali pa celo 16 (18). Vsem tem zahtevam je mogoče ustreči navzlic rastoči svetlobi pomladnih dni le tedaj, če deismo s filmom, ki je res zelo občutljiv. Windischev pirokatehin z jedkim natronom je še vedno priljubljen med mnogimi amaterji^ ki polagajo važnost na harmonično in iz» načeno razvit negativ, posebno če gre za snemanje predmetov z zelo velikimi kontrasti. Treba se je pa zavedati, da zahteva ta razvijalec veliko pozornosti pri delu in upoštevanja vseh predpisov, kajti vsaka majhna razlika v sestavi, v temperaturi, razredčenosti, razvi-jalnem času in drugih činiteljih lahko povzroči popolnoma nasproten učinek, nego si ga na svojem negativu želimo. Nekoliko kapljic natronove raztopine več nam spremeni ta najizrazitejši izenačevalni razvijalec n. »r. v tipičen brzi razvijalec z gostim kritjem, gostejšim nego ga mo-ìemo na oko presoditi, kajti rjavkasta barva, ki jo daje Windischev pirokatehin tvorivu že sama na sebi močno krije. Prav tako deluje ta pirokatehin vidno hitreje, če £ e za malenkost zviša njegova tem peratura, in počasneje, če se za malenkost zniža, že pri razliki ene, dveh stopinj nasproti piedpisani normalni temperaturi 18 stopinj, se mora razvijalni čas za iznose 5 do 19 minut skrajšati ali podaljšati. če upoštevamo še razlike v dodajanju natronove raztopine, pridemo kmalu do tako spremenjenih razvijalnih časov, da jih pri razvijanju v tanku brez kontrole ne moremo več obvladati, zlasti pa ne, če nin^foio s tem razvijalcem veliko prakso. Iz tega sledi, da je Windischev pirokatehin razvijalec, ki daje dovršene rezultate samo amaterju, ki ž njim in sploh fotografsko veliko dela, manj izurjeni amaterji pa naj delajo rajši z drugimi običajnejšimi razvijalci, ki niso tako občutljivi in ki ne zahtevajo toliko miselne matematike. Za retušo s svinčnikom na negativih uporabljamo matolein. S to snovjo na. drgnemo plast, ki potem dobro sprejema svinčnik. Matolein si napravimo lahko sami, in sicer raztopino po najobičajnejšem receptu 1 del dama rje ve smole v 5 delih navadnega terpeetina. če raztopino še bolj razredčimo s terpentinom, dobimo tekečino. s katero lakiramo pozitive, da postanejo trpežni in da pridobe na sijaju, kar je posebno važno za razne vri te motnih papirjev, ki jim sence upadejo, ko se posuše. Z damarjevim lakom dob:mo lesketajočo se površino. Ker se pa lak v sestavi s samim terpentincan zelo dolgo suši, je priporočljivo vzeti za ta namen enake dele terpentina in benema ali ter-pentina in bencola. Papirne negative napravimo trajno prozorne, če jih n? zadnji strani npd.rgnemo z meš-i^co iz 8 delov belegp. r- ':~g"a olja in 1 dela petroleja. Nemčija si ne želi vojne V mrzličnem pričakovanju usodnih odločitev si ljudska fantazija vsak dan izrjova izmišlja možnosti, v katerih utegne nastati prihodnji svetovni požar — V naslednjem prinašamo nekaj podatkov po curiški „Die Weltwoche" o tem, koliko je verjetnosti, da bi si Nemčija želela vojno ta položaj kaj malo spremeniti. O tem ne more biti govora, da bi Italija Nemčijo lahko zalagala s surovinami, ki zavzemajo v igri vojne sreče kakšno važnejše mesto. Prav tako bi bila brezpredmetna pomoč italijanskih čet. Kot pomorska sila bi bila Italija v vojni precej vezanih rok. Dejstvo, da so njene kolonialne posesti precej nezanesljive, bi onemogočilo vsako pomoč iz njenih kolonialnih dežel. Tudi Španija bi nasproti Franciji malo zalegla, j čeprav je vpliv falangistov in ž njim faši- 1 zacija Španije zadnji čas naglo narasla. V celem je treba reči, da Italija dandanes na kakšno daljšo vojno ni pripravljena. Vsi ti računi pa ne jemljejo v poštev, kako bi se razvil položaj Nemčije in Italije v primeru, če bi se proti njima obrnile tudi države, kakor so Poljska, obrobne države. Amerika, da ne govorimo še posebej o Rusiji. rT/fr u ■ / v ja è r r rr n ' * \ 1 /.A A, v Ti - vi - oni Nekaj zanimivosti o nagovorih kakršni so običajni pri raznih narodih Führer v spremstvu generalov Mackensna in Blomberga pri reviji čet Včasih je veljala beseda, da so za uspešno vojevanje potrebne tri reči: prvič denar. drugič denar, tretjič denar. Do današnjih dni se je to pravilo do neke mere spremenilo. Če hočeš zmagati v spopadu s sovražnikom, ni treba samo trikrat denarja, temveč ti mora biti še zagotovljeno, da boš ta denar lahko spremenil v vojni material. Če se ne motimo, je veliki ameriški državnik Lincoln rekel nekoč, da je mogoče majhno število ljudi precej dolgo varati, medtem ko je velikemu številu ljudi mogoče lagati le kratek čas. Čisto nemogoče pa je vsem ljudem lagati vekomaj. Obramba In napad V teh dneh zanima ves svet predvsem vprašanje, na kakšen način se bo mogla razvijati prihodnja vojna. Prav v tem je bistvena razlika nasproti stanju leta 1914., da nihče ne more dati odgovora na vprašanje: kako? Naj bi konflikt nastal na Vzhodu ali v Sredozemlju — v obeh primerih bo šlo predvsem za to, kako se bodo udejstvila jamstva, ki jih velike države nudijo malim. V vojaških krogih na zapadu prevladuje mnenje, da na Magino- tega potenciala zavise možnosti, v katerih bi države osi Rim—Berlin vojno lahko začele in nadaljevale. O tem naj govori nekaj naslednjih številk: številke govore V račun vzemimo najmanj ugodnega izmed vseh primerov, ki se lahko zapadnim velesilam naključijo: da bi bile te velesile navezane povsem same nase. Račun pokaže, da razpolagajo posamezne prizadete države na najvažnejših produkcijskih področjih z naslednjimi količinami (zaporedni številki predstavljata produkcijo 1935 in 1937: premog in železna ruda sta mišljena v milijonih, železo in jeklo pa v tisočih ton): Nemčija Franc, in Angl. USA premog 143.00 253.00 379.00 184.50 289.40 444.20 železna ruda 6.04 43.19 31.03 8.52 52.64 73.32 železo 12.55 12.23 21.02 15.96 16.40 36.61 jeklo 16.10 16.20 33.41 19.85 20.86 49.51 Poučne so številke o tem, kako je v Nemčiji zadnja leta padala produkcija ži- JSeniški tank na graških ulicah po zasedbi Avstrije tovo linijo Nemčija ne namerava napada. Če bi se Nemčija mogla spustiti v ofenzi-no vojno, bi za njeno akcijo prišla v poštev samo smer proti Holandiji in Belgiji, pa še to se zdi le malo verjetno. V prvi vrsti bo Nemčija iskala prilike, da prevzame vlogo obrambe. Po skrbnih vojaških računih mora biti napadalec proti naoadencu močnejši v razmerju 4:1. Izredne komplikacije, s katerimi je treba v vojni računati, zahtevajo celo razmerje 6:1. Če bi na podlagi jamstev, danih Poljski in Rumuniji. morale zapadne velesile Nemčiji in Italiji napovedati vojno, bi prišlo v prvi vrsti do popolne blokade obeh držav. V drugi vrsti si lahko zamišljamo vojno akcijo iz zraka skupno s sovjetsko Rusijo. Bistvene važnosti pri vseh teh verjetnostnih računih pa je predvsem vprašanje vojnega potenciala v materialu. Od ta. Zapored navajamo (v 1000 tonah) številke za letini 1934 in 1937: pšenica 5765— 4:490; rž 8727—6762; celotna produkcija obeh glavnih žitnih vrst je v teh letih padla torej od 14.492 na 11.252. Lani je žetev še občutno nazadovala, da potreba po uvozu progresivno narašča. Kar se tiče masti, uvaža Nemčija zadnji čas 42% kon-zuma. Od celotne količine živil mora Nemčija uvažati približno 25%. V primeru vojne bi moral uvoz spričo dejstva, da bi bilo ogromno število delovnih sil poklicanih pod orožje, še absolutno narasti. Če bi uvoz ostal na isti višini, bi se konzumno stanje za prebivalstvo poslabšalo za približno 36.40%, kar pomeni stanje v zadnjem letu svetovne vojne 1917/18. To stanje bi bilo v novi vojni doseženo kaj kmalu, zakaj rezerve, ki jih je Nemčija v zadnjih letih nabrala, bi v najboljšem primeru za- legle samo za 2'A ali 3 mesece. S priključitvijo Avstrije, Sudetov, Češke in Moravske se je ta račun še znatno poslabšal. Železnice, petrolej Še v večji meri poučne so številke o petroleju in o železnicah. Leta 1937. je Nemčija potrošila 5.150.000 ton bencina, olja in stranskih produktov. Domača produkcija je — pri visokih, nerentabilnih stroških — prispevala temu konzumu samo 1,850.000 ton. Celo v mirnem času je torej Nemčija, kar se tiče petroleja in bencina, navezana na 64"'o uvoza, da krije svoje potrebe. Potrebe v vojnem času pa znašajo 250 in celo 300% iz mirnih dni Preprost račun nam pokaže, da bi mogla Nemčija s pogonskim materialom vzdržati samo kakšne 3 mesece vojne. Misel, da bi se mogla Nemčija znatno okoristiti če bi z osvojitvijo Rumuni.ie prišla do novih petrolej-skih polj, je brez praktičnega pomena. Najmanj tri četrt leta bi bilo treba, da se navrtajo novi vrelci. A še v primeru, da bi obstoječe petrolejsko naprave v Rumuniji nepoškodovane prišle v nemške roke — in to je kaj malo verjetno, ker so vrtalne naprave v vojni kaj hitro uničlji^e — bi enoletna rumun^ka produkcija krila komaj 4 mesece nemških voinih potreb Železnice, ki so v vojni faktor prvega reda. kažejo še dosti mani zaupljivo sliko. Nemške železnice so največje industrijsko podjetje sveta. Leta 1926. so premogle nad 26.700 lokomotiv, leta 1937. se je njihov park skrčil na 21.500 Promet pa je v tem času nesorazmerno narasel. Medlem ko so leta 1926. lokomotive opravile 574 milijonov km vožnje, so iih 1038. morale napraviti nič mani ko 912 milijonov kilometrov. Posamezna lokomotiva ie morala Inni torej napraviti skorai za celih 100r£ večjo storitev kakor 1926. Preobremenitev železniškega vozne?a parila je do računih strokovnjakov spravila zmo^liivost nemških železnic ta čas na 50%. Zahtevam voine bi takšen material kaipak ne mo?el ustrezati. Posamezne panose čiste oboroževalne industriie pa so v tolikšn' m^ri odvisne od zalog železa- premoga itd., da je njihov položaj na dlani. In človeški material Podobne so razmere, kar se tiče človeškega materiala. Leta 1919 do 1933 pomenijo v organizaciji nemške obrambne sile občutno luknjo: to so bila leta brez. obvezne rekrutacije. Iz lega sledi, da so letniki 1900 do 1914 ostali brez vsakršne vojaške izvežbanosti. Dobršen del nemške armade se je izvežbal v takozvanih »Schneil-sieder-kurzih«. To je morda najbolj občutljiva točka nove nemške armade. Podobno je razmerje na vseh drugih specialnih področjih. Kar se tiče nikla, kositra, aluminija, kavčuka itd., vse kaže, da je vsa sila vojnega potenciala Nemčije predvsem v trenutnem učinku, nesorazmerno slabša pa bi bila Nemčija v vojni, v kateri bi bilo treba računati z daljšo vzdržljivostjo. Današnji rajh premore le skromen odstotek premožen ;a in kredita bivše Viljemove Nemčije. Italija bi mogla Sobesednika morem nagovoriti pri raznih narodih v vseh osebah množine pa v 2. in 3. ednine. Najmanj pogostno, zgolj slučajno utegne biti »mikanje«. ko se obrnem na koga na primer: »Kje pa smo bili?« »Smo se dobro imeli?« itd. Latinščina, grščina. gotščina, slovanščina poznajo samo najprirodnejši ogovor: tikanje. Pri Srbih se je ta šega menda še najbolj ohranila. Rektor Jeremija Živanovič. kraljev odgojitelj, mi jc pred malo leti povedal, kako neradi vidijo bivši njegovi dijaki, da jih nekdanji njih profesor po francoskem vzorcu — vika: boje se, da so se mu kaj zamerili! Tikali so navedeni narodi svojce, kralja in Boga, vsako stvar v naravi. V 9. stol. je zahteval vladar zase vikanje od tujih oseb. Plemstvo se je po njegovem zgledu z vikanjem omejilo nasproti nižjim. Poslej je pri Germanih tikanje tekmovalo' z vikanjem do 13 stol. Vikanje je zmagalo, pri čemer je sodeloval francoski zg'ed in poznorimski uradni slog. Spoštljiva množina, pluralis reverentiae. zveni hladno in svečano. Sčasoma je prodrlo celo v obi tel j: otroci morajo starše vikati, zakonca v dvorski družbi se vikata, vikajo se zaročenci. Na galskih tleh ravnajo tako celo z Najvišjim bitjem: «Notre pere qui etes aux cicux«. oče naš. ki ste v nebesih. A slišal sem v Parizu frkolina, ki je takisto klical mopsa: »Vencz, venez!« (pridite, nate). Pomalcm je nemški smet capljal za plemičem: hlapce je tikal, zase je zahtevtl vikanje od njih. Med enakimi je bilo v 15. stol. vikanje udomačeno. Dvomljive osebe so skušale dvigniti svoj ugled s tem, da so zase zahtevale vikanje. Če 6i neznanca tika!, si bil v nevarnosti, da te prizadeti ubije. »Ako prostak. pa bodi še tako zaslužen. reče žlahtniku ti, izgubi vse pravice«, trdi neka razprava iz o-ne dobe. Sličen je bi! razvoj v drugih omikanih deželah. Lik sveta pa se je medtem spremenil. Razmah mest. kupčevanje z inozemstvom je prineslo meščanu obilo bogastva. Bla-gorodnik je propadal in zavistno gledal na trgovca, tem bolj pa se je baha! z visoko-rodnim naslovom. Izza Karla V. se je cesar obdajal s togim obrednikom. španske dvorske šege so bile povsod za zgled. Vsak pogled, vsak korak je bil po pravilu odmerjen. vsaka rečenica naprej določena. Manjši knezi, grofi, graščaki so se pačili po tem ceremonielu. koprneč po naslovih, po činu dostojanstvu, častni stopnji, prvenstvu, prednostih. Najnižji s'o j se je topil od ponižnosti, vdan os t i.pokornosti. Tako so kar frleli nakrasi in nuhlicc: Vaše Veličanstvo. Visočan^tvo. Vaša Svetost, Presvetlost. Svetlost M'lost itd. »Ljudie si žele nagovora in abstracto (pojmovno)«, pravi neki zbadljivec. Preprosto1 ljudstvo se je polastilo naziva gospod in gospa, za višje stanove pa si je na Nemškem izmis'ilo nagovor v 3. osebi ednine. Iz golega spoštovanja si ne upaš nikogar več naravnost ogovoriti, gledaš mimo njega. Novi ogovor se je prvotno vezal na pojem gospod, oziroma gospa, kar pa se v teku pomenka opušča, nadomeščeno z Er ali Sie. Ob praški defenestraciji ali pehanju skozi okno jc reke! tajnik, navalivši na pi. Slavato: »Gospod naj mi ne zameri, da ga napadom!« »Onkanjc« ali pri žen-stvu »onakanje« je veljalo v 17. stol. za najimenitnejše. Med S'ovenci se ta navada ni ukoreninila. Poznam le enega človeka, pok. prof. Lj. Mlakarja, ki je dijake redno in vedno onk3l: »Nima zvezka, se ni učil, nič ne zna!« S prezirom jc koga ke-daj poklical tudi v srednjem spolu, zlasti je to občevanje z neutrom gojil rajni slikar P Žmitck. a v 2. os. ednine: »A me bos poslusa'o! To pa si zanič narisalo!« Onkan.ie ali onakanje se je ohranilo mestoma daleč v 19. stol. na pr. pri vojaščini. Podrejeni je višjega po vseh stopnjah nagovarjal z glagolom v 3. os. množine in Janez Skunk: !* Oni teden je programski vodja naše oddajne postaje v Zabnici prejel zapečateno pismo. Pismo, na zunaj pač tako, kakršna pišejo ljudje, ki se jim dozdeva, da imajo skrivnosti — zapečateno, kakor sem rekel. Toda ko ga je vodja nrečital. si je živčno razkuštral lase. si izbrisa! naočnike in si iih skrbno potisnil med košate obrvi, nato py je z napetim obrazom še enkrat prečital naslednje: »Dragi gespod vodja ali kar ste že . je stalo tamkaj s širokimi in olikanimi potezami. »Oprostite, iaz podpisani si mislim. da ste pač umetnostni vodja naše spoštovane oddajne postaje zgoij zaradi tistega dekreta, s katerim so Vas (bog ve po čigavi proteke:ji!) tjakaj imenovali, ne pa zato. ker so spoznali v Vas skoro nenadomestljive zmožnosti za ta posel. Oprostite, prosim, tem besedam, kakršne pač so. kajti veste, da si dandanes ljudie nobene resnice ne upajo povedati v brk. jaz Vam jo pa vsaj napišem Ampak to je postransko, glavno je pač. gospod vodja, to. kar je moralo iz mene in Vam bom zdajle povedal... Imam smolo, da sem lastnik radijskega aparata s petimi cevmi. Kupila mi ga je za god moja žena, prvi obrok je že plačan. Celo leto že poslušam Vašo postajo in vi- dim, da se je žena uštela, ker je nasedla hvalnicam v časopisih, da je. rekel bom: naša — da je naša postaja pravi in ne vem kakšen še biser med oddajnimi postajami širom sveta. Zdaj Vam moram reči v brk. da, po moiem. tehnik niste, niti niste kaj iznajdljiv človek, ki si zna pomagati iz zadrege. Toda ne! sem si dejal gotovo je napaka v mojem aparatu, žarnica ima rrovda malarijo in jo stresa, pa zato taki slasovi. Ali pa je kaka drupa cganična nrpoka za par sto dinarjev. Žrtvoval ceni prt kovačev za vizito Aparat ie presedal strokovnjak. Zdrav je kakor riba v vodi. aparat namreč. -Je to»-ej s te strani mo;a vest čista in bom nnkazal drugi obrok za aparat, vreden je tega. Tnrej ste zdaj na vrsti Vi! Kar poslušajte. Uvodoma sem Vam menda dejal, da si ne znate pomagati. Takoj Vam dokažem. .. V roke mi je potisnil pero zadnji koncert med 21. in 22. uro. Pred mikrofonom sta nastopila pevka in klavirist s k'avir-jem, ki ni bil v redu. Ona je imela krasen proboien glas, kakor se izražajo kritike. Mnogo čuvstva in krasno artikulaoijo. Ker imam o solistih samo najboljše mnenje, sem tudi prepričan, da je pela natančno po notah. Toda klavir, ta ni hotel za njo, pa naj si je klavirist še toliko prizadeval. Tako sta se pri vsaki pesmi zasledovala v razdalji za dobrega četrt tona, ona zgoraj, on pa spodaj, da so me bolela ušesa in mi zdaj še kanarček ne poje v redu. Kadar pa je bilo posebno čuvstveno, se je omenjena razdalja še povečala. da o trilčkih niti ne govorim, ki so bil ko* f'-fntaioči ptič — nikjer doma, povsod doroa. Klavir ni maral in če ju je klavirist. klavir in solistko, še tako vlekel skupaj. Mislim, gospod vodja, tu bi morali poseči vmes. Dva človeka se mučita in pustite jih v teh nepopisnih mukah To m°ji ž? koro na inkvizicijo, gospod! Če b1' bili Vi kaj tehnika in iznajditelja, bi naš1; gotovo pomoč. tako. kakršno Vam jaz. skromen človek, niti tehnik niti iznajdbe'i. pač pa zgolj človek zdravega razuma, nasvetujem. Niste H nikoli pomislili. gospod vodja, da je vse te mizerije kriv zpolj tisti preklicani klavir? Prenizko je uglašen, to je, to! Onih par dinarjev dajte zaslužiti oglaševalcu in stvar bo v najlepšem redu. Dajte ga uglasiti za četrt tona više in rešili boste klavirista, rešili solistko in naš ugled pred svetom. To je moje skromno mnenje. Če pa razmišljam. oni klavir je morda že na robu zasluženega pokoja in so njegova pljuča, razumljivo, že slaba in bi se utegnilo kaj pretrgati pri navijanju, pa dajte tisti solistki v roke partituro, kjer bo imela note napisane za četrt tona niže. Dabome, prišla bosta skupaj, solistka in klavir, eden se pač mora vdati. Pardon, gospod vodja, zmajujete z glavo. Ne zmajujte! Čudne stvari se gode okoli Vas, a? Sodobna tehnika Vas pušča na cedilu. Ljudje postajamo brihtnejši in tudi Vi, za zlodja, ne bi smeli zaostajati, Vi najmanj! Še ena mi je padla v glavo, ta bo pa menda najbolj zanesljiva. Saj pravim, imel sem jo pred nosom in bo kar najbolje, če ostanete pri tej! Naročite, naj Vam tam zunaj v Zabnici, kjer imate oddajne antene, kak zanesljiv tesar anteno zgoraj nekoliko, recimo za četrt tona. odžaga. Prepričan sem. da bo zgoraj odžagana antena še najbolj zanesljivo odstranila omenjene nevšečnosti. Pomagalo bo, o tem bodite prepričani, jaz sem. Tesarja pa Vam priporočam svojega soseda Petra Frka. nad glavo mi stanuje. Vse v korist naše domovine in za naš ugled, pravim. In brez zamere, prosim, vodil me je čisti patriotizem in pozdravljeni z odličnim spoštovanjem Vaš Janez Skuok * Nikarte misliti, da je prizadeti vodja postaje to pismo prečital do kraja. Zmečkano leži v papirnem košu. Med stenami je še slišati nekaj kot krohot ali kletvico. Vrata še trzajo od silnega udarca, s katerim jih je zaloputnil za seboj. samostalnikom v ednini: »Gestatten Herr Unteroffizier, dass ich frege«. Enako služkinja gospodarju: »Wollen der Herr bitte ablegen.« Isto osrednjes'ovensko šego po-nazorujc pesnik Medved: Oče so rekli sedemsto. mati so dejali: Kaj bo to! Za naš izraz je čudno to. da ženskam dajemo moški deležnik .. V veliki Nemčiji je vojni minister pred malo meseci odpravil staroversko obliko in reči je treba Herr + službeni čin -f Sic (Deutschunterricht in Auslande, März 1939). Ko je bilo onkanje oguljeno, se je po-hlevnost ozirala po novem sredstvu, kako bi se izkazovala. Namesto Er so segli po njegovi množini: Sie (oni). Začel si: »So Vaša milost dobro spali.« in enostavno nadaljeval : »Ali se žele peljati na sprehod?« V 18. st se je »onikanjc« uveljavilo kot olikanosit, navzlic Lessingu, Goetheju, Grimmu, ki ga imenuje madež na nemščini. V 3. osebi ednine te nagovori Španec: »LTsted habla espanol?« (usted-vostra mer-ced. vaša milost). Pod tem družabnim pritiskom je baje nastali italijanska raba žen. zaimka Lei, La. Fašizem jo je nadomestil z Voi (vi). Ljudski občutek na Nemškem se do danesi upira onikanju. zlasti zopet danes. Na selo Sie še ni prodrl. Tudi v mestnem druženju, v šiportnih in poklicnih stikih vzdržujejo narečno vikanje (Ihrzen), ki zveni vljudneje ko tikanje (Duzen) in manj okorelo nego onikanje (Siejen). Pri Anglosak-sonih se je You (vi) tolikanj razpasel, da je 2. oseba ednine skoro pozabljena. »V Ameriki jc lušno«, mi je pred vojno priznal izseljenec iz Loškega potoka, »tam se vsi tikamo«. Preprosti delavec ni vedel za Thou (ti). Prisrčnosti, kakršno vsebuje lahko po večini jezikov zaimek TI, Anglež ne more več izraziti. Š t ud e n to vsk' običaj: bratovščino piti (to hobnob. Brüderschaft-Trinken) nima tako čutne posledice ko med nami. Splošno drži Hitlerjevina še dvojen ogovor: Sie in Du. Pri nas imamo Vi in Ti. Pod germanskim vplivom uporablja še kje kaka stara krščcnica oni kot neposreden ogovor. dočim večina podeželcev v spoštovanju pripoveduje s 3. množ. moškega spola o neprisotnih, naravnolt v obraz ogovarja pa take z 2. os. množine: »Teta. ste mi prinesli pomarančo?« V svojem rojstnem kraju sem po/nal gostilničarja, ki je starejšim od sebe ali jako uglednim privoščil popolno čafit: »Ali ste st pripeljali?« Mlajše prihajače. izobražence, pa je po francoskem ka upu obklada! z edninsakim pridevnikom in deležnikom• »Ste lačen? Ste že prišel?« Poslednji način se bolj in bolj posplošuje. Naši Tolminci vikajo iz spoštljivosti, onikanja pa nimajo za nepričujočne: »Ste slišali, gospod nuncc, da je papež umrl?« Ondi torej se ni mogla pripetiti zgodbica, pri kateri ženica šele počasi spoznava, si kom ima posla, rekoč: »Slišijo oni, ie vas ta pes. ki za tabo leti?« A. D. ffilatelifa Nove znamke po svetu Slovaška: Poleg prve zasilne znamke, ki je bila izdana za prvi sestanek slovaškega parlamenta (zanjo so pretisnili češkoslov. znamko po 10 kron s sliko Bratislave) je izšlo nadaljnih 11 čeških znamk s preti-skom »Slovensky stat 1939«. Pretisk sodo-bile znamke s sliko grba po 10, 20 in 30 ha-lerjev, znamka po 40 h. s sliko Komenske-ga, znamki po 50 in 60 h. s sliko Štefanika in znamka po 1 krono z Masarykovo sliko. Razen tega so bile pretisnjene znamke po 1.20 kr., po 1.50 kr., po 1.60 k. in po 2.50 k. s slikami raznih krajev. — Izšlo je že tudi nekaj novih znamk s sliko Hlinke, ki so bile natisnjene v Bratislavi na papirju brez vodnega tiska. Baje bo imela najvišja vrednota nove serije papeževo sliko. Nemčija: Za »dan poklicne tekme« sta izšli dve znamki po 6 in 12 pfenigov s sliko novega nemškega grba. Znamki sta brez pribitka. Klajpeda: Nemška lokalna oblastva v Klajpedi so kupila 20.000 serij litavskih znamk v proslavo 201etnice neodvisnosti in pretisnile te znamke z napisom »Memel-land ist frei!« Razen tega je na znamki natisnjen še jelenov- rog. Ni še jasno, ali moremo smatrati te znamke za uradno izdane ali ne. Palestina: Palestinski Arabci so izdali svoje posebne znamke z napisom »Palestina za Arabce « Znamke uporablja arabska zasebna pošta. Holandija: Namestu raznih priložnostnih izdaj je izdala Holandija prav okusno izdelano znamko po 12 in pol centa »za posebne polete«. Švedska: Za stoletnico smrti očeta švedske telovadke Henrika P. Linga je izdala švedska poštna uprava dve spominski znamki po 5 in 25 oerov. Na znamkah je Lingova slika. — Izšla je tudi nova vijoličasta frankovna znamka za 10 oerov. Salvador: Izšle so nove frankovne znamke in sicer: oranžna po 10 centimov, rjava po 20 e., škriljasta po 50 c. in črna po 1 čoka. i Konec v ligi ; Ljubljana je deveta Včerajšnje poslednje kolo ligaških tekem je odločilo le za tretje in četrto mesto — Presenečenj ni bilo Zadnje kolo ligaških tekem ni prineslo nobenih presenečenj in razen srečanja med Jugoslavijo in Hajdukom tudi ni moglo več odločevati o posameznih mestih prvenstvene razpredelnice. Favoriti so zmagali na vsej črti in zaradi tega je ostal vrstni red neizpremenjen z eno samo izjemo. Jugoslavija se je namreč s pridobljenima točkama pomaknila pred Hajduka in zavzela tretje mesto. Po končanem tekmovanju kaže razpredelnica tole sliko: BSK 22 17 3 2 67 : 14 37 Gradjanski (Z) 22 14 4 4 53 : 17 32 Jugoslavija 22 12 4 6 37 : 24 28 Hajduk 22 11 S 6 51 : 30 27 Hašk 22 10 5 7 41 : 27 25 Jedinstvo 22 8 4 10 35 : 40 20 Slavija (S) 22 7 5 10 34 : 43 19 Bask 22 6 7 9 27 : 37 19 Ljubljana 22 7 4 11 23 : 41 18 Gradjanski (S) 22 7 2 13 32 : 57 16 Zemun 22 4 5 13 21 : 60 13 Slavija (V) 22 3 4 15 23 : 54 lt) V naslednjem poročila: Beograd, 30. aprila. Beograd je končal prvenstvene tekme na slabem terenu. Tik pred prvo tekmo na igrišču Jugoslavije je naliv zelo omehčal teren in je bilo v začetku le okrog 1000 gledalcev, število se je v drugi tekmi povečalo na približno 2000. Prva tekma ni bila, ne za Bask niti za Slavijo važna. Pač pa je šlo v tekmi med Jugoslavijo in Hajdukom za tretje in četrto mesto in se je Jugoslavija s tesno, a zasluženo zmago uvrstila med elitno trojico našega nogometa. BSK : Slavij a V. s : 0 (4 : 0) K:jub težkemu terenu je bila tekma zelo zanimiva, živahna in napeta, žal je težak incident med dr. Ivkovičem in Rajli-čem v drugem polčasu pakvaril lepo igro in dobro razpoloženje gledalcev. Do 5 min. prvega polčasa je Bask igral brez vodje svojega napada Spasojeviča. Obe moštvi sta, izvajali lepe kom binaci j ske napade, torta v prvem polčasu je bila Slavija nekoliko boljša, v 21. min. strelja Mitrcivič prosti strel proti Slaviji. Spasojevič ujame min. lep napad Slavije in srednji napadalec Gjajič izenači. Golanan Bijelič sicer žogo in iz bližine pošlje v mrežo. V 43. ujame žogo. ki mu pa preko glave uide v gol. Tudi v drugem polčasu se slika mnogo ne menja. Slavija ima nekoliko več od igre. V 18. min. pride do incidenta med dr. Ivkovičem in Rajličem. Rajlič je vrgel v Ivkoviča blato. To je sicer vedno mirnega dT. Ivkoviča tako razburilo, da se je spozabil in napadel Rajliča. Sodnik je izključil oba. Igra postane bolj ostra in nelepa, a spremembe rezultata ne prinese. Sodil je nekoliko v škodo Sarajevčanov Vasa Stefanovič. Jugoslavija : Hajduk 1 : o (o : o) Razen borbe za tretje in četrto mesto je bila tekma zanimiva tudi zato, ker so ori Hajduku nastopili štirje igralci, ki bolo igrali v naši reprezentanci proti Rumu-niji, namreč Milutin, Jožo Matošič, Pože-ga in Franjo Matošič. če bi ocenili njihove sposobnosti po današnji igri, lahko re-err.o, da izpita niso napravili, toda upoštevati moramo, da se celo moštvo Hajduka na razmočenem in težkem terenu nikakor ni moglo znajti. Najboljši od te če-tvorice je bil Požega, ki se je izkazal v igri z glavo. Branilec Milutin ni bil senca onega Milutina, ki je igral proti BSK. Od foze Matošiča smo videli šele v drugem polčasu nekaj pravih odbojnih udarcev. Njegov brat Franjo je v današnji igri le deloma opravičil svojo postavo v državnem timu. Najboljši je bil Radovnikovič na levem krilu, ki so ga pa premalo zaposlili. preveč so igrali preko notranjega tria. Izboren je bil vratar Ivančič, ki je rešil mnogo nevarnih situacij. Jugoslavija bi po predvedeni igri in po si tuacijah zaslužila večjo zmago. Napad je lepo pridobival na terenu s prizemno igro. Med krilci je bil najboljši Brocič, obramba pa sigurna, čeprav je Lovrič v golu napravil eno ali dve napaki. Jugoslavija je imela že v prvem polčasu štiri krasne šanse in je bila zelo v premoči. Hajduk je šele v 12. min. dal prvi posel vratarju Lovriču. Prvi polčas je potekel brez gola. V 12. min. drugega polčasa pa je oddal Stevko Aci Petroviču, ta Perliču, ki je zabil edini gol. Petrovič je imel še dve lepi šansi, a jih ni izkoristil. Proti koncu preide Hajduk v ofenzivo in celo branilec Jožo Matošič sili v napad, da bi vsaj izenačili in rešili tretje mesto, ali brez uspeha. Zmaga Jugoslavije je bila nedvomno zaslužena in bi bila lahko še večja. Sodil je g. Mlinaric iz Zagreba. T. Z. Hašk : Ljubljana 2 s o (o s O) Zagreb. 30. aprila. Slaba in nezanimiva igra, ki pa je poetala v drugem polčasu nekoliko boljša. Na igrišču Haška se je zbralo okrog 1000 gledalcev. Zanimanje za tekmo že zaradi tega ni balo veliko, ker je bila situacija v prvenstveni tabeli jasna in je izid današnje tekme ni mogel spremeniti za nobeno moštvo. Ljubljana je nastopila kompletno, Hašk pa brez kaznovanih igralcev Konstantinov! ča in Koceiča, kljub temu pa je postavil dovolj močno moštvo, da je bilo Ljubljani kos. Igra je bila v začetku odprta. Ljubljana se boljša, zlasti je opasno njeno levo krilo Trko. v 9. min. kot proti Hašku. Nato pa-: tane igra dolgočasna., nobeno moštvo se ne trudi. Nekoliko opasnih situacij ubrani vratar Ljubljane Lindič,'ki je nudil zelo dobro igro. V ostalem pa Hašk ni bil nevaren nasprotnik, ker je igral precej medlo, v 20. minuti kot proti Ljubljani. Tempo je slab, igra ni podobna prvenstveni tekmi. V 32. min. ima Hašk lepo šanso, ki jo pa Fink uprepasti. Tudi Ljubljana ima lepo priliko, ali zdi se, da si je vzeia Haškovce za vzor, kajti tudi njen napad igra zanikrno, v 34. min. kot za Hašk. Prvi polčas konča z 0 :0, kar odgovarja poteku igre. Tudi v drugem polčasu igra ni dosti boljša. Hašk igra z nekoliko večjim ela-nom. V 7. min. kot za Hašk, v 8. kot za Ljubljano, v 10. min. še eden. Igra postaja nekoliko bolj živa, ker publika bodri Haškovce. Hašk igra še z večjim elanom. V 13. min. Kacijan iz 16 m zabije prvi gol. Zdaj pritisne tudi Ljubljana, njen napad pa je slab in neodločen. Igra. čeprav ni na višku, je interesantnejša. V 20. min. kot za Haška. Hašk je zdaj boljši. V 33. min. ima Grinthal krasno šanso, ki jo pa pokvari. Namesto sigurnega gola samo kot za Ljubljano. V 35. min. kot za Hašk. V 36. min. pade drugi gol po Me-dariču. Sledi še nekaj kombinacij Haška in en kot za Zagrebčane, nato pa je konec. Gradjanski Z.: Gradjanski S. 4 : 1 (3 : 1) Skoplje, 30. aprila Za to tekmo je vladalo v Skoplju izredno zanimanje in so nekateri navdušeni ljubitelji nogometä že zjutraj prišli na igrišče. Domače moštvo je imelo precejšnjo tremo in se ni znašlo, dočim so Zagrebčani pred-vedli lepo kombinacijsko igro, ki je zadovoljila gledalce. Zagrebčani so bili na vsak način boljše moštvo in so zmago zaslužili. Zapustili so najboljši vtis. Bask : Slavija S. 1:1 (1:1) Varaždin, 30. aprila Ta tekma je potekla v precejšnji premoči BSK, zlasti v prvem polčasu. Zmaga Beograjčanov je zaslužena, čeprav so tudi Sla-vijaši imeli priliko vsaj za časten gol. Sodil je g. čamernik iz Ljubljane, vendar publika ni bila zadovoljna z njim in je večkrat protestirala proti njegovim odločitvam. Zemun : Jedinstvo 1 : o (o s o) Bratstvo in Maribor v finalu Jeseničani so nadoknadili prednost Cakovčanov in visoko zmagali_ Maribor je tudi v Kranju dobil obe točki Polfinalni tekmi za prvenstvo LNP sta določili oba finalista, ki se bosta pomerila za naslov podsaveznega prvaka že prihodnjo nedeljo. Glede na visoki zmagi prejšnjo nedeljo, sta Maribor, zlasti pa ČSK, veljala v revanžnih tekmah za sigurna favorita. Spet pa se je pokazala odločujoča prednost domačega igrišča. V Kranju ni dosti manjkalo, pa bi domači nadoknadili prednost Mariborčanov v golih, a so izgubili živce in s tem omogočili nasprotniku, da je prišel v finale. Povsem drugače je zaigralo Bratstvo. Od vsega početka se je zavedalo prednosti domačega igrišča, razen tega pa je v tako važni tekmi doseglo odlično formo in se mu je posrečilo nemogoče — da je zabilo gol več, kakor jih je prejelo v Čakovcu, in so tako Jeseničani drugi finalist. V naslednjem poročili obeh tekem: Bratstvo : ČŠK 4 : 0 (2 : 0) Jesenice, 30. aprila Danes je bila na igrišču Bratstva druga polfinalna tekma za prvenstvo LNP med domačim Bratstvom in čakovečkim SK. Tekma je bila tipično prvenstvena in ostra in je nudila številni publiki, ki je krepko navijala za domače, lep nogomet. Gostje so v začetku hoteli zavlačevati, ker so imeli prednost treh golov. Toda domače moštvo je zaigralo tako dobro, da so ča-kovčani kmalu izgubili glavo in se samo še branili. Gostje so kot celota dali lepo povezano igro s kratkimi potezami in dobrim postavljanjem. Obramba je bila dobra, le vratar je bil nesiguren. Domači so predvedli igro, ki je že v začetku dala slutiti, da hočejo zmagati. Vse linije so bile dobre, le v krilski vrsti je malo nagajalo. V napadu se je poznala prisotnost Trifu-noviča, ki je zaigral tako, da je razgibal ves napad. Odlikoval se je zlasti notranji trio Crnobori — Trifunovič — Abram, od krilcev Ivanuševic in Razinger. Obramba Brun — Koren in Knific je dala odlično partijo ter nasprotniku ni dala priti do sape, niti ga ni pustila do častnega gola. Gole so zabili Trifunovič in Abram v prvem ter Trifunovič dva v drugem polčasu. Z današnjo igro se je Bratstvo kvalificiralo za finale. Gostje so igrali v drugem polčasu brez desne zveze Megle, ki je bil po lastni krivdi v trčenju s Crnobori-jem poškodovan. Igro je dobro sodil in objektivno vodil g. Lukežič iz Ljubljane. Prisostvovalo ji je okrog 600 gledalcev, za Jesenice lepo število, ki so radostni zapuščali igrišče. Maribor : Kranj 4:3 (1:2) Kranj, 30. aprila Danes je bila pred 500 gledalci odigrana revanžna tekma med Mariborom in Kranjem. Takoj v uvodu lahko povemo, da je imel Kranj v prvih minutah drugega polčasa, ko je izenačil mariborski rezultat 3 :1, igro že skoraj dobljeno, toda po nesrečnem naključju je naposled izgubil. Mariborčanom se je namreč posrečilo ne samo izenačiti temveč celo zmagati. Čeprav se je Maribor v prvem polčasu izkazal z lepo in precej izenačeno igro v napadu, ni mogel dosti opraviti. Mariborčani 30 sicer izvedli več nevarnih napadov, ki jih je pa domača obramba dobro čistila. Kranj je prišel v vodstvo že v 7. min. po enajstki, v 12. min. pa so Mariborčani po prostem strelu iz daljave 25 m izenačili. Kranj se je moral v prvem polčasu boriti z močnim vetrom, kljub temu pa je v 35. min. spet prišel v vodstvo. V borbi za žogo v kazenskem prostoru se je Djukiču posrečilo, da je neubranljivo streljal v mrežo. Po odmoru je Maribor zaradi vetra igral prizemno, Kranj pa je pričel g polvisoko igro. V 10. min. je sodnik Tičarja zaradi nevarne igre postavil na hladno. Takoj po tem se je Jež sam znašel pred vrati Maribora in lepo plasiral v mrežo. S tem je bil mariborski rezultat že izenačen. Mariborčani 90 bili zdaj povsem zbegani in so se le težko znašli. Toda že 2. min. pozneje je sledilo presenečenje, ki je domače tako depri-miralo, da so izgubili glavo, nasprotno pa je to Marib. ohrabrilo. Kranjskemu vratarju je namreč padla nedolžna žoga iz rok in Vari jo je potisnil v mrežo. Na domače je to učinkovalo kakor mrzel curek in čeprav so imeli še 30 minut časa. so izpustili igro iz rok. Kranjčani so zdaj tvegali vse: vrgli so krilce v napad, a puščali obrambo v nemar. Tako sta bila oba branilca sama proti celemu mariborskemu napadu, ki ga seveda nista mogla držati v šahu. V 25. in 30. min. je Vari zabil àe dva gola in s tem postavil končni rezultat 4 : 3 za Maribor. Mariborčani so zapustili lep vtis. Sicer ne igrajo tako povezano kakor železničar, a mnogo bolj koristno. Zlasti je bil nevaren napad v drugem polčasu. Sodil je g. Mrdjen iz Ljubljane dobro. Ostale nogometne tekme Prvenstvo H. razreda: Grafika : Mladika 1:1, Adrija : Moste 4:2, Korotan : Slavija 5:0. Prvenstvo juniorjev: Ljubljana : Hermes 4:0, Moste : Korotan 5:1, Svoboda : Jadran 2:1. - Celje: Étore : Borut 8:1 (4:1), Olimp : Atletik jun. 3:0. i Zmaga naših atletov v Trstu Zastopniki dravske banovine so prezentanco Julijske krajine s 116 : loj točkami Trst, 30. aprila. Danes se je nadaljevalo lahkoatletsko tekmovanje reprezentanc dravske banovine in Julijske krajine. Po prvem dnevu .<0 naši tekmovalci vodili s 47 : 30 točkami in ne z 41 : 29, kakor smo javili v nedeljski številki ,ker so oceno za mesta spremenili. Današnji dopoldanski spored je nekoliko motil dež. Popoldne je bilo vreme lepo in je prireditvi zaradi nogometne tek-med med Triestino in Milanom prisostvovalo 10.000 gledalcev. Pleteršek ni mogel danes nastopiti zaradi poškodbe, ki jo je dobil pri včerajšnjem teku na 110 m z zaprekami. Najlepša današnja točka je bil tek na 5000 m, kjer je Košir nepričakovano zmagal po napetem in taktičnem teku. Končno stanje je 116 : 103 za dravsko banovino. V naslednjem tehnični rezultati: SKok v daljino: 1. Pellarini (JK) 6.78, 2. Vučevič (DB) 6-47. 3. Vallon (JK) 6-34, 4. Lončarič (DB) 610. Tcčke DB 51, JK 37. Skok ob palici: 1. Sarovich (JK) 350. 3. Bottari (JK) 340, 3. Smerdelj (DB) 340, 4. Kosec (DB) 330. Točke: DB 54, JK 45. Met Krogie: l. Bononcini (JK) 13.73. 2. Vučevič (DB) 13.53, 3. Hlade (DB) 12.99. 4. Paolone (JK) 12.82. Točke: DB 59, JK 51. 5000 m: 1. Košir (DB) 15.50, 2. Burlo (JK) 15:59,3. 3. Polli (JK) 16:10. 4. Kvas (DB) 16:39.4, Točke: DB 65, JK 56. 400 m: 1. Missoni (JK) 50.1, 2. Klinar (DB) 52.3, 3. Lenardon (JK) 52.3, 4. Ur-bančič (DB) 58.3. Točke: DB 69, JK 63. 4 x 100 m: 1. Julijska krajina (Furlan, Giachelli Rugo. Pellarini) 44.2, 2. Dravska banovina (Račič, Polak, Skušek, Kling) Točke: DB 83, JK 76. Točke: DB 75. JK 73. 800 m: 1. Goršek (DB), 1:57.2, 2. Na-bernik (DB) 1:58.9, 3. Olivieri (JK) 2:02.2, 4. Markuzzi (JK) 2:09.6. 200 m: 1. Račič (DB) 23.7. 2. Kling (DB) 23.8. 3. Giachelli (JK) 23.8, 4. Furlan (JK) 24.2. Točke: DB 91, JK 79. Skok v višino: 1. Pellarini (JK) 175, 2. Bratovž (DB) 175, 3. Paolone (JK) 175, 4. Polak (DB) 160. Točke: DB 95, JK 86. Met kladiva: 1. inž. Stepišnik (DB) 48.65 2. Oretti (JK) 42.12, 3. Gujznik (DB) 38.99. 4. Lazarovich (JK) 33.69. Točke: DB 102, JK 90. 4X400 m: 1. Dravska banovina (Skušek, Gaberšek, Nabernik, Goršek) 3:29.9, 2. Julijska krajina (Olivieri, Markuzzi, Lenardon, Missoni) isti čas, razlika za prša. Točke: DB 112, JK 96. Met diska: 1. Oberweger (JK) 47.30, 2. Vučevič (DB) 43.09, 3. Bononzini (JK) 41.27, 4. inž. Stepišnik (DB) 39.75. Končno stanje: DB 116, JK 103. Avtomobili in motocikli na ocenjevalni vožnji Včeraj dopoldne je Avtoklub po Gorenjski priredil zanimivo ocenjevalno tekmovanje, ki se ga je z uspehom udeležilo lepo število vozačev ocenjevalna vožnja Ljubljana, 30. aprila. Kakoir po samem cvetnem vrtu smo se davi vozili na našo prelepo Gorenjsko, toda ne kar tako na izlet, temveč pred rzanimivo in že dolga leta pozabljeno konkurenco, ocenjevalno vožnjo za avtomobile in motocikle. Ta vožnja. Ki jo je le. tos za uvod svojih prireditev izvedla ljubljanska sekcija Avtokiuba, seveda ni bila hitrostnega značaja kakor so mislili ponekod, temveč je bila njena glavna naloga preskušnja vozačev glede sposobnosti in spretnosti za volanom. Vreme je bilo danes za to prireditev kakor naročeno. Ponoči je močan dež izpral ceste, po čemernem in oblačnem jutru se je zbudil krasen spomladanski dan, ki je kar vabil v naravo, že kmalu po 7. uri so ee začeli pred Narodnim domom, kjer sta bila start in cilj današnje vožnje, zbirati udeleženci. Pred tekmovalci je odšel na progo avtomobil z vodstvom. Sai je na treh kontrolah — v Tržiču, .na .'»esenicah in še v Kranju — razmeistil klubove funkcionarje. Proga, ki je bila torej razdeljena v tri etape in je merila 142 km, je vodila od Ljubljane mimo Kranja do Tržiča, od tod po najlepšem in najtežjem deLu mimo Begunj do Jesenic in na to v obratni smeri spet do Kranja, od tam po preloženi cesti skoraj do škofje Loke in slednjič mimo Medvod spet na cilj v Ljubljano. Za vse omenjene odseke je bila za razne kategorije udeležencev v naprej določena najnižja in najvišja dopustna brzina, tako da so si morali tekmovalci po razmerah na cesti in sposobnosti sami urejati čas vožnje do vsake kontrole. Zamude so bile kazenske točke. Za tekmovanje se je prijavilo 31, udeležilo pa vsega 24 tekmovalcev med njimi 13 avtomobilov in 11 moto ciklov, od t eh 2 s prikolico. Posebej je v tej tekmi — kar je popolnoma novo — star-tala še ekipa treh Adlerjevih avtomobilov, ki so jih ocenjevali posebej in tudi skupno ter je dosegla izredno lep u:peh. Tekmovalci so odhajali na progo od 8. ure dalje v eneminutnib presledkih, najprej motociklisti za njimi pa avtomobi-listi. Za vožnjo je vladalo povsod, posebno pa na kontrolah in na cilju v Ljubljani ogromno zanimanje. Naključje je hotelo, da so začeli udeleženci prihajati na cilj v najbolj živahni uri ljubljanske promenade, ki je bila danes spričo muhastega aprilskega vremena še posebno živahna in tudi trdovratna. Vseka ko bi bilo treba drugič ob podobnih prilikah nekoliko bolj poostriti varnostne mere, ker je znano, da Ljubljančana njegovih tradicij ne odvadi samo vljuden poziv, naj se za hip umakne drugemu porabniku ceste, v tem pogledu so bili celo povsod na deželi bolj disciplinirani ! Organizacija prireditve, ki ni bila lahka, je bila v rokah znanih športnih delavcev pri ljuibljtmski sekciji Avtokiuba in je funkcionirala povsod odlično. Pri cestni prireditvi takšnega obsega, kakor je bila današnja, pa je bil seveda prireditelj. glede raznih malenkosti med potekom brez moči. Tekmovanje je bilo velikega propagandnega pomena — po dolgem so spet enkrat po vsej Gorenj ki čakali športnike-avtomebiliste — obenem pa dokazalo, da v naših avtomobilistih in motociklistih le bije tudi spertna žilica in je le treba nekoga, da jo vzbudi. Danes so imeli za to svoje navdušenje mnogo užitka... podrobni tehnični rezultati so bili naslednji: Motocikli do 250 ccni: Dušan Medved, Avtoklub, DKW, 6 kazenskih točk, Alojz Derganc, Hermes, DKW, 22 k. t. Motocicli do 850 ccm: Viktor Hassl. Avtoklub, Puch, 2 k. L, Miloš Ziherl, Avtoklub DKW 4 k. t„ Franc Novak, Zündapp 34 k. t. Motocikli do in nad 500 ccm: Lojze Poljšak, Hermes, BSA. 2 k. t., Marijo Luck-man, Avtoklub, Indian 4 k. t., Josip Maček, Ilirija, BMW 48 k. t. MotoclKli s prik°licami: Ivo Miklavčič, Ilirija, Zündapp, 4. k. t., Ivo Bezjak, Avtoklub, Harley, 14. kazenskih točk. Automobili do 1500 ccm, Franca Piccoli, Avtoklub, Adler 0 k. t., Stane Vidmar, Avtoklub, Fiat 2 k. t., Svetozar Hribar, Avtoklub, Ford Eifel 2 k. t., Silvo šivic," Avtoklub, Adler 2 k. t., Ivan M. Kenda. Avtoklub' Adler 2 k. t., Franjo Borštnar Opel 4 k. t. Avtomobili nad 2000 ccm: Boris Kristan Avtoklub, Opel 0 k. t.. Henry Maire, Avtoklub. La Salle 0 k. t., Ljubica Luckmann Avtoklub, Ford A 6 k. t. E Kipa Adler avtomobilov skupno 8 k. t. Zvečer ob 21. je bila v klubskih prostorih Avtokiuba razglasitev rezultatov in razdelitev daril, pri kateri priliki so funkcionarji kluba razdelili zmagovalcem in najboljšim v vsaki kategoriji plakete odo. kolajne. Večer je potekel v pravem in prijetnem športnem razpoloženju, ki je pokazal, da je aktivnih prijateljev motornega sporta zmerom več in se tudi zmerom bolj zavedajo svojega važnega poslanstva v družini športnikov. —O— Mariborski sport Maribor. 30. aprila. Danes dopoldne je bil na stadionu SK železničarja medklubski otvoritveni lahko-atletski miting za juniorje A, B. C. Startelo je 34 članov železničarja in Maribora, dočim se Rapid mitinga ni udeležil. Rezultati so bili: 200 m juniorji C: 1. Hrovatin (ž) 27.1. Tek 60 m, juniorji A: 1. Vodušek (M) 9.1. Tek 100 m, juniorji C: 1. Muršak (ž) 13. Skok v višino, juniorji B: 1. Klančnik (M) 155. Skok v višino, juniorji C: 1. Stumber-ger (M) 150. Met diska, juniorji C: 1. Mlakar (2) 37.69. Met krogle, juniorji B: 1. Gala (2) 13.33. Tek 1000 m. juniorji C: 1. Karlin (2) 2:52.2. Skok v daljavo, juniorji C: 1. Hrovatin (2) 5.52. Skok v daljavo, juniorji A: 1. Marčič (M) 375. Met krogle, juniorji C: 1. Mlakar (2) 13.88. Štafeta 4x100 m: 1. železničar 52.3. * ★ * V soboto zvečer je bilo v dvorami Zadružne gospodarske banke tekmovanje za državno prvenstvo v rokoborbL Nastopili so atleti zagrebške Croatie in mariborskega Maratona. Mariborčani so zmagali v razmerju 15 : 9. Revanžna tekma bo prihodnjo soboto v Zagrebu. Cross-country SK Litije Litija.30. aprila. Današnji tek čez dm in strn je zbral v Litiji na startu mnogo odličnih slovenskih dolgoprogašev ,med njimi Glomarja (Ilirija), Steiner ja (Celje) in Vovka (Elan). Proga je bila odlično zaznamovana in je vodila z igrišča SK Litije v krogu na bližnji hrib. Juniorji in mladina so pretekli krog enkrat, seniorji pa dvakrat. Dolžina kroga je znašala okoli 1600 m. Pri seniorjih je vodil Glonar od začetka do konca in je po sijajnem finishu dosegel odličen čas. Prav dobro sta se držala pri mladini Oberšek in Milan. Tehnični rezultati so bili: Seniorji 3200 m: 1. Glonar (Ilirija) 10:38 2. Vovk (Elan), 3. Agreš (Celje), 4. Rebolj, 5. Tekalec (oba Litija). Steiner (Celje) je odstopil. Mladina 1600 m: 1. OberSek 5:04, 2. Mi-i lan (oba Ilirija), 3. Soéter (OeJje), 4. An- žur (Litija). Juniorji B: 1. Vrhovec (Litija), 2. Gnan (Elan). Juniorji C: 1. Lajovic 2. Ludviger (oba Litija). Avto, kulinarika in turistika v Zagrebu Kakor že nekaj let, je tudi letos zagrebški pomladanski velesejem kombinacija specialnih razstav, med katerimi so tokrat v posebno velikopoteznem stilu organizirane: salon avtomobilov, kulinarična razstava in pregled turizma. Po prostoru, ki ga zavzemajo, kakor tudi po zanimanju, ki vlada zanje med obiskovalci, so na prvem mestu avtomobili. Razstavljenih je nad 200 osebnih in tovornih voz in nad 100 modelov motociklov in biciklov. Po provenienci razstavljenih voz je na prvem mestu Nemčija, ki razstavlja 22 različnih znamk. Prvikrat na zagrebškem velesejmu je nemška industrija to pot zastopana kolektivno pod okriljem Eksportne zveze nemške avtomobilske industrije. Na razstavišču je videti skoro vse vozove, ki so bili razstavljeni tudi že na pomladni avtomobilski izložbi v Berlinu, tako da si bodo naši kupci in trgovci v bodoče lahko piihranili pot v inozemstvo. Med razstavljenimi osebnimi avtomobili je opaziti posebno živahno zanimanje za vozove znamke DKW in sicer za najnovejše modele v luksuzni izvedbi. Tudi Hanoma-gov novi 1.3 1 voz je v Zagrebu deležen tiste velike pozornosti, ki jo je doslej vzbujal že v Berlinu in na drugih razstavah po Evropi. Nemška avtomobilska eksportna zveza je ob otvoritvi velesejma povabila naše trgovce in novinarje na družabni sestanek v Gradski podrum. Predsednik zveze g. Rungwerth in tiskovni šef koncema Auto-Union g. Kudorfer sta povabljencem podala sliko nemške avtomobilske industrije ter orisala vlogo, ki jo le-ta igra danes v motorizaciji posameznih evropskih držav. G. Kudorfer je posebno poudarjal potrebe naše države po motorizaciji in koristi. ki jih bo imelo od nje naše gospodarstvo. Drugi privlačni del zagrebškega velesejma je kulinarična razstava, šest naših pokrajin, ki v prvi vrsti prihajajo v poštev za inozemske turiste, med njimi seveda tudi Slovenija, prikazuje tu svoje posebne kuhinjske dobrote in način, kako se ser-virajo. Razstavo je organiziral beograjski Putnik (slovenski del njegova ljubljanska podružnica), mize pa je garnirala tvrdka Slamič iz Ljubljane. Kot posebnost velesejma je treba omeniti še turistično razstavo Slovenije v paviljonu B, kjer so v izredno posrečenih transparentih, ki jih je pripravil g. Pippen-bacher, prikazana naša letovišča. Tuji obiskovalci se kar ne morejo nagledati naših prirodnih krasot. Enodušna sodba je, da kaj takega v naši državi niso pričakovali in enodušna želja, da bi mogli naš prelepi gorski svet čimprej posetiti. —o— Naše gledališče D R A M A Ponedeljek, 1. maja: Utopljenca. Red B. Torek, 2.: Zaprto. Sreda, 3.: Kaj je resnica? Red Sreda. * V drami bo Nestroyeva burka v treh dejanjih »Utopljenca« dobrodošlo razvedrilo za vsakogar, ki ljubi dober dovtip in smešne situacije. Burko bodo igrali dre- vi za red B. — Opozarjamo na premiere Shakespearejeve tragedije »Othello«, ki bo v soboto. Shakespearejeva umetnina, ki vsebuje v blestečem Župančičevem prevodu vso tehtnost originala in lepoto stihov, bo v delno novi zasedbi nadvse zanimiva predstava. OPERA Ponedeljek. 1. maja: Zapito. Torek, 2.: Vse za šalo. Red A. Sreda, 3.: Falstaff. Red B. ★ V operi bodo v torek zvečer peli za red A eno najboljših domačih operet »Vse za šalo«. Zasedba premierska. — V četrtek bo debutirala mlada zagrebška pevka Ba-sičeva Mira, učenka profesoric špeharje-ve, ki je učenka znamenite pevske pedagoginje ge. Kostrenčičeve, ki je dala že celo vrsto odličnih pevcev, med njimi Zinko Kunčevo, Francia in druge. Basičeva Mira ima izredno lep glasovni material. Pela bo vlogo Leonore v Verdijevem »Trubadurju«. Predstava izven abonmaja po znižanih opernih cenah. — »Don Kihot« kot dijaška predstava bo v operi v petek 5. t. m. popoldne ob 15. Na sijajno delo francoske operne literature že danes opozarjamo. Cene bodo od 16 din navzdol. Samo še 6 dni dobite damsko modno blago po globoko znižanih cenah v trgovini P. MAGDIČ pasaža palače Viktorije 4 Damske rokavice, čista svila, od Din 18.— dalje. Damske rokavice, tricot, od Din 12.— dalje. Otroške hlačke, tricot, od Din 5.— dalje. Otroške svilene maje od Din 9.— dalje. Damske svilene nogavice % od Din 12.— dalje. Svilene bluze od Din 19.— dalje. Otroški slamniki od Din 9.— dalje. Usnjene torbice od Din 9.— dalje. Frotir rokavice od Din 2.— dalje. Damsko perilo tricot od Din 13.— dalje. Otroške kopalne obleke od Din 20.— dalje. Damske kopalne obleke od Din 49.— dalje Kopalne čepice od Din 5.— dalje. Kopalni pasi od Din 5.— dalje. Svileni modrčki od Din 6.— dalje. Damske rokavice, jelenova koža, od Din 39.— dalje. Damski ovratniki od Din 4.— dalje. Svilene čipke v vseh barvah. Samo do 6. maja 1939! Frančiška Gaal v USA nI uspela Hollywood je zvabil v svoje mreže že marsikatero evropsko filmsko igralko, a z malimi izjemami še skoraj nobena ni mo- Frančiška Gaal gla uveljaviti, čeprav so morda poprej njeni evropski filmi ugajali tudi v Ameriki. Mnogo jih je poskušalo svojo srečo preko velike luže. a razen božanske Grete J Garbo. Pole Negri in Marlene Dietrichove Franchot Tone zapušča film NA STARINI — Vi ste mi včeraj prodali tele hlače za petdeset dinarjev. — Da! In? — Vrnite mi denar, ker so bile hlače polne moljev. — Pa kaj zato? Ali mislite, da vam bom za petdeset dinarjev dal v hlače še kresnice? OTROŠKA — Koliko litrov? Ti misliš menda, ko-mali .Janezek svojega očeta na mostu. — Koliko litrov? T imisliš menda, koliko metrov? — Ne. re — koliko litrov. Naša učiteljica nas je danes učila, da se voda meri samo na litre ... V ZAPORU Paznik (kaznencu): »Vaša žena je prišla in želi govoriti z vami.« Kaznenec: »Recite ji prosim, da me ni doma ...« DOBRA ŽENA — Moja žena je zelo postrežljiva. Vsak večer mi sezuje čevlje. — Ko prideš domov? — Ne! Ko hočem v gostilno ... SPOZNALA GA JE Ravnatelj je kupil staro papigo in povabil na dom nekega svojega prijatelja, da si papigo ogleda Ta bi rad slišal papigo govoriti. Ravnatelj zamahne s prstom proti njej. — Kaj hočeš, lopov? se oglasi papiga. — Oh! Ali te je že tako hitro spoznala? sie je razveselil prijatelj. POVIŠICA Uradnik: »Prosim gospod ravnatelj, da mi povišate plačo. Vsak dan sem bolj suh, j tako da mi niti pero ne obstane več za , ušesom... I se skoraj nobena drugih ni mogla pretol-či, čeprav so bile med njimi tudi nadarjene igralke in umetnice, kakor Danielle Darrieux, ljubka Simone Simon. Lillian Harvey in v zadnjem času tudi Frančiška Gaal. Američani jim namreč dajo vloge, ki jim ne leže, skušajo ustvariti iz njih nekaj, kar niso in jih često pokvarijo. Tako je bilo tudi s Frančiško Gallovo. Gotovo je, da Gaalovi nihče ne more odrekati prirodne nadarjenosti, smisla za humor, naivnosti, dražesti in sličnih lastnosti, ki nam jih je zlasti nazorno pokazala v filmih »Paprika« in »Csibi«. Seveda je bilo to še v onih časih, ko je bil nemški film razmeroma na visoki stopnji. Ko je Gaalo-va začutila, da se utegne v Nemčiji kmalu končati njena kariera, je odšla v Hollywood. Reči pa moramo, da so jo Američani temeljito pokvarili. Nedavno smo bili priča neužitne limonade »Medeni meseci« s Frančiško Gaalovo, a kakor poročajo, tudi njen drugi film pri ameriški kritiki ni naletel na odobravanje. Sicer priznavajo, da Gaalova ni izgubila svojih dražesti. Je še vedno komična, ganljiva, preprosta, ra-finirana in tragična, a vendar ni užgala. Zdi se, da ni krivda toliko na Gaalovi kakor na nesposobnih režiserjih ali pa na manuskriptu odnosno libretu, ki časih ni vreden počenega groša. V zadnjem filmu igra Gaalova s Franchotom Tonetom, ki je moral skupaj z njo popiti gorjupo čašo. To ga je tako užalilo, da bo dal filmu za vedno slovo in se bo še bolj posvetil gledališču. Zato je verjetno, da bo Frančiška Gaalova Hollywoodu kmalu rekla »zbogom«. Drobiž V New Yorku so nedavno predvajali film »Kriza«, ki je vzbudil ogromno senzacijo, kajti podal je pregled tragedije češke demokracije. Je to izrazito politični, doku- mentarni film, izvrstno fotografiran, zgoščen, jasen in prepričljiv v gradnji, brez dialoga, le s tekstom, ki te zagrabi in ki več pove nego dialog. Njujorška kritika je mnenja, da skoraj ni bolj nazornega pouka kakor ta trak. ki seveda ne laska nobeni velesili in bo zaradi tega povsod naletel na ljubezniv interes cenzure. Ruski igralec Boris Dimitrov toži ameriško filmsko družbo Universal in zahteva ogromno odškodnino 5000 funtov šterlingov zaradi posledic infekcije, ki jo je dobil na I hrbtu. V svoji tožbi navaja, da je igral vlogo v nekem filmu, a vrv, ki jo je potreboval.'je bila zamazana in okužena z bacili. Slično tožbo je naprtila družbi Trafalgar film tudi zakonska dvojica Bergner, ki zahteva kar 100.000 funtov odškodnine. Družba je namreč z Elizabeto Bergnerjevo sklenila pogodbo za dva filma, izgotovila pa je samo enega, ki pa — tako vsaj zatrjujejo Nemci — pri angleški publiki ni na- j šel odmeva in zato je snemanje za drugi film ustavila. Družba navaja, da dolguje le 2470 funtov, hkrati je pa vložila pritož- ; bo in zahteva sama 20.000 funtov odškod- ] nine. ker je prvi film propadel Nemški '.isti pripominjajo k temu. da je najbrž vse skupaj spretno inscenirana židovska i reklama. Seveda je znano, da Nemci Berg- i nerjevi, ki je sicer velika umetnica, a je rojena Židinja, niso preveč naklonjeni. i Francoska filmska industrija bo izdela- 1 la film o francoski revoluciji, od katere je ( nedavno poteklo 150 let. Naslov filmu bo ; »Amour sacre de la patrie«. Znameniti ameriški režiser Cecil de Mil- • le, ki nam je ustvaril nekaj pomembnih ! in razkošnih filmov — spominjate se ne- , mara »Ben Hurja«, »Kralja kraljev«, in drugih — snema zdaj film »Union Pacific«, v katerem bo sodelovalo več indijanskih plemen. Več posnetkov bodo napravili v državi Omaha, kjer bodo sodelovala plemena Indijancev Hejene in Sioux. Indijanci se bodo morali spet uživeti v dobo pred 75 leti, ko so njih očetje in dedi še vihteli bojno sekiro proti belim nasilnežem, ki so jim osvajali zemljo. Družba Warner v Hollywoodu pa bo Izdelala nov film o svetovni vojni po roma- napravili prve izpite A in B. Ta uspeh je vlil brezmotorašem novega poguma in spravili so se z vsem veseljem na delo. V zimi 1934—35 so zgradili novo začetniško šolsko letalo, popravili »Pošto«, ki jo je proti koncu šolanja razbil veter, ko jo je iztrgal iz rok fantom, ki so jo vlekli na Volčanski vrh, in jo treščil na hrbet, ter dokončali prehodno letalo tipa »Hol's der Teufel«, ki je bilo namenjeno šolanju jadralnih poletov. Za naslednje šolsko leto 1935 je ljubljanski Aeroklub dobil novega učitelja letenja — monakovčana inž. Kasperja. Tudi ■ o leto se je končalo z uspehom in s tem dokazala, da zasluži sloves najboljše šole j v Jugoslaviji. Leto 1936. je bilo posvečeno raziskavanju novih terenov za jadranje. Vsem pogojem je odgovarjal Pečnik, jugovzhodno od Nove vasi, s svojim dolgim pobočjem. Tu je tudi dosegel Raznožnik svoj državni rekord 10 ur in 40 minut. Ker so to leto prišli na Bloke Sušačani in Sarajevčani, se je vedno bolj pojavljala želja po lastnem poslopju in hangarju. Učenci so stanovali po gostilnah, letala pa so bila spravljena v zasilnem hangarju. ki je imel prostora kvečjem za tri letala. Država, ki je spoznala veliko važnost sinjega sporta, je res kupila svet, na katerem je bilo lani zgrajeno moderno poslopje za šolo s hangarjem, ki lahko sprejme petnajst letal. Tivoli vzgoje eldorado dobre Prav rad se sprehajam po Tivoliju. Pri teh svojih sprehodih imam tudi zahrbtne namene. Tivoli je namerč javen park in v javnih parkih mrgoli otrok, ki so jih namene. Tivoli je namreč javen park in ke odgovorne ženske pripeljale, da bi se hen sie. moj mali je sedaj že v drugem razredu. Ja, ja, die Schule! Rajši bi ga imela doma, veste! Vedno se bojim, da bi prinesel kako bolezen domov. Ošpic se je tudi v šoli nalezel. C' est l'école.« Tako se je začel pogovor. Val besed je Sinji sport pri nas Jadralno letalo je s pomočjo gumijaste vrvi, ko iz frače izstreljeno zaplavalo nad pobočjem. Ozka, dolga krila velikega ptiča drhtijo kakor v hrepenenju po solnč-nih višavah. Veter, ki je pihal po hribu navzgor, se je zaletaval v drevesa in veselo igral z belo zastavo, ki je kazala brez-motornim letalcem njegovo moč. Letalo je zavilo na levo in mirno, kakor da se mu ne bi nikamor mudilo, letelo vzdolž slemena. Z lahnim šumom so krila drsela skozi zrak. Počasi, meter za metrom, je lezlo više, dokler ni na koncu dolgega pobočja doseglo višino par sto metrov. Veter — pobočni vzgornik — je dvigal letalo, ki je dostojanstveno plavalo visoko nad ' grebenom. Fantje, ki so stali na mestu, odkoder je letalo vzletelo, so z glasnimi klici pozdravili jadralca, kadar je preletel visoko nad njimi startno točko. Ure so minevale, letalo je še vedno kri-žarilo nad pobočjem. Zdelo se je. da pilot tekmuje z vetrom. Kdo bo prej odnehal? Solnce je zahajalo. Veter postaja vse slabši, letalo se še komaj drži nad vrhovi dreves. Pilot se je odločil za pristanek. Letalo je zavilo stran od pobočja in neslišno plavalo ožarjeno od žarkov zahajajočega solnca nad bloškimi travniki in njivami proti — domu. Na majhnem gričku nad farno cerkvijo se je svetila v zadnjih soln-čnih žarkih moderna stavba in poleg nje hangar poslopje jadralne šole. Letalo, na katero ni nič več vplival pobočni vzgornik. je počasi drselo vedno niže, dokler ni tik pred vznožjem grička zdrselo po travi, se ustavilo in nagnilo na levo krilo. Zdelo se je, kakor da je utrujeno od dolgega jadranja. Iz poslopja jé priteklo nekaj brézmoto-rašev, ki so naložili letalo na »kulca« in ga potegnili v hangar. Med tem so se vrnile skupine, ki so šolale na okoli Nove vasi ležečih travnikih in pobočjih. Med smehom in petjem so spravili letalo in zaprli vrata hangarja. In nI minila ura, ko so utihnile šale in smeh mladih brez-motornih pilotov, utrujenih od sedanja. Gola pobočja Bradatke, Velikega in Malega Peškovca, Pečnika in Volčanskega vrha so se neslišno zavijala v temni plašč noči .. Pred par leti še ni bilo smeha in petja po teh pobočjih. Takrat še mladina ni vedela, kaj je to, sinji sport, in ni razumela — kaj je letenje. Hrepenela je pač _ ______ t navžili svežega zraka. Jaz pa s svojim za- nu pastorja Duffyja. ki je v svetovni voj- i hrbtnim namenom postopam po vseh poteh ni služil pri polku kot kaplan. j in kotičkih: opazujem otroke in vzgojite- ljice. Da lahko dobro izživljam svojo pedagoško zahrbtnost, se meram prav za i prav zahvaliti mestni občini ljubljanski. Postavila je tako malo klopi v svoj veliki park, da zmerom vlada pravcata stiska. Tako brez truda morem vtikati svoj nos v družinske zadeve svojih bližnjih. Ko iščem primerne klopi, pogledam v vsak otroški voziček. Kako je opravljena ženska, ki potiska voziček, opazim prav redko: kako je z otrokom, pa mi ne uide nikoli. Najbolje je pri tistih, ki jih vozijo zaščitne sestre. Toda še zaščitna sestra je j zmotljiva: videl sem dete. ki mu je vol-dar ni mladina upala, da se jim bo to , neno čepico držal gumijast trak pod bra- po krilih, kakor so itak ljudje sto- in stoletja želeli, da bi leteli kakor ptice, ven- hrepenenje tako hitro uresničilo. In danes I do. Gumi na mladem obrazu je hud pre- 7P stnii mnnsna 7CrraHha iaHralno čnla in • -a----NT« :__js: i-; i: —. <~< —__ že stoji ponosna zgradba jadralne šole in vabi mladino na pobočja, kjer je doma zdravje in veselje, vabi mladeniče med branitelje našega neba. Veliko let napornega dela je minilo, preden se je iz ideje rodil sad. Kolikokrat bi fantje že obupali, če jih ne bi vzpodbujala ljubezen do letalstva in neutešljiva želja po letenju. Medtem, ko so bih v sosednjih državah doseženi lepi uspehi z jadralnimi letali, je bil pri nas ta plemeniti sport šele v povojih. Dr. Rape, dr. inž. Kuhelj in bratje Hribarji so se trudili, da bi pripomogli slovenskemu jadralnemu letalstvu do prvih korakov. Zgrajeno je bilo prvo brezmotorno letalo, namenjeno šolanju začetnih poletov. Letalo je na Blokah, ki so i stopek. Najrajši bi ji bil rekel: »Sonce je, i razkrij otroka, pusti volneno čepico doma, tisti gumijev trakec pa vrzi v peč!« »Hitro, Pubi!« je v tem zaklicala za mano ženska. Ozrl sem se. Ženska je malčku na triciklju pokazala prazno klop Fantek pa v dir Z druge strani so tekle proti klopi neke srednješolke. Razvila se je prava dirka ki je v Tivoliju tako običajen pojav, da samo še tujcu izzovejo nasmeh. Tistim, ki so odgovorni za število klopi v Tivoliju, je ta »lov za klopmi« očitno všeč. V dirki je zmagal fantek. Skočil je s svojega modernega vozila, — otroška moda je sedaj lesen tricikelj, ki je zamenjal bolj zdravi »skiro«. Ko bi trenil, se je mali mož skobacal na klop in zmagoslavno razpro- že takrat slovele po svojih krasnih smuških i stri roke. Dekleta so se razočarano ozrla po terenih. Let z vrha Bradatke je uspel, j materi in šla iskat prazne klopi. Naslednje letalo istega tipa kot prvo (Zog- j Pospešil sem korak. Zanimalo me je. ka-ling) je bilo končano poleti 1933, katere- ! ko se bo vedel otrok. Vprašal sem ga prav mu je sledilo naše prvo jadralno letalo i vljudno: »Ali smem prisesti?« »Grüne Post«. Ljubljanski Aeroklub je j »Zasedeno!« me je energično zavrnil. Po-poslal v Beograd na tečaj brezmotornega ' čakal sem mater in prosil njo. Hladno je letenja svoja najagilnejša člana, brezmo- ! pristala in me pri tem premerila od glave toraša Raznožnika in Širclja, ki sta z us- do pet. Deček me je, vsiljivca, še bolj po- pehom vodila naslednje leto (1934) jadralno šolo na Blokah, ki je to leto zagledala luč sveta. Uspehi, ki so bili v prvem šolskem letu doseženi, so postavili Bloke na vodilno mesto v jugoslovenskem jadralnem letalstvu. Preizkušeni so bili tereni za šolanje začetnih poletov, dočim so še iskali primernih terenov za jadranje. V ta namen so zvlekli požrtvovalni brezmotoraši svoje prvo jadralno letalo, katero so imenovali »Pošta« na vrh Slivnice, precej visokega hriba nad Cerkniškim jezerom, odkoder je učitelj Stane Raznožnik vzletel kljub slabim vremenskim razmeram. Preletel je razdaljo 7 km in s tem dosegel državni rekord. Vendar pa do naslednjega poleta s Slivnice ni prišlo, ker ni bila pripravna ne za šolanje in ne za jadranje. Pač pa se je izkazal za jadranje Volčanski vrh vzhodno od Nove vasi. nad katerim je Stane Raznožnik dosegel drugi državni rekord. Ostal je v zraku 1 uro in 2 minuti. Tako se je prvo leto šolanja uspešno končalo, posebno ker so vsi gojenci strani pogledal. Kmalu pa sta se nekako potolažila, ko sem se navidezno osredotočil vso pozornost časopisu: Razveselil sem se. ko sem dognal, da sem se vštulil v tipično meščansko okolje. Mati je z bledi-kavim sinčkom govorila le nemški (tako se menda prav dobro vzgojeni Ljubljančanki spodobi), mali pa je odgovarjal slovenski. Kmalu sta začela z »družinsko trgovino«. Deček: »Mamica, bova šla k Petričku?« Mamica: »Wie sagt man?« Deček: »Gehen ... wir — zum Petriček?« Mati: »Ja, wenn du brav sein wirst!« Tako je prav! Torto si je treba prislužiti s pridnostjo, pridnost pa kupiš s torto. — Krasna vzgoja. Prišla je neka prav elegantna dama. »O, gospa, vas pa res že dolgo nisem" videla! Pa mali? Ja, Marjan, že cel junak! Koliko pa si star?« Odgovorila je mati: »Pet let in pol!« »2e? Ni mogoče! Mes compliments, mes compliments, das ist ja herrlich, dann geht er ja bald in die Schule?! 2e v jeseni! Se- bil silen ko slap Niagaré, besede pa prazne in votle, čeprav sta gospe, ali milostivi, kakor se dasta nazivati od drugih, za svoje besedičenje zlorabljali kar tri jezike, tiste tri, ki so za ljubljansko »noblesse« obvezni: nemški, francoski — in tudi slovenski včasih. Opravljali sta, da se je sonce iz sramu skrilo za oblake. Vendar pa sem tudi o Marjanu nekaj zvedel. S služkinjo govori slovenski, mati govori z njim nemški, za francoščino pa ima učiteljico. Ubogi Marjan. Pet in pol leta je star, pa ga že mučijo z dvema tujima jezikoma obenem. Okoli Marjana se je ta čas smukal fantič, ki je bil dokaj borno opravljen. Lakota po kolesu mu je gledala iz oči. In zgodilo se je, da sta se fanta spajdašila: fantič je Marjanu pokazal svetal gumb. Marjan mu je pa dovolil, da sede na kolo. »Pubi!« je tedaj rezko zaklicala mati. Fantič je prestrašen zlezel s kolesa. Marjan pa je plašno stopil k materi. Osorno ga je mati pokarala, seveda nemški: »Kolikokrat sem ti že povedala, da se ne druži s takimi umazanci. Mit so einem Schmutzfink!« Temu. če še ne veste, se pravi socialna vzgoja. V glavni aleji skoraj ne boš našel človeka iz »nižjih« slojev: umaknil se je na tiste klopi brez naslonjala. Vzgoja pa cvete v Tivoliju, tako lepa, kakor krasne rožice, ki so tam za hrano očem. Tu cveto lastninski goni. postavljanje s čim bolje »vzgojenimi« otroki, bolj lutkam podobnimi, tu se meri kvaliteta enega kolesa z drugim, tu prinese Manica drugi dan večjo žogo, ker je prejšnji dan imela Ruža lepšo Tu se mati s preprostejšim vozičkom umakne na drugo stran, ker ga ne more postaviti ob stran z modernimi otroškimi vozički Kdor ne more konkurirati, ga gledajo kot vsiljivca. Vzgoja pa taka! »Pozdravi lepo. Marjan!« »Küss, die Hand, gnädige Frau!« pa še lep »Kniks« zraven, tako je prav, dobro vzgojen deček si! Gnädige Frau še pomaha z roko: »Au revoir, mes amis, au revoir!« Meni je že hudo vroče. Marjan zdaj zahteva obisk pri Petričku. Mati ugovarja, da ni bil »brav«, ker je pustil fantiča na kolo. Marjan seveda v jok. Zmaga je njegova. »Pomiri se«, pravi mati, »wir gehen ja schon!« # Tudi jaz grem. In malo m'e je sram. da sem pedagog. —ano Gelč Jontesova: Randevu Od cestnih luči razsvetljene 'ipe ob obeh straneh ceste so bile kskor petrolejke, na-lite z dišečim oljem. Nad mestom je ra. stel mesec: nad njim Bog; na zemlji z melanholijo obliti večer zgodnje pomladi. Roko v roki, sta s ti? to intimnostjo zaljubljencev, ki pridejo z dežele v mesto, da si nakupijo poročni pajčolan in mirte, svilo za nevestino obleko, rdečkastorjave čevlje m suknjo in klobuk, srajco in kravato za ženina, in ki ne slišijo hupanja avtomobilov. nit: ne opazijo ironičnega smeh ljaja mimogredočih. V prijemu raskave robe, v rahlem drhtenju prstov, v pokorno vdanem utripanju žil. v tem je njima zavest: Samo oči govorijo: ti in jaz. Taka sta bila Saba Kraljeva in maturant Gregoiij Čuden, njen prvi fant. ■»če sem s teboj v Tivoliju, dragi, se mi zdi. da sem v cerkvi. Saj veš to, da sama brez tebe ne upam sem: ta divni Tivoli, ta gozd, ta park ,te poti po serpentinah, to je svetišče zaljubljenim. Kakor da bi našemila v poročni pajčolan, ne da. bi :"a mojo kolegico?« »Poznam.« Molk. »Njo ljubiš in zato si patiti? In jaz — prvi poljub sem ti dala... c Zaikaj si storil to? Bi rada zakričala, toda molčala je. »In jaz sem rekla celo. da imam tebe celo rajši, kakor mamo,« je zastokalo v njej. Molče ti je pokrila oči in je zajokala. Ko je prišla domov, je oče pometal dvorišče. Z utripajočim srcem se ga je izognila: potuhnjeno se je splazila v hišo. Matere se ni bala, »Zakaj pa ne ubogaš m ne prideš domov o pravem času. oče je že ves na trnih, ker te ni. 2e ves večer sprašuje po tebi Drugič pazi. da prideš za čaaa domov!« ji je mati naredila pridigo. Pa me naj nabije, ali pa spodi od M-še, je pomislila : to uro ji je bilo prav vse eno in ničesar se ni bala. Jokala bi, kričala, bila bi z glavo ob zid: kakor, da ji bo nekaj razneslo, öe se ne znebi tega občutja ponižanega, zapuščenega dekleta in ji bo opljuvana ljubezen razgnala prsni koš, tako ji je bilo. Naslonjena na zid, si je v krčeviti, strastni ihti pogledala v lastno dušo. Ko je bila s to ihto olajšana najbolj moreča bolečina, si je izmila oči. Kakor da bi v loncu tičala vsa modrost tolažbe: pojedla je ogromen kup cmokov. Tako, tako ga ljubim, še en sam cmok ne bi dala zanj. si je za šepetala. Zakrohota-la se je; pred ogledalom je sunkoma vrgla glavo vznak in oči so se ji zabliskale, ko si je prisegla: Zdaj si bo poiskala nekoga, da se bo oddolžila za sramoto. Dokazala bo. da ji ni nič, da lahko takoj dobi namestnika, da, še daleč ni tako grda in ndčeva. Izposodila Si bo prav njegovega najboljšega prijatelja; naj se mu fant poba ha .koliko več uspeha je imel! »Ni si vedela, da ni bilo samo za tebe. kar je bilo v loncu? Oče še ni večerjal.« Začudena sie je ozrla v materin dobri, bolj prestrašeni kakor nejevoljni obraz. Tedaj se je spomnila, da ji v remici večerja ali kaj tišči v grlu. Mama, odpusti ini, ni res. da imam koga drugega rajši kakor tebe. Tebe ljubim na vsem svetu najbolj, je hotela zakričati. Toda samo zajokala je in zbežala v — posteljo. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja sa konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inaeratni del je odgovorni Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.