D5: AVGUST ŽIGON: ŠTUDIJA.
I. PROBLEM.
V zasebni biblioteki Čopovi, ki je štela štiri ali pet nad 2000 del iz vseh evropskih literatur, je bil njega dni tudi eden izvod L 1622. v Madridu na-tisnene španske knjige, ki jo je poklonila (neznano v kolikih odtiskih) ta stolna občina — kanonizaciji nam iz naših narodnih pesmi poljudnega sv. Izidorja; nacionalni slavnosti torej, godu proglasitve sv. Izidorja za svetnika. 1
Knjiga je nekak almanah, ki ga je uredil sam Lope de Vega, in ki so se ga soudeležili s prispevki s k o r o vsi takratni španski literati, mej njimi urednik in pa sam Calderon,   —  a ne Vicente Espinel.
In zakaj nas ta knjiga v slovenskem slovstvu zanimaj?
»Iusta Poetica« je v tej spomenici sv. Izidorja otok in oaza našega zanimanja.2 »Pesniški turnir« šteje 11 »bojev«; in vsako izmej teh enajstero poglavij velja eni, a vsakokrat drugi formi španske literarne umetnosti.3 In mej temi enajstero poglavij nam nudita posebej III. in X. poglavje dokumentarnega gradiva za naš tukajšnji problem : tisti dve poglavji namreč o  »decimi«  in o  »glosi«.
•
»Decima« je ime posebni »stalni« strofi španske literature. Ta strofa je kot taka organizem zase;
1  Relacion | delaš Fiestas | que la insigne Villa [= občina, srenja, mestno zastopništvo] de Madrid ' hizo en la Canonicacion de fu | Bienauenturado Hijo y Patron | San ISIDRO, con las Comedias | que le representaron y los Ver-sos | que en la Iusta Poetica se escriu-|ieron. | DIRIGIDA | A la mišma Insigne Villa — | Por Lope de Vega Carpio. [ ANO. DE 1622.   | (Čopove  biblioteke št. 854.)
2  Ves zbornik je razdeljen na dva glavna dela: najprej ima poseben del — brez vsake paginacije, kot del zase, s posvetitvami in predgovori; za njim pa svoj glavni del, pa-giniran po listih (in ne kakor je pri nas navada po straneh). Do lista 35 se vrste dramatični spevi, enodejanke v čast sv. Izidorja, za njimi pa sledi od lista 36 do 156: »Iusta Poetica, en que la Insigne Villa de Madrid pretende cele-brar las virtudes, y milagros de fu humildifsimo, e inocentifsi-mo hijo y Patron fan Ilidro, en fu Canonizacion, por nue-ftro muy fanto Padre Gregorio Decimoquinto, defpues de quinientos anos de fu felicifsimo tranfito.«
3  Obseza: Poglavje I. Cancion (9); II. Octavas (9); III. De cimaš (14 + 1); IV. Sonetos (13); V. Redondillas (4); VI. Romance (18); VII. Liras (9); VIII. Cancion (9); IX. Ter-cetos (14, in sicer jih ima trinajst vsaka po 10 tercin, štirinajsta pa 20 tercin); X. Glossa (12); XI. Geroglifico, = Hieroglifico (5). Za sklep sledi na listih 147/156: »Premios de la fiesta«, — poročilo o prisoji premij najboljšim prispevkom vse knjige, za vsako formo po tri; tak6 so n. pr. dobili za decimo prvo darilo: Doctor Mira de Amefqua, drugo: don Antonio de Lugo y Ribera, tretje: don Iuan de Auila y Briuiefca; a za gloso prvo darilo: don Iuan de Xaurigui, drugo: Iacinto de Pifia, tretje: don Iuan de Valencia.
26
DRUGI DEL.
štirje momenti, štiri »kvalitete« so zanj značilni znaki: a) najpoprej dejstvo, ki je dalo organizmu ime »decima«, — desetero (decem) verzov; b) verz s svojo kakovostjo, — kot element strofe-organizma; c) arhitektonski princip strofe, t. j. tisti posebni princip, tista gotova ideja, ki določa arhitektonsko delitev celote-organizma v arhitektonske odstavke ; d) rimanje, ki to arhitektonsko delitev celote po gotovem principu — tudi res obveljavlja v konkretni praksi ter jo v tvarini nazorno izoblikuje, a hkrati pa tudi naglasa še drugo dejstvo; da je »decima« kot strofa — vsa ena sama formalna celota,  en sam organizem.
Prva kvaliteta je fiksna, aprioristična — neizogibnost: deset verzov! Tu ni nobena druga more-bitnost mogoča, ker sicer decime sploh — ni. Ne tako pa ostali trije momenti, ki dopuščajo razne možnosti, in s tem — probleme ; tisti trije momenti namreč: rimanje, verz,  arhitektonski odmor!
Obče dejstvo je sicer naslednje:
Kjer je »stalna« strofa, tam je vedno tudi neki arhitektonski princip, ki jo je — vstvaril; neka posebna ideja, ki je strofi določila, ki je iz sebe izoblikovala strofi njeno  »stalno«  formo.
Arhitektonski princip je v strofi umetniška ideja zase. Verz in rime so brez ozira nanj sicer samosvoja vprašanja, v svojem odnosu do njega pa niso nič samostojnega, ampak le elementi v službi njegovi. Arhitektonski princip ju udinja oba, verz in rimo, sebi, da z njunimi kvalitetami izraža in plastično obveljavlja v konkretno-nazorni tvarini besede —- samega sebe kot glavno ter tisto idejo, ki vstvarja neke višje vrste organizem kakor je verz sam zase: namreč — organizem strofe. Podrejena mu elementa njegova sta oba, verz in rima, kjerkoli se pojavi; in posebej mu je rima zelo izrazito obrazilo, ker z isto ali enako rimo spaja in druži, z neenako pa kroji in mejsebojno cepi posamne verze po gotovem številu v skupine in komplekse : v takozvane arhitektonske odstavke.
In kakor v vsaki »stalni« strofi, tako tudi v »decimi«. A kakšen je arhitektonski princip v tej strofi? Pokaže naj nam to zgodovina njegovega razvoja.
Zgodovina te samobitne ideje nas vodi tu preko našega španskega almanaha v staro, pravo domovino oblike, ki je kesneje postala kot »decima« stalna forma, formalen organizem španske literarne umetnosti: tja — v Italijo.
»Decima« je italijanskega izvora: tako uči šola; a s koliko pravilnostjo ? Dejstvo je, da teoretiki literarne umetnosti laške v svojih poetikah tega imena še poznajo ne, da »decime« nikjer ne razpravljajo kot posebno strofo njihove domače literature, kakor razpravljajo v posebnih poglavjih zase n. pr. canzono in canzonetto, sonet, madrigal, tercino, šestino, ottavo. Vendar pa je res, da pozna laško pesništvo strofo z desetero verzi kot poseben organizem, čeprav zanj nima —  imena!
Trije vzgledi iz XIII. stoletja:
a) Danteil »La Vita Nuova« ima nastopno  »bal-lato« njegovo (Cap. 12. Ballata L):
Ballata, io vo'che tu ritrovi Amore,        a
E con lui vadi a madonna davanti,          P
Sicche la scusa mia, la qual tu canti,      P
Ragioni poi con lei lo mio signore.          a.
Tu vai, ballata, si cortesemente,                               a
Che senza compagnia                                              b
Dovresti avere in tutte parti ardire :                    c:
Ma, se tu vogli andar sicuramente,                      a
Ritrova 1' Amor pria;                                              b
Ch^ forse non e buon senza lui gire:                  c:
Perocche quella che ti debbe udire,                     C
Se, com' io čredo, e inver di me adirata,            d
E tu di lui non fussi accompagnata,                     d
Leggieramente ti faria disnore.                              cc.
Con dolce suono, quando se' con lui,                       a
Comincia este parole                                               b
Apresso ch'averai chiesta pietate :                        c:
»Madonna, quegli che mi manda a vui,                a
Quando vi piaccia, vuole,                                       b
Sed egli ha scusa, che la m'intendiate.                C.
Amore e quei che per vostra beltate                   c
Lo face, come vuol, vista cangiare:                      d
Dunque, perche gli fece altra guardare,               d
Pensatel voi, dacch' e' non muto '1 core.«           a,
Dille: »Madonna, lo suo cuore e stato                     a
Con si fermata fede,                                                b
Ch' a voi servir lo pronta ogni pensiero:            c:
Tosto fu vostro, e mai non s'e smagato.«            a
Sed ella non tel črede,                                           b
Di', che 'n domandi Amor, che ne sa '1 vero.         c.
Ed alla fine falle umil preghiero,                          C
Lo perdonare se le fosse a noia,                          d
Che mi comandi per messo ch'io moia;              d
E vedrassi ubbidir buon servitore.                        a.
E di' a colui ch' e d'ogni pieta chiave,                     a
Avanti che sdonnei,                                                 b
Che le sapra contar mia ragion buona:               c:
»Ver grazia della mia nota soave                          a
Riman tu qui con lei,                                              b
E del tuo servo, cio che vuoi, ragiona;               a
E s'ella per tuo prego gli perdona,                       c
Fa' che gli annunzi in bel sembiante pace.« —      d.
Gentil ballata mia, quando ti piace,                     d
Muovi in quel punto, che tu n'aggi onore!          a.
Na čelu »balade« četvero verzov kot uvod in formalna celota zase! Za tem pa četvero strof, — vsaka z deseterico verzov: torej vsaka prava »decima«.
Verz je laški enajsterec, v 2. in 3. vrstici vsake  strofe redno   in   dosledno   pomešan   s poednim sedmercem.
Odmori   so   v   principu:   [3 + 3] -f- 4,   in  vsled   tega rimanje: a b c I a b c II c d d a! Rima c, ki nastopa
1  Porojen v Florenci maja 1265; ter tam f 1321, v noči od 13-/14. septembra. (Grober G., Grundriss der roma-nischen Philologie. Bd. II. Abtg. 3., Pg. 56.)   -
2  »La Vita Nuova«, ki opeva Dantejevo življenje od 1. 1274. do 1294. (ali po drugem naziranju do 1. 1300.). Prim. Grober, 1. c. pg. 61,
v vsakem izmed treh delov po enkrat, v e ž e v strofi posamne kose mejsebojno ter naglasa tako — njeno organsko enotnost: izraz dejstva, da je vsa celota en sam organizem. 1
b) Ruggieri, ki so nam njegova dela iz XIII. stoletja ohranjena, o njem samem pa nič pobližjega,2 bodi drugi vzgled z naslednjo svojo skladbo :
In un gravofo affanno Ben m'ha gittato Amore;
E non mi tengo a danno Amar si alta fiore,
Ma ch'io non fono amato, Amor fece peccato;
Che 'n tal parte ando lo meo intendimento.    d.   \
Conforto mia fperanza                                          e    j
Penfando, che s'avanza;                                    e     )
Lo bon foffrente afpeta compimento.             d.
Basa II.
Percio non mi difpero
D'amar si altamente; Ad effo merce chero,
Servendo umilemente; Ch' a pover uomo aviene
Per aventura bene,
Che monta, et ave affai di valimento. Pero non mi fcoraggio,
Ma tutfora ferviraggio
A quella, che ave tutto infegnamento.
Da cui la mia intendanza
Gia mai non Ii rimuove; E servo in gran lianza,
Che in effa merce truove. Šolo quefto mi faccia,
S'io l'amo, non le fpiaccia;
E tegnomelo in gran conlolamento. Come uomo, che a difaggio,
E fpera d'aver agio,
Poco di bene piglia per talento.

ki

Volta I.
Volta II.
Basa I. Basa II.
Volta I. Volta II.
Basa L Basa II.
Volta I. Volta II.
V primeri z Dantejem nam kaže ta skladba precej drugačno lice »decime«, nele glede verza, ampak posebej tudi kar se tiče arhitektonike. Princip arhitektonske delitve ni v teh decimah [3 + 3] + 4, ampak jasnoda 4 -f" [3 + 3]. Verz pa ni več enajsterec, ampak sedmerozložen, ki ga zamenjuje le v dveh vrsticah vsake strofe, v vrstici 7. in 10. — redno in dosledno verz z enajstero zlogi, odlikovan redno in dosledno, torej ne samo slučajno, še z drugo posebnostjo: z isto rimo (»ento«) v vseh treh strofah kancone.
1  Dante ima sicer še drugod deseteroverzne strofe; prim. »Rime« (Libro 2.) Ballata 4.: »Deh nuvoletta«, kjer je vsega vkup ena sama decima, z jasno arhitektoniko [3 + 3] + 4, z rimami: abc\abc\\adda.. — Nadalje tam »Ballata« 7.: »Poiche saziar«; spet ena sama strofa, z odmori: 3 + 4 + 3; a rimanjem: a a b aabb\cccc.— Zadnja rima (a) seza v obeh decimah tja preko njiju samih ter se rima s prvim in zadnjim, ozir. recimo zadnjim verzom neke, na čelu pred decimo samo stoječe četveroverzne strofe, prav tako torej kakor v gorenji, tu ponatisnjeni »ballati«. Iz česar sledi, da je četveroverzno »čelo« pred decimo in pa rima a — trden princip, zavestno načelo! Dejstvo, ki nastopa kesneje tudi v Chiabrerovih kanconetah,
2  Grober, 1. c, II./3., pg. 56.
27
c) Cino (da Pistoia, * pred 1. 1270, + tam 1836/37) 1 nam podaj tretjo primero :
L'alta fperanza, che mi reca Amore                a
D'una donna gentil, ch' i' aggio veduta,       b
L/anima mia dolcemente faluta;                    b ;
E falla rallegrar dentro a lo cuore.             a-
Ondc fi face a quel, ch' ell" era ftrana,
E conta novitate,                                     (7)
Come venifle di parte lontana; Che quefta donna piena d* umiltate
Giunfe cortefe, e piana,                          (7)
E pofa ne le braccia di pietate.
E fon tali e fofpir d'efta novella,
Ch' i' mi fto folo, perch' altri non gli oda; Intendo Amor, come madonna loda, Che mi fa viver fotto la fua ftella
Dice '1 dolce Signor, quefta falute
Voglio chiamar laudando                        (7)
Per ogni nome di gentil virtute.
Che propriamente elle tutte adornando Sono in effa crefciute;
Fronte. (čelo).
Volta L (prima).
c d
L1
d    \
I   Volta II.
,    ( (seconda).
(L_   )
b    \ Fronte.
b    (   (čelo).
a.    I
(7) Ch' a buono invidia si vane ad aftiando.
C
d
d~ 'c;
d.
Volta I. (prima).
Volta II. (seconda).
In tako še nadaljnjih četvero (z navedenimi vsega skupaj šestero) — decim. Kaj sledi iz obrazca ob robu strof ? Princip, načelo: 4 + [3 + 3]! Posebej pa odmor — za četrtim verzom, ki za njim sledi še-sterovrstična, in vsled svojih rim naravnost prava dvotercinska celota, kakor n. pr. praviloma v drugem delu soneta; torej kompleks, dar formalen organizem zase, ki se samostojno odkrhne za odmorom na koncu četrtega verza od prvega dela — kot drugi del strof e!
Kaj je torej skupni rezultat, ki sledi za naš problem iz teh primerov ?
Najpoprej, da so Italijani v svojem slovstvu vstvarjali desetero verzne strofe že od XIII. stoletja navzgor.
Verz pa v teh italijanskih »decimah« ni s trdnim zakonom določen, ampak izbira si ga pesnik po svoje ; opažati je le doslednost, da nastopa v Italiji kot verz decime jambski enajsterec (pač ker je ta verz v italijanski poeziji nekak nacionalen verz), da ga pa italijanska poezija v decimi pomešava s sed-mercem istega (jambskega) ritma. Razumeti bo vsled tega, zakaj teorija pesniške umetnosti laške tej strofi ni dala posebnega, samosvojega imena, kakor n. pr. sonetu, tercini, stanci, ter je ne razpravlja kot posebno samobitno formo: laška decima nima strogo določenega, stalnega verza, in tudi ne zakonito vtrje-nega rimanja, kakor n. pr. sonet, tercina, stanca, — pa zato ne velja strogi laški teoriji za »stalno« strofo, ter je ne ceni, ne šteje za »formalen organizem«, kakor n. pr. tercino in njene izpeljanke: stanco in sonet. Do te sovrstnosti je dozorela »decima« šele pozneje, — v španski literaturi.
Zakonit pa je arhitektonski odmor italijanske decime! In sicer je v de s e t e r o verzni strofi po čutu in okusu italijanske umetnosti glavno arhitektonsko načelo: da za peto vrsto ne stoj nikdar glavna zareza! Na sklep petega verza, na točno simetrično sredo torej ne deva v decimi italijanska pesniška praksa nikoli globljega odmora, kar pomeni,
1 Grober, 1. c, II./3., pg. 49.
da se izogiblje delitvi vse celote na dve strogo enaki polovici — po principu simetrije. To dejstvo izpričuje Dantejeva »ballata«, ter soglasno tudi Ruggieri in Čina — s teoretikom italijanske pesniške forme Trissinom vred; podal sem namreč, namenoma, zadnja dva vzgleda z arhitektonskim obrazcem in pa teore-tiško terminologijo (ob desnem robu) iz poetike, ki jo je po takratni sodobni šoli spisal — Giov. Gior-gio Trissino ; ni torej to moj pogled, ampak pogled takratne teorije laške na arhitektonsko dejstvo italijanske decime U In strinja se ta taka arhitektonika decime docela s splošno potezo italijanske pesniške umetnosti, ki kaže dva, oziroma tri principe, določujoče sestavo, sklad, — z drugo besedo: arhitek-toniko strof:
1.) princip števila 2, z večkratniki tega števila do 8 navzgor: 2; 4 (t. j. 2 X 2) ; 8 (t. j. 2X4 ali pa 4X2: stanza, ottava);
2.) princip števila 3, z večkratniki tega števila do 9 navzgor : 3; 6 (t. j. 2 X 3 : šestina); 9 (t. j. 3 X 3); in potem celo  2 X 6 = 12, in 2 X 9 = 18;
3.) princip spajanja obeh dveh prvih vrst: 5 (kot vsota: 2 + 3 ali 3 + 2); 6 (kot vsota: 2 + 4 ali 4 + 2); 7 (kot vsota : 3 + 4 ali 4 + 3); 10 (kot vsota : a: [3 + 3] + 4 ; b: 4 + [3 + 3], z varianto [2+ 2]+ [3+ 3]; c: 3 + 4+3;) — značilno pa, da nikoli ne 5+5, ker ta oblika ni po duhu in ni po logiki nobenega izmej  gorenjih treh načel!
In v potrdilo teh dejstev v italijanski decimi naj podam še en vzgled iz XVI. stoletja, iz dobe takraj Trissinove poetike. Gabriello Chiabrera (* 1552: Savona, f 1638: Savona) — je gojil decimo zelo bogato ter ima poleg množice drugih n. pr. te tri primere :
a) Mej svojimi »Scherzi«2 devetero poedinih decim (X.—XVIII.) tega-le tipa ter natančno s takimi-le v tisku jasno označenimi odmori 3 + 4 + 3:
Meffagier di fperanza,
Amato si degli occhi miei conforto,
Lume di due pupille, ove mi ha Icorto ? Di quanti miei tormenti
Oggi faffi cagione il tuo fplendore?
E di tuoi raggi ardehti
Quanto, o quanto poria dolerli il core? Ma si mi vince Amore,
Che omai fommerfo infra tempelte, e morto,
Amo non men, che s'io mi foffi in porto.
Lode aH'Amore. (Scherzo XIII., 1.
b) »Timore deli' Inferno« (Canzonette morali celota zase iz treh decim, ki nam je zanimiva z strani:
a
b
b?
c
dl
c
d?
c
b
c. 137.)
X.),3 dveh
1  Tutte le opere di Giovan Giorgio Trissino. Tomo I. (Le Poesie); Tomo II. (Le Prose). In Verona 1729. — V drugem zvezku na str. 1/139: Le sei divisioni della Poetica. Gorenja dva vzgleda na str. 72 in 74. — Istotam razprava: »Delle lettere nuovamente aggiunte«, ki jo Čop omenja v svojem boju: »ACB-Krieg«, ko citira laški »Discacciamento delle nouve lettere inutilmente aggiunte nella lingua toscana«, ki ga je spisal Agnolo Firenzuola kot ugovor zoper Trissinove nove črke. — Živel je Trissino 1478/1550. (Grober, 1. c. II./3., pg. 151).
2  Opere di Gabriello Chiabrera. Tomo secondo. Vene-zia 1757. Pg. 133/142.
3  Loco citato, tomo IL, pg. 124/25.
28
Perche fei lento                                                          a
Al pentimento,                                                         a
0 forfennato cor? perche ti Jviano                     b Vani penlier?                                                         x'? Ecco la morte                                                         c In falle porte,                                                         c E pure oggi da te nulla s'obbliano                     b
1  rei piacer.                                                          _Xj Mifero cor, che fai?                                             d Deh ti rifcuoti omai!                                            d\
Erebo ferra                                                                a
Laggiii fotterra                                                       a
II Tartaro cradel, ftanza ineffabile                     b
Per alto orror.                                                      _Xj
Ed Acheronte,                                                         c
E Flegetonte                                                           c
Rimbombando fen va, va formidabile                  b
Per grave ardor,                                                   x',
Tormento afpro, ed eterno                                  d
Dell' efecrato Inferno.                                           d.
Qual chioma d'oro,                                                    a
D'amor teforo,                                                        a O quati gemme il guardo avaro abbagliano     b
Piu fotto il Sol?                                                  _L.
Qual di diadema                                                   c
Pompa suprema,                                                     c O quali fcettri in fua ragione agguagliano      b
Cotanto duol?                                                      jL?
E pure, e pure, o core,                                       d
Ah da tacerfi errore !                                           d!
c) In še tretji vzgled, — prve   tri strofe slavo-speva »A D. Mariano Valguarnera« :
II Šole, o Valguarnera,                                             a
Al giorno mio vien meno,                                   b,
Ed omai fofca il feno                                           b
Veggio apparir la fera;                                        a\
E pure il pie non refta,                                       c
E 1'imprelo cammino                                            d
Ancor non abbandona,                                         e,
Ma va per la forefta,                                           c
Ove fcorga divino                                                 d
II rufcel d'Elicona.                                                e.
Ben fento il vulgo ogni ora Di biafmi armar lua voce; Ma poco giova o noče, S'ei fpregia o s'egli onora; E fe mia vita e vile, Mentre li fpecchia e terge In si bell'acque e chiare, Forfe lara gentile Nocchier che fi fommerge Gemme involando al Mare ?
Io fovra il facro monte Almen godo ripolo, E rimiro giojofo Le belle Dive in fronte; E da'lor canti intendo Configli alti ed egregi Da farne i cor felici; Ed indi 1'arte apprendo Da celebrar gran Regi, E non vulgari amici. —  —
a b; b
c d
c d e?
b
L1 c
d
e;
c
d
e.
V  prvem izmed poslednjih treh vzgledov je premor na sklepu šeste vrstice le postranski, kar izpričuje že oblika tiska, ki naglasa tako zavestno in očitno glavne arhitektonske odstavke, — in pa nadalje tudi še ostalih osmero primerov tiste skupine, ki imajo vsi tisto mesto za šestim verzom brez vsakega večjega odmora.
V  drugem primeru nas pa pozdravljajo znani odmevi ! Ali niso tam znane nam rime Prešernove pod-oknice »Luna sije« ? Ali ni v tistih decimah rimanie a a b, c c bi Tista stalna forma, šesteroverzna strofa Prešernove progrnialke je tu prelita — v deci-mo! A ne z odmorom — za tretjo vrstico, kakršnega imamo v čisti neskaljeni formi tiste šesterovrstične »stalne« strofe, ampak — z odmorom za četrto vrstico. Ali ni to kar — ad oculos? Na oko že vidi pač vsakdo, zakaj je tu izprememba. Ker imamo sedaj tu pred sabo italijansko decimo, —¦ ki v njej velja arhitektonika z odmorom za četrtim verzom, da se razkraja celota strofe torej na dva glavna, nesimetrična si dela: 4 + 6 ! Ta vzgled decime je tako jasen vzgled za italijanski princip, da je cekina vreden.1
V   tretjem vzgledu, v tistih prvih treh izmed desetero decim, ki jih šteje vsa pesem,2 ki so pa vse po istem načelu zložene kakor te tri, je posebej povdariti: da zavlada tu (torej tostran letnice 1622, ki je letnica našega španskega almanaha na čast sv. Izidorja), enakomeren, vseskozi istovrsten, nič več ne z drugimi oblikami pomešan verz, in sicer jambski sedmere c. Odmor pa se tu obveljavlja tudi že vseskozi na enem, na svojem trdnem mestu: na sklepu   četrtega   verza   deseterovrstične strofe.
Tak je torej italijanski princip arhitektonske delitve v strofi »decimi«.
A kako pa je s to kvaliteto decime v španski literarni umetnosti, v španski poeziji ?
1 Docela enaka je tudi Chiabrerova »A'GiuIti fortunati«. (Canzonette morali XVIII,: 1. c, IL/131). Drugačnega tipa, dasi z isto arhitektonsko idejo, da bi spojil »anokreontsko« šestino z decimo, je pa Chiabrerova Canzonetta XXV. (1. c, II./43), ki šteje vsega vkup 5 decim, na čelu pa še če-tveroverzno strofo (kakor Dantejeva »ballata«), le da Chia-brera to isto strofo ponovi tudi še za sklep na koncu kan-conete — za simetrično-arhitektonski oklep vse celote! Tu zadoščaj   za vzgled prva  strofa s četveroverznim »čelom« :
»Čelo«;         Dal cor tragge nocchier fofpiri amari,                                   a
Quando Auftro reo                                                                p
Gonfia 1' Egeo;                                                                       P
Rompendo il corfo de' penfieri avari.                                a.
1. strofa:      Quando cofparte                                                     a
E vele, e /a rte,                                                    a
Qando e il timon fdrucito,                                    b,
Allor dolente                                                       c
Volge la mente,                                                    c
E volge gli occhi al lito;                                      b±
Ah defiderio uman Toverchio ardito,                                      b
Che gir t' invogli                                                                     d
La 've i cordogli                                                                    d
Frequenti fono, ed i piacer Ton rari.                                  <*¦
Princip je torej tu preprostejši kakor v prvem tipu; Chia-brera pridoda tu kar k tisti »anakreontski« šestini še četvero verzov, —¦ recimo točneje: tisto »čelo« kanconete, ki ga pripoji z isto rimo v sedmem k 3. in 6. verzu, kar da arhitek-toniko (3 + 3) +4, =6+4; arhitektoniko torej, ki jo poznamo v laški decimi že iz gorenje, tu ponatisnene »ballate« Dantejeve!
2  Cfr. Opere, L/82: Le canzoni eroiche. XLVII.
29
Poglavje o decimah v našem almanahu iz 1. 1622. šteje 15 pesmi v tej obliki; vsaka pesem pa redno po četvero decim, z eno samo izjemo (na koncu »boja«) s — petero strofami.
Poleg tega ima almanah še sprej na čelu knjige tri posvetitve uredniku Lope de Vega v tej formi, ki štejejo pa vsaka le po eno samo strofo »decimo«, iz česar sledi zatrdno, da je kakor italijanska štela tudi španska umetnost že posamno decimo za samosvoj organizem, prav kakor n. pr. stanco ali sonet.
Ker pa more le dokument govoriti v teh takih vprašanjih jasno besedo, naj slede tu trije vzgledi iz španskega vira »de anno  1622« :
a) Iz »bojne tekme« v decimah, iz III. poglavja v almanahu, naj služi za primero takoj prva, s prvim darilom odlikovana, — ne da bi pa s tem hotel reči, da je izmed vseh petnajstero morda najpopolnejša ; a zanimiva je za naš problem posebej radi glavnega premora v drugi decimi!
DEL DOCTOR MIRA DE AMESQUA, Capellan de fu Alteza. DECIMAS. Quando el aue generofa De purpura coronada Llama al Sol con voz fagrada A fu deidad luminola, Y defpierta el Alua hermofa, Que entre llorar y reir, Como nace a competir Con las imagenes bellas, Sepulta abifmos de eftrellas En tumulos de Safir.
Quando las ondas nauega Del ayre en baxel de plata, Hojas de rubi delata, Plumas de jazmin defpliega, Ifidro al ocio fe niega: Vafe a orar, y fiempre es hora De arar los campos de Flora, (No detuuo el Sol, mas fue Catolico Iofue De le fplendor de la Aurora.)
Va a faludar la que efpira
Luz a Mantua, Alua, y eftrella,
Y  un Coro que efta con ella Angelico fe retira,
Y  el permuta (quando admira Los milagros del cinzel)
Su minifterio fiel,
Con los efpiritus bellos,
La tierra niuellan ellos,
Y  guarda la imagen el.
Eleuado a la armonia,
Que e fu pan el cielo ofrece, Llora Ifidro, y afsi crece El Crepufculo del dia, Que el Alua con ofadia Lagrimas llega a coger, Que aumenten fu roficler, Porque el Sol que lineas dora No fale, mientras la Aurora Tiene perlas que verter.
a b b a
{'<
c' d d c'.
a b b a
jai
\ c c d d c
a b b a
\a
)d_ c' d d c'.
a b b
{"¦
c' d d c'.
b)   Calderonova posvetitev bodi eden vzgled izmed onih treh, ki stoje na čelu almanaha:
A LOPE DE VEGA CARPIO, De don Pedro Calderon.
AVnque la perfecucion                                    a'
De la embidia, tema el fabio,                     b
Noreciba della agrauio,                                b
Que es de ferlo aprouacion:                       o':
Los que mas prefumen fon,                      j a'
Lope,  a los que embidias das,              1 b' Y en fu prefuncion veras                            b'
Lo que tus glorias merecen,                       c
Pues los que mas te engrandecen             C
Son los que te embidian mas.                    b'-
c)   Za tretji vzgled pa še Calderonov prispevek k »bojni tekmi« v decimah, ki ga sicer niso z nobeno premijo odlikovali ter stoji šele na desetem mestu (list 82), a je — Calderonov!
DE DON PEDRO CALDERON. DECIMAS.
Ya el trono de luz regia El luminofo farol, El fenix del cielo, e Sol, Cuya edad es folo vn dia, Ya defde la tumba fria En fu fuego buelue a fer Oy,  lo mifmo que era ayer, Que fien todo es de fentir Que nace para morir, El muere para nacer.
Veloz la vida fe quita,
Con que mas gloria fe adquiere, Pues quando en le agua muere, En el fuego refucita, Las aues a quien incita La luz de fus refplandores, Cantando dulces amores, Eran con belleza fuma, Al campo flores de pluma, Quando al viento aues de flores.
Entre las rofas cantauan,
Y  el Aura que las mouia, Solamente conocia
Por aues las que bolauan, Todas a Ifidro efperauan, Quando el labrador dichofo Se quedaua perezofo De fu trabajo oluidado, Quien vio viciofo al cuydado,
Y  al defcuydo virtuofo?
Antes de labrar el fuelo (O tardan^a de amor llena) En la Virgen de Almudena Labraua primero el cielo,
Y  como fu fanto zelo En el fol le fufpendia, De la celeftial Maria Diuertido, no penfaua Como fiempre  al fol miraua, Que pudo paffar fe el dia.
a b' b'
a c' c' d' d' c
a b b
Jh a c
C
d
a b b
a, c c d d c?
a b b g» a c c d d c
30
Dg: AVGUST ŽIGON: ŠTUDIJA
I. PROBLEM.
To zadoščaj španskih vzgledov! Dovolj je v njih dokumentarne vsebine za tisti problem, ki nam je tu glavna nit naše poti: za vprašanje o kvaliteti arhitektonske zareze v španski decimi; a poleg tega povsem dovolj pa tudi še za ostale formalne posebnosti njene.
A da ne izgubi tu prava pot svoje smeri: Kaj se nam v primeri z laško decimo odkrije ob teh španskih primerih, ki so vsi datirani z letnico knjige 1622, — posebnega, španski decimi v primeri z italijansko posebej svojskega ? In sicer najpoprej glede glavne arhitektonske zareze, ki je dotu vseskozi glavni moment našega zanimanja; a potem pa slednjič tudi glede obedveh ostalih, naš glavni problem spremljajočih vprašanj :  glede rimanja in verza ?
Prvič: da naglasa španska umetnost redno in dosledno, torej po principu, v decimi — premor za četrtim verzom, s posebno izrazitim izbegavanjem odmora za peto vrstico: zareze na simetrični sredi vse celote; kar dokazuje, da je v španski decimi ta peti verz tako brez vsakega presledka — zavestna in načelna tendenca, po principu nameravana kvaliteta: leta 1622. To je najprvo, česar se nam je tu, 1. 1622., ob španski decimi zavedeti kar najjasneje ; zato sem v tretjem vzgledu, v gorenjih Calderonovih decimah, todotični peti verz naglasil že očesu samemu z — debelejšim tiskom. Drugo pa je: ali je ta taka kvaliteta v decimi — pristno špansko svojstvo ? Da n e bodi nikoli za petim verzom decime njen glavni odmor, to so nam poprej podani italijanski primeri izpričali ter potrdili kot arhitektonski princip italijanske »decime«. In zdaj nam tu 1. 1622. izpričujejo tudi španske decime — isto načelo, isti arhitektonski zakon! Kje pa je kronološka prvotnost te ideje in kvalitete ? V Italiji ali na Španskem ? To si treba tu odgovoriti! Kakor nalašč nam nudi tu prvi primer v svoji drugi decimi izjemo: odmor za petim verzom! Je-li to gola slučajnost? Ne; ampak reminiscenca je to starejše struje: preostanek starejše španske »šege«, kakor bi rekel Prešeren.1 Arhaizem je v španski decimi ta premor zdaj o tej dobi, in res prava pristna izjema že, da se pojavi n. pr. mej štirimi stro-fami gorenjega vzgleda le enkrat samkrat, a v vseh 61 (ker 16X4 in še 5) decimah našega almanaha vsega vkup komajda sedem ali osemkrat. Bil pa je ta arhitektonski premor (sedaj izjema) — nekoč splošno pravilo, obča raba v decimi španske literature : zakonito udomačena posebnost njene »stalne« oblike! Nekaj novega ter pravzaprav tujega je torej, kar zoper staro domačo »šego« obveljavlja novi rod — v sodobni decimi španski, ko se ostentativno ker s povdarkom, (oblikovaje novo kvaliteto s pretežno doslednostjo, do skrajne izoblikovanosti precizno), — bori očividno da načeloma zoper odmor na koncu petega, za od-
i Krajnfka Zhbeliza. II. 1831, str. 28:  HZHERE ,SVET. Romanza po fhpanfki fhegi s' afonanzami.
DRUGI DEL.
(Dalje.)
mor na sklepu že četrtega verza. Nova šola se tu bojuje zoper staro tradicijo domačo — za tuji impulz: da bi zoper njo obveljavila tuji vzgled, italijanski vzgled, — tisti arhitektonski princip, da za petim verzom ne stoj v decimi nikoli njen glavni arhitektonski premor! In s kolikim uspehom? »Iusta Poetica« na čast sv. Izidorja nam v poglavju svojih »Decim« izpričuje neutajni fakt, da o tej dobi, 1. 1622., v španski decimi že odločno zmaguje »italijanski« princip, vseskozi tako kakor dokazujejo gorenji vzgledi, ki so jim vsi ostali v almanahu dosledno podobni. Leta 1622. je »italijanski« princip v španski decimi nekaka moderna struja: nov preobrat v razvoju razmotrivane forme!
To bi bilo — prvo, A kaj  še dalje?
Drugič: da arhitektonskemu principu sledi tudi stalno rimanje \ a b b a \ a c \ c d d c\- Prve štiri rime obklepajo kompleks zase ter ga odrežejo od naslednjega dela; soodmevno imajo pa tudi zadnje štiri rime isto tendenco, da osamosvoje v drugem delu celote na koncu štirivrstično dejstvo kot kompleks zase; vmes mej obema štirivrstičnima kosoma z rima-njem na obklep — pa stoji dvoje rim, ki spajati oba kompleksa v organsko celoto: krepka vez obeh delov na točni simetrični sredi, kjer se strneti po ena rima iz prvega in po ena rima iz drugega štirivrstičnega kompleksa. A to tako rimanje, ki je v španski decimi 1. 1622. trdna, dosledna, tipična norma, deli desetero-verzno celoto na dva kompleksa po štiri verze [a b b a + c d d c) z vezilom a C niej obema — le, če ima decima svoj glavni arhitektonski odmor za — četrtim verzom, in ne torej za petim! Ali se nam s tem dejstvom ne odkriva tu zdaj vzrok, zakaj je moderna španska decima vsprejela arhitektonski princip »italijanski«, in sicer pravzaprav le en sam, določen tip njegov : tip z delitvijo 4 + 6, ne da bi se le ozrla na druge tipe, ki smo jih spoznali v gorenjih italijanskih decimah, kakor n. pr. tip 3 + 4 -j- 3 ter (4 -\-4) -j- 2, ali nadalje tip (3 -j- 3) + 4 in posebej 6 + 4! Namen je moderni decimi španski, da predeli s presledkom za četrtim verzom staro tradicionalno rimanje na nov, a pri tem popolnoma stalen način. Izoblikovala je namreč španska literarna umetnost gorenji tip rimanja v decimi že v starejši struji sama iz svojega. Kakor odmor za petim verzom na točni simetrični sredi vse deseterovrstične celote, — tako je tudi gorenje rimanje, kakršnega vsa italijanska decima n e pozna, v španski literarni umetnosti nekaj pristno domačega, ker na njenih tleh dozorelega iz lastnega njenega razvoja — brez tujega vpliva, brez impulza od drugod iz drugih slovstev. Toda kaj je bila posledica teh dveh domačih kvalitet, ko sta skupno nastopili v decimi ? Arhitektonska zareza za petim verzom je prekrojila desetorico verzov na dva kraja: | abbaa\\ccddc\, ter s tem torej decimo na dvakrat po petero verzov, na dve »kvintilji«, ki   ni   bilo mej  njima poleg edine vsebinske   nobene
64
in   prav nikake   formalne vezi,   ker ne nobene rime, ki   bi   nastopala v obeh   dveh   delih   ter s tem   formalno spajala obadva kosa v organsko formalno celoto.   Že   Dante   se je v Italiji umel izogniti tej taki hibi v svojih decimah, in za njim vsi domači nasledniki njegovi, ki so prav tej kvaliteti posvečali vedno izredno   pozornost   ter   si izmišljali raznolike načine, da bi kar se le da izkoristili ravno rime ter ž njimi prav krepko naglasili organsko skupnost vseh desetero verzov v decimi,   —   izoblikovali   torej   decimo kot  organski-enotno celoto   ali   organizem forme,   ki ga ne razbij,   ne  cepi  nikak  arhitektonski  odmor na dva    —   neorgansko   samobitna,    zato   neupravičeno samostojna   dela   brez  vsake,   v   eno   samo  enoto ju spajajoče vezi!  Ne tako pa — španska umetnost,  ki je po  svojem čutu in okusu stremila,  da obveljavi v decimi tisto  trpko  simetrijo,  ž  njo tisti umerjeni hlad znane   španske   grandezze,   ne da bi pri tem uvaže-vala,   kako   se je  s  to  strogo  simetrijo,   s premorom za   petim verzom,   v  gorenjem  tipu rimanja zakonito utrdil   —   rezek   nedostatek forme,   kakršnega se je italijanski okus  že  od vsega kraja zelo skrbno in zelo pozorno   ogibal in branil  —  v  svojih decimah.   Zato ni le  gola  kapricioznost,   kar obveljavlja (kakor pričajo   gorenji  trije  španski vzgledi iz  almanaha z letnico   1622),  v španski decimi zoper to starejšo tradicijo in rabo   —   moderna   struja   novega.    Seveda, ločiti   je   strogo   in   prav  dejstvo  od  dejstva!    Ni jej namreč namera, da bi zavrgla dosedanje, v tradicionalni   praksi   že   ustaljeno,    udomačeno    rimanje \a b b a a — C C d d C\-   Nikakor  ne !    Ampak   ohra-nivši ga,  izpodbija   v   njem   ter   mu   drugači le  stari tradicionalni odmor,  ki se bori,  da zoper njega obveljavi nov, tisti takozvani »italijanski« način prede-litve, in sicer en sam, določen, namreč tisti tip njegov, ki je zavestnemu namenu izmej vseh najbolj pripraven: tip  z  glavno  zarezo  —  na koncu   četrtega verza. Le ta tip  omogoča namreč,  kakor nobeden  drugi ne tako,  — predelitev starega, v domači rabi že stalno utrjenega rimanja na dva taka arhitektonska odstavka (ali kratkoma:  »stavka«),  ki njima navzlic ostaja decima še vedno le — ena sama,  nepreklana,  organsko-enotna celota, ker naglasa skupnost obeh dveh »stavkov«   ter s tem vseh  desetero verzov,   —   zadostna formalna   vez.    Le   ob   zarezi   za   četrtim   verzom nastopi rima a,  ki začenja in  sklepa prvi del,  tudi v drugem — takraj arhitektonskega premora :  krepka dovolj, da s svojim enakoglasjem k neposredno poprejšnji rimi (navzlic zarezi) spoji oba  arhitektonska odstavka [a b b a + a C, C d d c) v en sam organizem forme!    Ne   neutemeljena samovoljnost torej,   ampak nekaj  resničnoda prav resno  umetniškega ter iz globokega prevdarka dozorelega je tisti novi odmor, ki ga   obveljavlja   novi rod v španski decimi:   globoka, temeljito   potrebna   korektura   stare   decime,    zadnji korak — do popolne umetniške dozorelosti,  daleko-vidna finesa,  ki iz  dveh kosov vstvarja,  kakor treba da bodi, — eno samo organsko formo. Italijanski vpliv je   tu   rodil   lep   umetniški akt ob španski decimi:   zatrl  je v njej tradicionalno sicer,   a vendarle globoko umetniško zablodo,  ki je kalila in naravnost ubijala organičnost forme. Res da je izginil vsled te moderne izpremembe en nacionalni, izvirno španski element, izraz pristno španskega čuta in duha —  iz španske decime: tista stroga, hladno umerjena sime-
trija dveh enakolikih polovic v celoti. A res pa je prav tako, da je šele sedaj, šele vsled te predrugačbe dospela španska decima kot »stalna« forma — v svojem razvoju do svojega umetniškega viška; da je šele sedaj dozorela v resničen, popolen, istinito enoten organizem, ko ni arhitektonska cezura več razkrajala deseteroverzne celote na dve manjši, nespo-jeni celoti, mejsebojno si brez odnosa tuji »kvintilji«; sedaj šele, ko je novi arhitektonski odmor v tistem starem, že tradicionalno - utrjenem rimanju španske decime omogočil in obveljavil novo obliko: \a b b a\\ + a c\-\- C d d C, — dve soodmevni četvorici verzov (dve  »kvadrilli«   ali  »kvarteti«)  z vezjo   a e!
To bi bilo  —  drugo.   In poleg   tega   dvojega tu š e eno!
Tretjič: da ima španska decima stalno dosleden, strogo enakomeren verz, — trohejski osmerec: — U — U — u — u! Bodisi da z ženskim, bodisi da z možkim koncem, je bil ta verz že davno nekak nacionalni verz španske poezije, prav kakor je jambski enajsterec italijanski, ali trohejski deseterec srbski. Trohejski osmerec je stalni, zakoniti verz slavnih španskih romanc, kakor je deseterec mera junaških narodnih pesmi srbskih. Posebnost osmerca je v španskih romancah slavna asonanca, možka ali ženska; da se pa v decimi obveljavlja namestu asonance dosledno čista rima, to je le posledica neizogibnosti, ker je le — rima edina in sama šele sredstvo zadostne dinamike, ter zato šele ona edina pripravna in celo edina zmožna, da markira in plastično izraža arhitektonske kvalitete v decimi, ki jih gola asonanca še ne more. Odtod torej v španski decimi osmerec — z rimo, ter ne z nacionalno asonanco špansko; vendar pa stopi ob tej izpremembi na mesto asonance spet nekaj značilno in pristno domačega, rekel bi nacionalnega, ker špansko svojskega ; tisto tipično rimanje namreč, ki ga izven španske decime ni! Rimanje: \a b b a a\\c C d d c\, — kot kvaliteta pristno španskega izvora. V primeri z verzom italijanske »decime« je v španski strogo dosledna, zakonito brez-izjemna enakomernost verza — nova popolnost »stalne« forme. Od zgodnjega pričetka že se pojavlja sicer tudi v laških decimah kratki sedmerec, dasi po ritmu italijanskega jezika jambski, — a ne sam, ampak prežet z drugolikimi verzi. Dante ga stavi n. pr. zelo premišljeno le v 2. in 5. vrstico, z zakonito stalnostjo na sredo prve in pa druge trojke verzov ter ga obklepa z dvema enajstercema, s čimer izoblikuje kot samostojno obliko prvi in drugi, vsakokrat tro-verzni odstavek v arhitektoniki svoje decime. Rug-g i e r i ga v XIII. stoletju rabi pa že kot glavni verz svoje strofe, a v 7. in 10. vrsti ga prebije z enajstercem, ki ž njim markira arhitektoniko decime; (2-(-2) -f-311 + 3, naglašuje tako torej sklep prvega in pa sklep drugega odstavka, obenem konec strofe. In tako ga vpleta mej drugolike verze tudi C in o, in pa še drugi italijanski decimisti prvih stoletij za Dantejem. Italijanski vpliv torej to prav gotovo da ne more biti, če si španska decima voli kratki osmerec, in sicer trohejski, za svoj stalni verz; utegnil bi nasprotno v italijanski literaturi biti to že španski vpliv, da ima v XVI. stoletju Chiabrera v svojih deseteroverznih strofah — strogo dosledno en sam ter isti verz: kratki jambski sedmerec! Ne bo pač potemtakem dvojbe,   da je kratki osmerec, in sicer trohejski, ter
65
stroga enakoličnost njegova v španski decimi, — prav kakor tisti stari odmor za petim verzom ter tisto stalno rimanje \a b b a a — C C d d c\, — neka pristno domača, pristno španska kvaliteta, ki se zgodovinski oslanja ob stare domače romance same.
Tako se je torej v španski poeziji razvila »decima« •'do »stalne«, zakonito formirane strofe. In tu, v španski umetnosti, je dobila kot samosvoj organizem tudi svoje ime: »decima«. Značilni sled in ne-izbrisljiv znak tega historičnega razvoja v španski literaturi ima »decima« kot stalna forma pa posebej v svojem sedanjem"stalnem verzu, v trohejskem osmercu, ki ga je prejela iz španske tipično-nacionalne romance, Tej taki, v španski šoli in umetnosti izoblikovani »decimi« pa so obveljavili teoretiki pesniške umetnosti, posebej nemški, še posebno ime: decima »espinel a«. In zakaj, ter s kako upravičenostjo?
*
Vicente Espinel je bil baje še sodobnik lite-ratov, ki so se s prispevki soudeležili našega španskega almanaha iz leta 1622. v proslavo sv, Izidorja. Rojstno leto ni zatrdno ugotovljeno: 1544, 1545, 1550 so tu preporne letnice; rojstni kraj njegov pa je bila Ronda v Granadi. Umrl je v Madridu 1. 1634. ali 1624., star devetdeset let.l »Noventa annos visiste, na die te dio favor, poco escribiste,« priča o njem Lope de Vega, urednik gorenjega almanaha, v svojem »Laurel de Apolo«, kjer imamo tudi tisti dokument, tisto literarno tradicijo o Espinelovi zaslugi za formo »de-cime«; tiste verze, ki so bili kesnejšim teoretikom in literarnim historikom glavni vir za njihove podatke o decimi  »espineli«:
Pero la Sierra, que en la verde orilla
del claro mar de Espana
el pie de marmol bana,
adonde yace Ronda,
querra tambien que Apolo corresponda
a lo que debe al inventor suave
de la cuerda que fue de las Biguelas
sileneio menos grave,
y las dulces sonoras Espinelas,
no Decimas del niimero del verso,
que impropiamente puso
el vulgo vil y calefico el uso,
6 los que fueron, a su farna adversos,
pues de Espinel es justo que se llamen,
y que su nombre eternamente aclamen.2
»In sladko blagoglasne Espinele, ne decime le po številu verzov.« A kaj je in katera je pravzaprav tista posebna kvaliteta, ki jo je v svoji decimi-»espinelki« obveljavil šele Espinel ? Kvaliteta potemtakem, ki je do njegove  dobe  decima španske poezije še ni imela,
i Vicente Espinel (1550-1624): Grober, 1. c. II./2., pg. 452. — »Nascio en Ronda en 1544, y murio en Madrid en 1634.« (Quintana M. J., Tesoro del Parnaso Espaiiol. Perpiiian 1817. Tomo II., pg. 49 pod črto.) — »Er starb, neunzig Jahre alt, und arm, zu Madrid im J. 1634.« (Bouterweck Friedr., Geschichte der Poesie und Beredsamkeit. Bd. III. Pg. 416. Gottingen 1804.) In t. d.
2 Leben und Begebenheiten des Escudero Marcos Obre-gon. Oder Autobiographie des Spanischen Dichters Vicente Espinel,   Aus   dem   Spanischen   zum   erstenmale   in   das
ampak jo je dobila šele iz Espinelovega čuta in okusa? Stalno število — desetorica — verzov gotovo da ne, ker priča Lope, da so bile že pred Espinelom »decime«, a le — »po številu verzov«. Ali je bil torej tista kvaliteta morda stalni »španski« verz — osme-rec ? Ali morda pa določeni, zakonito utrjeni odmor, — toda li za četrtim, ali za petim verzom? Ali morda posebno rimanje v decimi ? Nič določenega ne povedo teoretiki in historiki v označbo tega dejstva, Gottfried Baist pripisuje Espinelu nekako »varianto« decime; a kakšna je bila ta varianta, o tem nima nobene besede.1 Bouterweck pravi, da je dal Espinel decimi »posebej njeno metrično .polituro'«. Tieck misli, da je izboljšal Espinel to strofo v španski literaturi z novim, posebnim rimanje m. Kaj Lope de Vega torej o Espinelu in espinelki pravzaprav meni v gorenjih svojih verzih, ter katero ali morda katere kvalitete je v decimi-espinelki obveljavil Espinel, o tem se teoretiki ne strinjajo, ter nimajo točne obraz-ložbe ne jasne označbe dejstva!                         (Dalje.)
Deutsche iibertragen, und mit Anmerkungen und einer Vor-rede begleitet von Ludwig Tieck. I, u, II, Bd, Breslau 1827. (Tudi to delo je imel Čop v svoji biblioteki: pod št, 1498), Gorenji citat gl. v Tieckovem predgovoru (I. zv., str. IX), kjer piše Tieck o Espinelu: »Er war — beriihmt a!s Musiker, und war auBerdem, daB er Gedichte componirte, ein Virtuos auf der Guitarre, welcher er die fiinfte Saite beifiigte. Was seinen Namen aber in Spanien und in neueren Zeiten auch bei uns sprichw6rtlich gemacht hat, ist die Verbesserung der Decimen, in welcher er eine neue Stellung der Reime einfiihrte. Diese Ver se wurden seitdem allgemein Espinelen genannt. — Im J. 1591 kamen seine Gedichte heraus, und auBer dem »Obregon« scheint nichts weiter von ihm gedruckt zu sein,« — Quintana M. Jos., Tesoro, 1. c, leta 1817: »Intro-duxo en la vihuela la cuerda quinta, y fue inventor de las decimas, que se llamaron de su nombre Espinelas.* (Čopova knj. št. 859.) — Bouterweck Friedr. 1. c, pg. 416 (leta 1804): Vicente Espinel, ein Geistlicher aus der Provinz Gra-nada, — auch als Tonkiinstler bekannt. »Er hat die spa-nische Guitarre durch Hinzufiigung der ftinften Saite ver-vollkommnet. Er starb, neunzig Jahr alt, und arm, zu Madrid im J. 1634. Seine Canzonen, Idyllen und Elegien haben keine Original-Ziige, aber einen lebhaften und unerkiinstelten Ton. Sie sind reich an vortrefflichen Bildern und Beschreibungen. Die poetische Diction Espinel's ist sehr melodisch. In der Idylle ahmte er sehr gliicklich auch die lieblichen Sylben-maBe nach, die Gil Pol o unter dem Namen Provenzalische Verse (Rimas Provenzales) in die spanische Poesie eingefiihrt hatte. Die Redondilien von zehn Zeilen (Decimas) verdanken ihm besonders ihre metrische Politur.« — Ticknor Georg, Geschichte der schonen Literatur in Spanien. II. Bd. (Leipzig 1852), pg. 137: »Vicente Espinel, der eine besondere Art von Decimen (Espinelen) erfand und deren Gebrauch erneuerte, —«. In: Grober, 1. c. Bd. II./2. (Strassburg 1897), pg. 452: »V. Espinel, einer der besten unter den Dichtern zweiten Ranges«, »Erfinder, wie ziemlich feststeht, der nach ihm benannten Kunstform Espinelas, einer Variante der De-zime*. — Monografija: Iuan Perez de Guzman, Vicente Espinel y su obra. Barcelona 1881, Zbirka njegovih pesmi: Rimas diversas de Vicente Espinel, 8°. Madrid 1591, Teh dveh del pa doslej nisem mogel dobiti ter sem obupal, da bi jih odkod v doglednem času, i Grober, 1. c. II./2., 452,
V Ljubljani, novembra-decembra 1914.
66
Dl AVGUST ŽIGON: ŠTUDIJA
II. PRINCIP IN ZISTEM NJEGOV.
Srednjeveška umetnost (ali: stara »moderna«) romanskih literatur teži izrazito, stremi dosledno za organizmi forme- Soglasno s takratno upodabljajočo umetnostjo romansko, posebej italijansko! In to stremljenje je tako veliko in silno, da je romanskemu plemenu prav po grško problem estetskega užitka, vir nenavadne lepote golo vstvarjanje in oblikovanje že same in edine forme ter njenih umetniških kvalitet — brez ozira na vsebino ali t. zv. »notranjo idejo«, ki je romanskemu umetniku pogostoma celo nekaj postranskega v njegovem delu ter nekaj zanj malo važnega, vsaj manj važnega ko — forma sama! Oblikovanje forme — radi forme same, vstvarjanje formalnega organizma radi organizma kot samo-bitnega dejstva, to mu je zadosten cilj, večkrat celo glavni če že ne edini cilj, — napora in truda vreden problem, dostojen problem umetnosti.
Kako je n. pr. že gorenja Dantejeva »ballata« lep vzgled te vrste dejstva! Forma mu je problem zase, vsebina pa drugo samobitno dejstvo zase, ločeno od forme. Kot samostojen organizem zase vstvarja formalno celoto, neko samobitno telo, brez ozira na vsebino, ki gre sama zase spet svoja lastna pota brez obzira na arhitektonski sklad, arhitektonske zareze in odstavke formalnega organizma : svojega telesa! Podal nam je Dante sam to-le meditacijo o vsebini svoje »ballate«: »Ta balada se deli na tri dele. V prvem jej naročam kam pojdi, ter jo hrabrim, da bi bolj gotovo šla; in naročam, v čigavo družbo naj se dene, če hoče varno hoditi in prav brez vsake nevarnosti. V drugem naročam, kar jej tiče skrbeti da izvrši; v tretjem jej dovoljujem odpotovati kadar hoče, njeno potovanje izročevaje v roke sreči. Drugi del začenja tam: »Con dolce suono...«; tretji tam: »Gentil ballata . . .«.1
Tako Dante sam. Označil sem te z njegovo lastno besedo določene vsebinske odstavke v gorenjem ponatisku njegove pesmi s topo črko, da vidi in opazi že oko samo kje začenjajo, ter da brez težave in naporov na prvi pogled premeri, kako se brez vsake soodnosnosti križajo z arhitektonskimi odstavki forme, ki jih režejo strofe-decime v celoto. Mej-sebojni obziri in odnosi forme na vsebino, oz. vsebine na formo so bili problem zase, problem razvoja, ki je šele sčasoma naglasil in pod vplivi grške literarne umetnosti, torej literarne antike, obveljavil zahtevo paralelne dispozicije misli (»vsebine«) po vnanjih arhitektonskih odmorih formalnega organizma, dotični vsebini določenega za vnanje telo njeno. Vplivi antike so oblikovali in čistili — »slog«, poseben »slog«, »arhitektonski slog« romanske, posebej italijanske poezije; študij antike, posebej Pindarja in Sofokleja, Virgila in predvsem Horaca, je čistil in pospeševal že v Danteju pričeti razvoj moderne literarne Italije  navzgor do končne dozorelosti:   do po-
i La »Vita Nuova«. Neposredno za balado.
DRUGI DEL.
polne soskladnosti vsebine in oblike. Strogo soskladna delitev vsebine po arhitektonskih odstavkih forme je višek razvoja, je končni najvišji uspeh umetniške dozorelosti »sloga« — te vrste in t e smeri. In na tej taki stopinji popolnoma dozorelega »sloga«, ter v smislu te take najvišje zahteve oblikuje pri nas v svoji poeziji dosledno in načeloma naš romantik Prešeren — kot umetnik: Prešeren, — mojster »arhitektonskega sloga« v moderni poeziji!
»Stalni« verzi, »stalne« strofe romanskih literatur so sad in rezultat tiste značilne poteze, tistega »arhitektonskega« teženja romanskih plemen : vsi »stalni« organizmi, ki jih je izoblikovala posebej francoska, laška in španska literarna umetnost po gotovih principih, vsakokrat po jasno premišljeni, do jasne svesti dozoreli ideji kot arhitektonsko formirane oblike: jambski enajsterec laški, trohejski osmerec španski; tercina, šestina, stanca, sonet, pa tudi tista »anakreontska« strofa-sestina, »stalna« strofa zase, ki si jo je izvolil in izbral Prešeren iz podedovanega zaklada stare tradicije za svojo podoknico »Luna sije«. A nele verzov in strof-organizmov, ampak oblikovala je romanska umetnost iz strof nadalje v dosledni potezi pa tudi še višje formalne organizme, — zisteme višje vrste, kakor n. pr. sonetni venec, dasi ne le tega samega! Razvijali pa so se in se logično razvili ti višji organizmi forme kakor rastlina iz svojega zrna organsko iz strofe kot organizma nižje vrste: vsak-teri izmej njih poslej zase vedno neka nova, organska, enotna celota arhitektonska, na podlagi ter v smislu neke gotove, take ali take, a vedno prav jasno določene ideje.
In tako tudi — »g los a«! Izoblikovala pa jo je kot samosvoj organizem forme — španska literarna umetnost.1 In sicer polagoma, stopnjema, sčasoma šele do sedanje stalno utrjene zakonitosti: iz neznatnih in gibko se prelivajočih pričetkov po dolgi poti do zakonito ustaljenega — »tipa«, ki je zdaj njen, le njej, le t e j formi svojski kriterij. Ne da se, da bi rekel kar tako povsod dognati tisti prvotni motiv, ki je iz njegove impulzivne kali dozorel na kraju razvoja dotični organizem umetnosti, ter potem zasledovati razvoj dejstva od prvih, najprvotnejših faz navzgor
1 Poseben dokaz o tem dejstvu moram opustiti na tem mestu. Primerjaj pa v Groberju (1. c, II./2, 276 pod črto) rezultat drugega truda: »Sollten auch die Wurzeln der Glosse und der esparsa wirklich in der Provence sein und solite selbst das vilancete mit der prov. danga oder dem nordfrz. virlais und rondel eng zusammenhangen (woran man angesichts der bunt mannigfaltigen Versuche des Canc. Musical zweifeln darf), so sind sie doch durch die Einkleidung in das pen-insulare Gewand der Kurzzeilen, und durch den spanischen Geist, mit dem man sie fullte, neue und eigentiimliche hi-spanische Gestaltungen geworden, an denen nichts fremd-artig aussieht.« (C. Michaelis de Vasconcellos & Th. Braga, Gesch. der portugiesischen Litteratur.)
171
do zadnje roke; zgodovina nam je le redkokdaj ohranila— dokumente! Ob »glosi« pa imamo res redko, zato dragoceno izjemo. Dvakratno dragoceno, ker je v njej lep vzgled, kako je romanska natura takoj sledila svojemu teženju, da oblikuje formalne organizme v svoji umetnosti, če je le dobila rodoviten impulz v tej smeri. Da, dragocen vzgled, kako si je znala tak svoji naturi primeren impulz zajeti iz sodobne kulture; vstvariti si ga sama iz družabnih razmer svojega časa, iz šeg in navad (recimo: iz »mode«) dotičnih dni samih, — ter ga potem obve-ljaviti in razvijati, da je iž njega res z matematično logiko vzrastlo lepo organsko dejstvo, ki stoji dandanes pred našimi očmi sicer kot tuja nam uganka forme, kot dozdevna kaprica »zaongavljenih možgan«, kot nekaka gola slučajnost brez globlje misli ter brez posebnega pomena. A vse to le dozdevno, ko je vendar to dejstvo preteklosti — izraz živega duha in realizacija teženja dotičnih dob: izraz tistodobnega čuta, ki si je iskal utehe in zadostitve, iskal tolažbe in užitkov v svojem posebnem, takratni kulturi ustre-zajočem, zelo slikovitem »slogu«, čigar teženje, cilj so bili (kaj se pač hoče!) arhitektonski organizmi.
»Glosa« je tak organizem forme. Organizem, ki je — produkt in rezultat organskega razvoja. Arhitektonska forma, ki je — organizem po logiki pravega in popolnega zistema arhitektonskega.
Dokaz izpričaj resničnost dejstva!
Dokumentarnega gradiva za ta dokaz o postanku in razvoju »glose« pa nam nudi na izobilje portugalski vir »Cancioneiro geral« de Resende, zbirka zelo starih tradicij dvorne poezije portugalske; kaže namreč za razumevanje španske »glose« poseči k sosedu Portugizu ter raztegniti problem preko meja španske literature, ker so portugalske tradicije staro-davnejše od španskih ter je bila španska poezija v vednih in tesnih stikih z umetnostjo portugalsko.1 Za špansko poezijo pa naj nam služi kot vir sood-nosnih, portugalskim paralelnih vzgledov »Cancionero y romancero«, ki ga je izdal Avg. Duran ter ga je imel Čop sam v svoji zasebni biblioteki.2
1  Cancioneiro geral. Altportugiesische Lieder-sammlung des Edeln Garcia de Resende. Neu heraus-gegeben von Dr. E. H. v. Kausler. (Bibliothek des literarischen Vereins in Stuttgart: XV. Erster Band. Stuttgart 1846; XVII. Zweiter Band. Stuttgart 1848; XXVI. Dritter Band. Stuttgart 1852.) — Po tej izdaji citiram v pričujoči razpravi, in sicer tako, da dodajam v oklepu zvezek in stran, n. pr. [II./110]. Prva dva zvezka: ljublj. licejka, sign. 7844; vse tri: dunajska vseučiliška biblioteka, sign. I 194340. O tej svetovno slavni zbirki Resendovi prim. Grober G., Grundriss der roma-nischen Philologie II./2, na str. 164/280: »Das allgemeine Liederbuch«; pa tudi: Bellermann Chr. Fr., Die alten Liederbticher der Portugiesen oder BeitriLge zur Geschichte der portugiesischen Poesie vom dreizehnten bis zum Anfang des sechzehnten Jahrhunderts, nebst Proben aus Hand-schriften und alten Drucken. Berlin, 1840. (na str. 32/42: Das  Liederbuch  des  Garcia  de  Resende.   Licejka:   29364).
2  Cancionero y romancero j de | coplas y canciones | de arte menor, | letras, letrillas, romances cortos y glosas an-teriores al siglo XVIII, | pertenecientes a los generos Doctri-nal, Amatorio, Jocoso, Satirico, &c. | Por D. Agustin Duran. | Madrid: | Imprenta de D.Eusebio Aguado. 1829. j (VČopovi knjižnici pod štev. 873).
Prvi izmed obedveh virov je po svoji kakovosti — to treba vedeti, — zbornik prave pristne in same dvorne poezije. Vse, kar je doživljal dvor resnega in veselega, odmeva iz tega historičnega dokumenta: šumne svečanosti in slavnosti z viteškimi turnirji, pa tudi tihi dnevi in večeri, ki so njih središče bile dvorne dame, se zrcalijo v poklonih in zabavljicah, v slavo-spevih in dovtipih. Ozračje dvora je rodilo to poezijo, ki »poje — dela vitezov junaške, in deklet oči nebeške, srca od njih ognja vžgane«, prav kakor Prešernov slavni pevec v Turjaški Rozamundi. Izvor svoj ima ta poezija torej v stilizirano umerjenem življenju najvišjih socialnih slojev, vkovanih v tesne socialne forme in strogo etiketo; bila pa jej je glavna dolžnost, da skrbi tej siti in rafinirani sferi, — kralju in njegovemu dvoru za razvedrilo in družabno zabavo ; odtod tisti njen posebni znak, da razmotriva probleme vsakdanjega sodobnega dneva, da jih razrešuje v vprašanjih in odgovorih, z neko strogo etiketo po šegi dvora, a tudi z intimno dovtipnostjo ter celo razposajeno satiro. Dobra volja, dovtip in smeh, krajši čas, skratka zabava, to je bila vsakdanja naloga dvornega poeta! In iz te tendence je vzniknila ter se do čudovite popolnosti in do obče priljubljenosti razvila posebna vrsta, recimo rajši naravnost m a ni r a poezije, ki si ni volila za snov kakega vnanjega dogodka ali kake individualno-osebne ideje, ampak za svoj impulz živo besedo slučajne vsakdanje konverzacije, posebno izreke kake dame ali devizo kakega viteza, ter razvila iz te kali poseben spev, oblikovaje si v ta namen prav posebne forme. Dovtipno zasukati smisel dotične besede, resno razmotrivati idejo in pomembnost devize, bistroumno razglabljati ter v epigramsko ost preokreniti frazo, ter tako z nepričakovano soljo duha zabavati dvor, posebno damske družbe, ter s fino pozornostjo častiti dvorne osebnosti, — to je bil cilj. »Glosiranje«, »parafraziranje«, »variranje« prejetega besedila, sen-tence, fraze, devize itd. je postalo posebna točka dvorne zabave ter posebna poteza dvornega občevanja, ker je to poigravanje z besedami omogočalo družabno zbližavanje in odklanjanje, poklone in satiro, ter-je posebej ugajalo meditativno vzgojeni naturi španskega in portugalskega plemena. Nastala je tradicija, ukoreninila se posebna manira, izoblikovala se dvorna šega, ki je bila rodovitna, neizčrpna žila dvorni poeziji, in bila tudi ugodni predpogoj za postanek in dosleden razvoj gotovih »stalnih« form, ki so postale pesniška tradicija, postale pravilo v tem žanru poezije. In zoreli so iz te tradicionalne poteze — organizmi forme po čutu in okusu plemena; in dozorela je na gotovi stopinji razvojnega zistema med njimi tudi — »glosa«. Zavedeti se treba torej tistega duha in tiste kulture, ki je iž njih vzrastla, če hočemo razumeti njen postanek in njeno obliko. 1
1 Grober, 1. c. 11./2., 264: »die Pfleger der Dichtkunst lebten und wirkten samtlich am konigl. Hofe in festgeschlos-senem Kreise, wandelten samtlich die gleichen Wege, und entnahmen die Motive zu ihren zumeist fiir den Augenblick bestimmten Werken dem geselligen Palastleben.« Odtod v vsej tej poeziji: »eine tvpische Familienahnlichkeit«; in kar se tiče oblike: »Bevorzugung relativ beschrankter, immer wiederkehrender Mode formen.« (Carolina Michaelis de Vasconcellos & Theophilo Braga, Geschichte der portugiesischen Litteratur.)
172
Rastel pa je razvoj formalnega zistema — v treh stopinjah.
Prva   stopinja.
Kal zistema je četveroverzna strofa: »quadra«. In odkod? Romanca je vstvarila tradicijo; romanca, ki je asonirala, z asonancami vezala po štiri in štiri verze v samostojno formalno celoto.1 Le da namestu asonanc v  »quadri«  nastopajo in veljajo rime.
Za vzgled bodi primer, ko pesnik - kavalir na motiv dvorne dame šaljivo odklanja vsak odgovor, kakor to izrecno pripominja tudi naslov2 nad verzi:
Se mas querem rrezoar sobelo que'e allegado, de-se a vista ho cuvdado, & despovs ho sospirar.3
a b b
Cancionciro geral, I. c. L/42.
Rime pa niso v tej četveroverzni strofi možne in dovoljene morda le na obklep, ampak so povsem svobodne, kar naj izpričata še dva nadaljnja, naslednja dva primera iste vrste ter iz iste zbirke :
Se estes competidores                  a
querem seguyr este feyto,            b
ordenem precuradores,                 a
& diguam de seu dereyto.4            b.
Cancioneiro geral, 1. c. L/3.
Ho que mandey, o que dyse,        a hyso torno a mandar;                     b';
nam ey jamays d'ennouar,             b'
porem: quod escripse, escripse.5    a. Cancioneiro geral, 1. c. L/80.
To bi bila prva, najprimitivnejša faza prve stopinje zistema. Kako zelo, prav naravnost do nedo-statnosti primitivna pa je ta faza, začuti zlahka vsakdo sam, če se le ob njej spomni bistva, t. j. načelne določbe : da bodi po vsebini svoji četveroverzna strofa preliv (»variacija« ali »parafraza«) nekega vnanjega impulza, neke od zunaj prejete besede in njene misli. V tej najprvotnejši fazi pa o prvotnem impulzu samem ni sledu; »variacija« zabriše ter zastre tisto besedo, tisti stavek ali izrek, motiv, ki jo je povzročil; nič več ni zaslediti ter iz »variacije« same ugotoviti ali vsaj od daleč uganiti tisto iskro, tisti utrinek, ki jej je bil —  »motto«.
Da vsprejmi ter vpleti pesnik v svojo »variacijo« tudi tisto izvirno besedilo, čigar preliv je in bodi »quadra«, ter da tako ohrani v svoji »parafrazi« pesnik
1  Prim. po prvo strofo v Prešernovih romancah »Hčere svet« in »Učenec«.
2  Desembarguo que a senhora mandou por no fevto, pera  satisfazer ao  dito  das  partes antes de dar sentenca.
3  Bolj če se mamim za odgovor na to, kar (mi) je citirano, moj delež je pri tem v sedanjosti tiha (nema) bol, in za bodoče (glasno) vzdihovanje.
4  Z naslovom: »Desembargo pošto nas costas desta petvcam por mandado da dvta senhora.«
5  Z naslovom: »Desembargo da dita senhora, pošto nas costas desta emformacam que por parte do sospirar se deu.«
prejeti motiv ali »motto« z lastnimi besedami njegovimi : ta ideja je rodila novo, višjo in popolnejšo fazo iste stopinje zistema. A kam naj vsprejme, kam naj postavi pesnik v svojo »parafrazo« izvirnik besedila, izvirni tekst tiste impulzivne kali, ki jej velja in ki jo razvija »quadra« ? Obveljalo je, da — na konec! In udejstvila sta idejo dva različna, zelo preprosta tipa forme, — obadva načina, ki sta bila tu pod takimi pogoji sploh edina možna:
a)  Da izvirno besedilo impulzivnega motiva pesnik ali vplete v okvir četverovrstične strofe same, ne da bi jo kot »quadro« kršil, na konec v četrti verz njen; kakor n. pr. v strofi z izrekom »vsaki dan in vsako uro«:
Uossa pouca fee, senhora,                      a
& vossa gram crueldade                         b
me matam sem piadade                         b
cadadia&cadaora.                     a.
Garcia de Resende. [III./615],
kar naj nam potrdita kot stalno pravilo še dve varianti:
a) na motiv »Tako slabo da obupujem«:     p j na izrek »želim si, ne želeti«:
Esperey, jaa nam espero                  a          Sy con ssolo eni vos penssar         a'
de mais vos saruir, senhora;           b          vida tam triste poseo,                       b
pois de fazeys čada ora                  b          aquelho, que maas deseo,                b
tantomalquedesespero.       a.         deseo  no  desear.                       a'.
Garcia de Resende. [III./607]7                        Duarte da Gama. [II.'502]T
b)  Ali pa da izrabi pesnik po starejši tradiciji tudi tu vse štiri verze, torej vso »quadro« za svojo parafrazo, »motto« sam pa da jej pristavi kot nov, samostojen verz, ki se pridruži torej »quadri« kot peti; n. pr.:
Povs m'assy soube perder,                     a'
& por tam justa querela,                       b
vede como pode ser,                             a',
que leyxe de vos querer                       a'
nesta vvda & depois d'ela.              b.
Garcia de Resende. [III./594]7~
kar naj posebej radi rim izpopolnita še dva vzgleda:
Que causeys meu padecer,              a'
que dobreys minha payxam,           b'
que me lanceis a perder,                 a'
com tudo sempr'ey de ter               a'
milhor fee que gualardam.    b'. Garcia de Resende. [III./611]T
P)
Yo gane por os myrar,                    a'
mys dias puestos em rim,                b'
las noches mal ssospirar;                a'
y nunca puedo quitar                      a'
secreto   dolor  de  my.              _x\ Jorge de Resende. [III./351]7
Izčrpana je s tem prva stopinja vsa. A kje je tisti moment njen, ki nas tu posebej zanima ?          (Dalje.)
1  S pripombo v naslovu: »A este moto d'huma senhora que diz:  Deseo  non  desear.«
2  Z opombo: »a este moto d'uma senhora.«
3  Z opazko v naslovu: »a este moto, que lhe mandou esta molher.«

15
173
Di AVGUST ŽIGON: ŠTUDIJA.
II. PRINCIP IN ZISTEM NJEGOV.
Ali postanek nove forme iz prvotnega organizma: vzrast »kvintilje« iz »quadre« ? To bi bilo eno, a ne glavno. Ali morda dejstvo, da prebije zavestna ideja staro tradicionalno mejo ter da jasen princip rodi v »kvintilji« korak, ki je pričetek novega razvoja ? Tudi to bi bilo vredno svoje pozornosti, a tudi to nam še ni glavno. Ampak točka našega posebnega zanimanja je tu fakt, da je »kvintilja« po svojem postanku dvodelna celota, ki je nastala po zavestni ideji iz dveh različnih si elementov, ter se torej kot taka že po logiki svojega postanka samega kroji na dva kraja: v prvotno, tradicionalno jedro in pa neki nov prirastek.
Iz »quadre« kot prvotne forme nastala nova oblika, p e t e r o verzna strofa (»kvintilja«) kot nov organizem zase, ima svoj prvi in glavni, temeljni element, recimo svoj organski koren v »quadri« sami, ki je formalna konstanta, nepremakljivo-trdna, neizpremenljiva, v sami sebi zaključena in zakrknjena, nikakemu razvoju ne več dostopna tvorba; svoj drugi element pa v novem, h »quadri« priraslem delu, ki šteje v   »kvintilji«  en sam verz. 1
In delitev na ta dva dela, — delitev, ki se oslanja na historični postanek peteroverzne forme iz »quadre« kot starejšega organizma, — je fiksirala ter na nedvoumen način izporočila tudi teorija sama, in sicer v svoji historični terminologiji: za prvi, stalno četveroverzni del je vstvarila ime »glosa« [= pripomba, obrazložba) ter kesneje »volta« (= preobrat, preosnutva); za drugi, k prvotni konstanti prirašča-joči del pa ime  »rnotto«-2
Potemtakem ima zgoraj L stopinja zistema v svoji prvi fazi, ki pozna le golo in samo »quadro«, — le golo in čisto »volto« ali »gloso«, kar se docela ujema z vsebino,  ki bodi  »variacija«  ali »para-
1  Grober, 1. c, II./2., 277: »In der knappsten Form, die hochstwahrscheinlich nach ritterlichem Turnier, im Frauen-saal improvisiert ward, zahlt das Motto nur eine Zeile, und die Volte oder Glosse ihrer bloss vier: sie ist also nichts als eine schlichte quadra, doch mit der unumgang-lichen Eigentiimlichkeit, dass ihre letzte Reihe (= vrsta, verz) das Motto wiederholt, wortlich oder nur sinn-g e m a s s, doch auch in diesem Falle mit Beibehaltung de s Reimwortes.« (C. M. de Vasconcellos & Th. Braga, Gesch. der portug. Litteratur.)
2  Grober, 1. c. II./2., 277: »Sie bestehen aus zwei Tei-len: a) einem Thema, das urspriinglich eine ritterliche De vise, ein Motto war und diesen Namen (mote) auch spater beibehielt, und b) aus einer dasselbe umschrei-benden und erklarenden Paraphrase, der »Wen-dung« = volta [diese Bezeichnung fehlt im Cancioneiro de Resende, wird aber im 16. Jahrh. iiblich], oder G lose = glosa, die vereinzelt, in altertiimlichen Exemplaren, auch tengao, entengao oder entendimento = Auslegung, Sinn-deutung genannt wird (Resende II./419).« Tam stoji nad spevom v naslovu označba: »Troua a tencao d'este moto« (= pesem za razlago tega [neposredno prej stoječega] gesla).
DRUGI DEL.
(Dalje.)
fraza«, preliv neke dane »devize«; v svoji drugi fazi, ki porodi iz »quadre« novo strofo »kvintiljo«, — pa že poleg četveroverzne »glose« ali »volte« tudi še enoverzni »motto«.
Tako — prva stopinja! Kaj bi bilo pa sedaj, v smislu  istega  principa,   nadaljnji   korak v   razvoju
zistema?
Druga   stopinja.
Podlaga zistema je četveroverzna strofa: »qua-dra« ; tega dejstva, ki je rdeča nit vse poti, ni izgubiti iz oči; naglasiti si ga treba torej iznova tudi tu.
In kot rezultat prve stopinje si je ponoviti tu fakt, da je »quadra« — konstanta zistema: nedo-tekljivi, neizpremenljivi element nove, iz razvoja nastale forme.
Novi korak torej ne more vzrasti iz te komponente, ki je vsakemu nadaljnjemu razvoju zakrknjeno nedostopna. Iz tega dejstva sledi, da more edinole drugi del biti p 1 o dna kal novih in novih mladik, novih form-organizmov, odprta kal razvoja v zi-stemu ! Ne konstantna »quadra«, ampak tisti njej priraščajoči novi element je odprti, oblikotvorni, konstantno se razvijajoči, po gotovem principu rastoči del zistema: odprti vir zistematičnih oblik višje in višje vrste.
In po katerem principu se razvija ter raste ta oblikotvorni del zistema poslej, tu takraj prve stopinje ?
Prirastek enega verza h »quadri« kot konstanti zistema je vstvaril v prvi stopinji — novo organsko formo: tisto posebej le portugalski in španski literaturi svojsko strofo na petero verzov, znamenito »kvintiljo«. Stopnjevanje prirastka za novo enako količino, še za en verz enake vrste, namesto 4 + 1 torej zdaj tu 4 + 2; to je novi nadaljnji korak zistema — v smislu istega principa, ki je prebil staro mejo tam v I. stopinji, premagal »quadro« kot nepremično konstanto, vstvaril »kvintiljo« ter zasnoval možnost še daljšega razvoja.
Konstanta + dva verza: to je torej nova mladika, novi organizem zistema.
Vzgleda za ta korak pa iz svojega portugalskega vira ne morem podati; ostanem ga tu na dolgu, da ga dopolnim kesneje v vrsti španskih primerov! 1
1 Pač ima »Cancioneiro geral« de Resende primerov dovolj, ki šteje v njih »motto« po dva verza, a ne kot prirastek konstanti (»quadri«), ampak le v okviru in mejah konstante same (»quadre« in »kvintilje«); n. pr,:
Dy plazer a mys enojos                               Pošto que tarde o senty,
em ver-os, y a my a passyon,                    pera meu mal foy bem cedo,
y  desquansaron  mys  ojos                 poys pude dizer por my:
y  nunca my  coracon.                           nuncatamliuremevy,
Garipia de Resende. [III./598].           nem  m'ouue  tamanho  medo.
Joam Rroiz de Saa. [II./446].
Ker pa te tvorbe ne pomenijo stopnjevanja 4 + 2, ampak le 4 (t. j. golo konstanto), odnosno korak 4 + 1. tičejo še vedno v I. stopinjo zistema, dasi kot patvorbe; — nikakor pa ne tu v II. stopinjo kot primeri forme 4 + 2! To v iz-ogib nesporazumevanja.
201
Rezultat te faze bi bila nova strofa: »šestina« na odmor 4 + 2. Od peteroverznega organizma se pri-stopnjuje zistem tu že do sesteroverznega kompleksa.
A s tem pa pričujoča faza še ni izčrpana! Nele »quadra«, ampak kakor »quadra« že v I. stopinji, — zavzame zdaj tu v II. stopinji zistema tudi »kvintilja« (dasi je nastala sama iz »quadre«) vlogo konstante. Obedve formi torej, ki sta rezultat prve stopinje, obedve: »quadra« ter iž nje nastala »kvintilja«, — si takoj pri prvem svojem koraku preko svoje, t. j. preko prve stopinje zistema postaneta enakovredni sovrstnici v zistemu, ter razvijata poslej, vsaka zase svoje zrno, vsaka zase iz sebe po svojo posebno, zistematično vrsto. In sicer obedve dosledno po enem ter istem, stalno enakem principu : da »motto« štej stopnjema od oblike do oblike po e n verz več kakor neposredno poprej! Na tem mestu torej: 4 + 2, 5 + 2 !
Obe dejstvi izpričaj ter pojasni nazorno forma, ki je rezultat nadaljnjega logičnega koraka v zistemu : forma, ki se v njej obveljavita obe prvo-stopinjski obliki kot konstanti (»quadra« in »kvintilja«), a »motto« pa pristopnjuje še za en verz višje, da h konstantam prirasli del torej šteje že po troje vrstic!
Tip — s »kvadro«  za konstanto (4 ; + 3):
Motto (3):   Minha vida nam he vida.                      oc
coracam nom me rrepousa                    p
com desuavros duma cousa.                  p.
Volta         Meus olhos desejam ver
(4 + 3):   o que minh'alma queria, mil mortes na fantesva qu'isto desuia de sser. Assv que nam tenho vida, coracam nom me rrepousa                      p
com desuayros d'esta cousa.                   |l_
De Jorge da Sylueyra. [III./32].
Variant je seveda nešteto, skorajda kar slučajev; pesnik si varuje nekako osebno svobodo, a vedno strogo v okviru tipa.
Primer 1. Meu amor, tanto vos amo, que meu desejo nam ousa desejar nenhuma cousa.
Porque se a desejasse, logo a esperaria, & se a eu esperasse, sey que vos anojaria. mil vezeš a morte chamo, & meu desejo nam ousa dessejar-me outra cousa-
Conde do Vimioso. [II
Primer 2.
a         Se descansso rreceberam
P         meus olhos, quando vos viram,
p,        dobrada pena syntyram.
a         O falsso contentamento,
b         que logo nysso tomaram,
a         muy de verdad'o pagaram
b.        com pena do penssamento,
a         assy que, s'eles iezeram
P        algum bem, quando vos vyram,
p.       dobrada pena syntyram. ,/115].                      Dioguo Brandam. [II./215
-16].
Primer 3. Quem de mym s'aconsselhar & leedo quiser viuer, parderaa todo prazer.
Savba certo quem quiser, poys prazer tam pouco dura, que nom tem ninguem ventura, que Ihe dure quanto quer. O rremedio qu'eu lhe der de meu conselho morrer, se leedo quyser vyuer.
Goncalo Mendez Cacoto. [II. 526].
Primer 4. Se fyzesse fundamento d'algum bem em minha vyda, da-la-hya por perdida.
a'* a' b b	Mas nam tenho esperanca, nem perco contentamento, qu'este mal nam faz mudanca, nem eu castelos de \ento. &. coeste fundamento nam faco conta da vyda, nem na tenho por perdida.	a b a b
a'* a* a'* a'		P h.
Ni in ne more mi biti namen, da bi tu naštel ter izčrpal vse primere te vrste, kar jih ima Resende v svojem zborniku »Cancioneiro geral« ; četvero jih zadoščaj, ker je iž njih že zadovolj razvideti tisto dejstvo, ki ga ni tu le mimogrede, amgak prav krepko ' naglasiti: da namreč zgoranji, za tip podani slučaj ni le posamno ter slučajno nastala samka, ampak resničen tip forme, »stalna« oblika po zakonito ustaljeni normi! Stalnost, zakonita doslednost, recimo zistemska načelnost tipa je tista kvaliteta, ki jo je ob teh formah izpričati, — ker izpričuje in potrjuje šele ta kvaliteta — zavestno idejo in trdni princip prakse.
Resendov zbornik šteje približno 400 primerov tega tipa s »kvadro« za konstanto ; naštel sem tam 406 strof po normi 4 + 3. Manj ko dve tretjini tega bi jih zadoščalo, da bi bila ob njih nemogoča vsaka morebitna domneva o goli slučajnosti dejstva.
Konstanta + trije verzi: to je torej tu načelo, zavestno zakoniti regulativ, oblikorodni aksiom strofe, takozvane »glose« ali »volte«, — pa bodi, kakor zgoraj, konstanta »kvadra«, ali pa, kakor v naslednjem, — strofa iz petero verzov !
Tip — s »kvintiljo« za konstanto (5; + 3):
Motto: Cuvdado, quem cuydarya,                          a
se ja cuvdou alguum ora,                           P
de ver o que ve agora!                              P.
Quem cuvdou ver namorados                     a
chamar pena o sospirar!                            b'
quem cuvdou que, vos, cuidados,.              a
por verem que vao errados,                       a
lhe nam des em que cuvdar!                     b'.
Cuydado, quem cuydaria,                             a
c'o cuyda.do nam melhora                           p
quando omem sospvra & chora.                jl_
Iz cikla »O cuvdar & sospirar«. [I./48].
Komaj 117 (recimo da okoli 120) ima Resende primerov te vrste; vendar dovolj, da potrde tudi tu tip!   Od vseh teh pa tudi tu le še štiri vzglede:
a'	Volta
b	(5+3).
b	
Bli	
a	
Conde do Vimioso. [II./109-10].
Primer 1-D'oje auante quem quiser, que lhe queyra mal alguem, dygua-lhe, que lhe quer bem.
E por hy nam auer grosa, nam entendam todos ysto se nam em dama fermosa. descreta & graciosa, porque d'esta sam mal quisto. Porque a que nam tyuer estas tres como ela tem, quica que querera. bem.
De Pedr' Omem. [III./29].
Primer 3.
Coracao, coracao, triste,                  a
triste coracao coytado,                     p
quem vos deu tanto cuydado.          p,
Quem meu cuydado tomou,              a
quem nem cuydar-me nom deu,       b'
ynda mays acrecentou                      a'
ao mal, que me causou                     a'
tyrar-lhe o nome de seu.                b\_
Conssento que seja meu,                  b'
soo porque fique calado                  P
o segredo do Cuydado.                     p. J. t > :  l:      Saa. [II./451 \ III./73!].
Primer 2. Foy feyto tam atreuydo o desfomem, que deuia nam parar at'a Torquya,
a	Sera la hum Anybal,	a
b	fara feytos de Pompeo;	b
a	poys ca fez facanha tal,	d
a	com qu'esqueceo o Cabral	d
b.	& outros que nam nomeo.	b
a.	Ualente & mal sokido	7.
P'	deue ser quem se venc/a	P
P'. »J.	no serao de tal porfya. As do Braseyro. [III./2	h. 143 J.
Primer 4. Quem quiser passar seguro polas serras d' Anssyam, deyxe fora o coracam.
Sam tam asperas em cuydai que quem foy desesperado & nelas ouuer d'entrar, aly lh'a de rrenouar todo seu tempo passado. Quem se temer do cuydado & ouuer d'yr 'Anssyam, deyxe fora o coragam.
Fernam Cardoso. [II,
/533].
202
Dl AVGUST ŽIGON: ŠTUDIJA.
II. PRINCIP IN ZISTEffi NJEGOV.
Da smo dosegli šele s temi vzgledi prava trdna tla na svoji v daljo tipajoči poti, ter da nas privaja Resendov zbornik šele na t e j etapi s tesne, deloma zabrisane, mestoma komajda še zasledljive steze na široko odprto cesto, to je sam pač do živega začutil vsakdo, kdor si je res ogledal ter doumel gorenje, pravzaprav zelo preproste vzglede. Zistem se tu razmahne, v Resendovem zborniku prvič, da nam razklene vse svoje bistvo prav dodna ter do skrajno jasne določnosti, ki je v njej potrdila bogato dovolj o pravilnosti vse dosedanje poti.
Vsi štirje znaki zistema, ki smo jih tam v I. stopinji njegovi ter v pričetku druge, tam ob rekonstrukciji tipa 4 + 2, 5 + 2 le temno otipavali, dosežejo v Resendovem viru šele zdaj, tu v drugi etapi II. stopinje, ob troverznem »geslu« — svojo popolno izoblikovanost.
Najprej tisti dve že na misel vzeti dejstvi, ki ju je veljalo za vso II. stopinjo, za prvo in drugo etapo njeno, izpričati: da sta konstanti II. stopinje obe tisti dve formi I. stopinje: »kvadra« ter iž nje nastala »kvintilja« (in ne več sama »kvadra« kakor prvotno); ter da se množi prirastek k tema dvema konstantama v II. stopinji od koraka do koraka, recimo stopnjema od etape do etape dosledno in enakomerno redno za en verz: do tu v prvi etapi 4 + 2, 5 -j- 2; v drugi etapi 4 + 3, 5+3.
Poleg teh dveh pa potem še dve dejstvi: d v o -delnost tistega, iz konstante (ki je po vsebini vedno parafraza, variacija neke dane devize, razlaga, »glosa« njena!) — ter iz pripojene jej pritikline oblikujočega se novega kompleksa, ki je vsakokrat en sam organizem, posebna strofa zase; in slednjič: nastop »gesla« samega, ki se je tam v I. stopinji obveljavil ob »kvintilji« le na koncu strofe kot prirastek, dasi je a priori, prav od vsega prvega njen najprvotnejši motiv, prvi in pravi impulz njenega postanka, — nastop »gesla« zdaj tu v II. stopinji na tistem mestu, kamor po svoji naturi res tiče : na čelu vsega organizma!
Poslednji dve dejstvi razvijata, kar je prej v prvi stopinji ostalo še latentno zastrto ter je živelo tam le abstraktno v principu, ne pa jasno izoblikovano v živi nazorni tvorbi, — ter dopolnita to zdaj tu v II. stopinji do konkretne, žive, plastične telesnosti. To je tisti novu korak razvoja tu v primeri s I. stopinjo zistema! Forma, popolnejša forma torej, jasno do skrajne konsekvence razvita forma, — ne pa morda kaka izpopolnitev notranje logike in njenega pranačela!
Dvodelnost v smislu pričujočega arhitektonskega zistema tiči sicer tudi že v tistem organizmu, ki je prvi sad njegov: v »kvintilji«, ki smo princip in logiko njenega postanka spoznali in dognali že tam v I. stopinji. Vendar pa ni tam ta fakt, ta umetniška kvaliteta dvodelnosti, razkroj v sestavne elemente   (recimo: v arhitektonske   sestavine),  —  fakt,
DRUGI DEL.
(Dalje.)
da je »kvintilja« rezultat procesa: konstanta »kvadra« + enoverzni »motto«, — izoblikovan do kakršne si koli bodi vnanje obveljave. Narobe; umetniška praksa se naravnost in dosledno izogiblje temu povdarku ter stremi, da zabriše, da zakrije in kar se le da zastre prvine, ž njimi vred prepad, zev mej obema elementoma, ki je iž njih nastala »kvintilja«: mej »kvadro« konstanto + enoverznim prirastkom. Edini sled, ki nam kaže ter razkriva postanek »kvintilje« iz teh dveh prvin, se je ohranil le v tistih primerih, kjer nastopa v zadnjem njenem verzu — »motto«, de-viza celote, ter ga tako kroji od konstante »kvadre« kot nekaj samosvojega; nikjer pa ne, — to treba jasno naglasiti! — v rimanju »kvintilje«.
Nič tega pa ne več zdaj tostran prve stopinje, zdaj tu v drugi stopinji zistema! Kar je bilo zastrtega tam na tej točki, dvigne očito na dan ter res-ničnoda kar s prstom pokaže umetnik zdaj, ko s krepko potezo loči kos od kosa ter z globoko zarezo dosledno markira mejo med obema arhitektonskima odstavkoma: med konstanto + večverznim pristav -kom, — med »gloso« in »geslom«.1 Nič ne de, če ni dvo-, troverzni pristavek prav doslovna ponovitev »gesla« ; nič ne de, če torej ni prirastek pravi »motto« kakor bi strogo po načelu pravzaprav moralo biti, ampak je le približen posnetek njegov, ki v njem včasi komajda le še v istih rimah odmevajo sledovi mejsebojnega stika in odnosa; navzlic vsemu temu, ter navzlic vsem mnogovrstnim variantam prevladuje ter se jasno obveljavlja izmed vsega drugega eno: dvodelnost organizma, — konstanta (v njej »glosa«) kot svoj del zase + »motto« kot drugi kompleks, kot drugi (a kar se tiče forme) dosledno samosvoj del celote; pa štej »motto« dva, tri ali še več verzov, le da šteje več kot enega, t. j., da prekorači tisto prvo stopinjo zistema: vedno in dosledno krepak odmor, zareza, zev, ki plastično-nazorno loči del od dela! In če imamo prav dokaj vzgledov, ki ne-utajno streme, da bi premostili strmi prepad med obema deloma ter ju mejsebojno vsaj nekoliko zbližali z rimo posrednico v prvem (navadno odprtem) verzu pristavka (»gesla«): z rimo, prislanjajočo z istim enakozvočjem drugi del celote (»motto«) k zadnjemu verzu konstante, — vendar ta poizkus, ki hoče povda-riti skupnost obeh delov ter s tem enotnost vsega organizma (t. j. vse »volte«), ne zabriše dvodelnosti, ampak jo le ublaži. Bodi »kvadra«, bodi »kvintilja« konstanta »volte«, ob obeh tipih zaključuje po vsebini ter z določenim, stalno zakonitim rimanjem tudi formalno umetnik konstanto (»kvadro« z a b a b ali a b b a, »kvintiljo« z a b a a b) zase kot
1 Sledilo bo vzgledov dovolj, ki izpričajo to dejstvo tudi za prvo etapo II. stopinje (za tipe 4-+-2, 5 + 2), kakor ga z neizpodbitno določnostjo dokazujejo za drugo etapo (za tipe 4 + 3, 5 + 3), vsi toodnosni vzgledi Resendovega zbornika, in nele gorenji, v to razpravo vsprejeti primeri.
263
samostojno, v sami sebi skončano, vase zakrknjeno celoto — »gloso«, ter loči s posebnim zakonitim številom verzov ter s posebnim, samostojnim rima-njem (jca# = *aa = a/?/?) od nje drugi del celote: »motto«. In če bi bilo še kaj dvojbe, da je li ta kvaliteta dvodelnosti v II. stopinji zistema res zakonit princip, razgnati mora ter udušiti zadnji pomislek te vrste dejstvo, ki ga Resendov zbornik izpričuje kot priljubljeno posebnost odnosne pesniške prakse z več ko sto vzgledi. Dejstvo namreč, da se na gotovih mestih strofe »volte« pojavlja med pravimi, zakonito stalnimi osmerci krajši, in sicer od osmerca natančno za polovico krajši, takozvani »prelomljeni« ali »odlomljeni« verz »quebrado« i četvero-zložnik (ter v kataleksi z moškim koncem trozložnik), ki učinkuje s svojo okrajšano razsežnostjo, s svojim presekanim ritmom kot prava pristna pavza, — kot krepak in strm prelom-premor. In kje ter v kak namen uporablja praksa to pavzo? Primeri tu pod črto kažejo, da v pričujoči etapi na dveh zelo značilnih mestih: v zadnjem verzu, torej prav na sklepu in koncu konstante (»kvadre« ali »kvintilje«), — torej za zaključek njen; ali pa v troverznem do-stavku onkraj konstante, v drugem delu celote — kje? — točno na sredi njegovi, v drugem verzu, ki ga oba ostala dva, vsaki od svojega kraja, objemata kakor z rokama, l Kaj je efekt te tehnike? Poostritev tiste formalne kvalitete, ker do skrajne možnosti udejstvovana izobličba in obveljava principa dvodelnosti! Prvi del — zase, drugi del —spet zase, vsakteri sam v sebi formalno in vsebinsko nele zaokrožena, ampak z ostro pavzo, ki grupira okoli sebe vse ostale verze, do skrajnega v sebi sami sceljena in zaključena, ter s tem samostojno zase odkrhnjena celota; a vendar pa oba dela vkup — le ena sama višja enota, še vedno le en sam kompleks, le en sam organizem, — ena sama, bodisi prav  da na dvoje deljena strofa.
1 Le  štiri izmed mnogoštevilnih vzgledov te vrste naj navedem tu:
Senhora, rresposta maa
se daa a qualquer pessoa,
& a mym, nem maa, nem b>;a.
Uosso mal he tam oufano, he tam mao de contentar, que nam me quer engnanar, nem me quer dar desenguano porque s'dar. Eu nam sey onde me vam, nem m'ey d'yr para ]Axhoa sem rresposta maa, ou boa.
Luys de Meneses. [II./474].
3.
Minha vida nam he vida, coracam nom me rrepousa com desuayros d'uma cousa.
O temor demasiado
do mal, que por mym s'espera,
me faz que ja o quisera
ter passado.
E faz-me, que minha vida
nom descanssa, nem rrepousa
com desuayros d'uma cousa.
Duarte da Gama. [III./35].
Quem quyser saarar o mal que d'ontra molher tyuer, oolhe a que lh'eu dysser.
A ora ey por perdida que passo sem na oulhar, vendo-a me custa a vyda, que m'outra nom pode dar, nem tomar.
Porque se nom pod'achar quem tanto p oder tyuer, se nam em quem eu disser.
Symao de Sousa. [III./56]t
4.
Quem diz c'o meu coracam
he de metal,
anda lonje de sseu mal.
Se metal quereys que sseja,
laura-sse com gram fadigua,
funde-sse de dor ssobeja,
sam sseus males ssua ligua,
queyra deos! qu'alguem perssigua
este mal,
que o tem d'outro metal.
Conde do Vimyoso. [III./300]
Kdor jih želi kaj več, naj si odpre Resendov >Cancioneiro« na str. HI./116-130, kjer jih v dolgem ciklu (»gangorra« de Lopo de Sousa) dobi na izobilje, mej njimi tudi še nove variante gorenjih četvero, n. pr. na str. IIL/119 tip 5—j—3, a s pavzo v p r e d zadnjem verzu »kvintilje« namestu v zadnjem.
In kakor obveljava dvodelnosti kot posebne kvalitete, pomeni tudi drugo dejstvo: obveljava »gesla« na čelu »glose«, (motto torej pred parafrazo!) — novo popolnost razvoja, ker novo izpopolnitev vna-njega lica, popolnejšo formo tistega organizma, ki dremlje, ki spi latentno v temeljnih principih zistema. »Gl o s iran j e«, »p araf razir anje«, »variranje« nekega od zunaj podanega ter od zunaj prejetega teksta, to je izvor, to je cilj tiste poezije, ki raziskuje pričujoča razprava njene forme. Pa bodi si tisti prvotni, od zunaj prejeti tekst globoka, modra sentenca ali le trenotni vzdih srca, premišljeno izbrana deviza ali le slučajna, malopomembna fraza vsakdanjega občevanja, — eno je stalni znak njegov: da je ta tekst prva kal, prvotni impulz, tisti aprioristični »motto«, ki mu velja in ki se iž njega kot prvega motiva šele poraja, kot vsebinski preliv njegov, — »glosa«! Na čelu vsega zistema in pa vsakega posamnega organizma njegovega stoji načeloma kot iskra-mati — »motto«. In to tudi v I. stopinji že, le da tam ta fakt ne pride do izraza v posebni obliki, — ampak šele tostran prve stopinje zistema, zdaj tu v II. stopinji njegovi: in sicer takoj v I. etapi njeni — o čemer bodo sledili vzgledi kesneje, — ter ne morda šele v pričujoči II. etapi, kjer se »motto« pristopnjuje do obsežnosti treh verzov - osmercev ; že tam se pojavi in konkretno obveljavi prav tako kakor tu v zgoraj podanih primerih II. etape »motto« kot prvi motiv dotične forme same (ter nele vsebine njene !) — takoj na čelu, samostojno zase pred »volto«, ki se porodi ter razvije iž njega s pomočjo »glose«-konstante (kvadre oz. kvintilje), po formalnem principu zistema: konstanta + »motto«, po istem principu, ki se je že tam v I. stopinji po njem razvila iz »kvadre« nova tvorba, nova strofa »kvintilja«, poslej v zistemu poleg »kvadre«  druga konstanta njegova.
Vendar pa umetniška praksa dobesedno ponovitev »gesla« za konstanto-»gloso« izbegava ter jo udejstvuje le izjemoma, + ter nikoli ne v svojih boljših proizvodih. Ob četvero- ali peteroverzni konstanti, ki stopa kot »parafraza« ali »glosa« med pravi, na čelu stoječi »motto« ter njegov soodnosni, za konstanto nameščeni odmev, je dobesedna ponovitev istega besedila povzročala neizogibnoda gostobesedno monotonijo ter zapuščala vtisek, neprijeten občutek puhle praznote, ker je bil premor vsled tistih štiri, pet verzov konstante odločno prekratek, tako kratek, da ni razdalja zabrisala z novimi vtiski glasov »gesla« v sluhu in spominu. Odtod finesa, da je umetniška praksa popuščala v II. stopinji tisti princip, ki ga je obveljavila v I. stopinji ob »kvin-tilji«: princip, da stoj tostran na koncu konstante ves original »gesla«, točno dobesedno ves »motto«, kar je v »kvintilji« bilo brez ovire mogoče, ker je tam štel le en sam verz ter je nastopal v vsej celoti le enkrat samkrat, A zdaj, ko se je obveljavil »motto« na svojem pristojnem mestu, tam na pričetku vse pesmi, je zadel ta princip ob mogočno oviro, ki se jej je bilo izogniti, a pri tem pa vendarle varovati princip zistema. In našla si je praksa rešitev problema ! Označala je tisti prirastek h konstanti vedno dovolj nazorno kot soodnosni odmev »gesla«, kot posnetek prabesedila, varovaje vedno in strogo isto obliko, ki jo je imel »motto« tam gori na čelu, tudi v dostavku tostran konstante :   isti verz, isto število
264
verzov, isto rimanje, — tekst sam pa dobesedno ponavljaje le v odlomkih: včasi po cela dva, včasi samo po en verz, večkrat pa le po kako posamno besedo ali celo le dele njene. Nadomeščala je torej »motto« z ekvivalentno parafrazo njegovo, ogibala se pa dobesedne ponovitve prabesedila, ter tako izbegavala praznoti monotonije, ne da bi zavrgla ali zanemarila — princip teorije, ampak vpoštevaje ga strogo in vestno slej kakor prej v I. stopinji ob »kvintilji«, le da sedaj na drugačen način, l
S tem bi bili I. in II. etapa pričujoče druge stopinje vsega zistema izčrpani, ki sta obedve vkup — prva faza njena. Za proizvode, ki jih poraja ta faza bodisi v L, bodisi v II. etapi svoji, je v Resendovem zborniku ugotovljeno ter stalno v rabi historično skupno ime:  »villancete«,  —   popevka.2
Dosledno nadaljevanje, in sicer tako dosledno, da bi skorajda rekel mehanično, je poslej vse, kar nam še prinaša in nudi pričujoča druga stopinja zistema — v drugi fazi svoji, ki pa prav tako kakor prva zaobsega dve (dasi sorodni si) etapi razvoja ter zatorej tudi form. In kakor ima tradicionalna terminologija za proizvode vse prve faze skupno ime »villancetes«,   ustanovila   je   ter v Resendovem viru
1  Da olajšam v pričujoči razpravi študij te kvalitete, označam tisto besedilo, kar ga jemlje in povzema v gorenjih in tudi vseh naslednjih primerih »volta« prav dobesedno iz prvotnega »gesla«, s posebnim (kurzivnim) tiskom, da že oko samo zlahka zagleda dotična notranja dejstva.
2  Grober, 1. c, II./277: Das tvpisehe Vilancete — ent-hielt ein 2- oder 3-zeiliges Motto (rime: *bb) und eine 7-zeilige »Wendung« (Volta). — Clarus L., Darstellung der spanisehen Literatur im Mittelalter, L/123: Bei den villan-CICOS wird der Hauptgedanke in zwei oder drei Zeilen vorangesetzt; die Ausfuhrung folgt dann in einer (oder meh-reren) Stanzen, welche immer sieben Zeilen haben. — Pripomniti je, da oba ta dva historika vpoštevata le en sam tip: tip s »kvadro« za konstanto, ter zmotno prezirata tip 5+3! — O nazivu villancete (ali: vilhancete) samem ter o pravem pomenu njegovem primerjaj portugalsko: villa-naco, villanesco, adj. = kmečki, surov, preprost; compo-sicao villanesca == preprosta kmečka pesem, — isto torej, kar villancico in villancete = preprosta popevka, kratka, da šteje le dve ali tri vrstice. Nadalje špansko: villano, -a, adj. neplemenit, kmečki, surov, preprost, neuljuden, nizkoten, podel: sploh nizkega stanu, zato neizobražen; subst. = kmet; villanesco, -a, adj, kmečki, odtod: villanesca, subst., kmečka, po naše: preprosta narodna pesem; villanella, subst., = pastirska pesem s stalnim refrenom na koncu vsake strofe; villancillo, in: villancico, subst., preprosta Marijina pesem, kakršne prepeva kmečko ljudstvo; f. pl.: villancicos pomeni naravnost: prazni izgovori, n. pl.: prazno brezmiselno besedovanje]; villancejo, villancete, božična pesem ali popevka za narodno petje po vaških cerkvah. Prim. francosko: vil, -e; villain, -e; vilanel-le, = villanelle, subst., pastirska popevka z refreni. Pa tudi italijansko: vile, vilezza, vilta; villano, adj. = vaški, subst. = kmetavzar (v zaničljivem pomenu, ki je nasprotno villico brez njega); villanella (samo knjižna beseda v laščini) = isto, kar španska villanella, francoska villanelle. In sorodnost imena >villancete< z latinskim vilis, -e (po pomenu nasprotnim latinskemu pretiosus, carus: torej = dober
izporočila tudi za vse formalne organizme druge faze skupno označbo »cantigues«,   — pesmi,   spevi.l
Kakor doslej ima tudi poslej vsaka izmed obeh etap po dva tipa novih tvorb, oba tista dva s konstanto »kvadro« ter s konstanto »kvintiljo«. Novi korak razvoja pa je v tej etapi ta, da k tema konstantama priraste sedaj če t v er o verzno »geslo«; kompleks, ki šteje zdaj štiri, ko v neposredno poprejšnji etapi le tri verze; »motto«, ki se zdaj tu dosledno po dosedanjem principu stopnjuje ter pristop-njuje za en enakovrsten verz višje kakor jih je štel v neposrednofpopr.ejšnji obsežnosti svoji.
Konstanta + štirje verzi: to je torej tu formula »volte«, ki prispe v tej etapi kot strofa do obsega 4 + 4, 5 + 4, — do osmero ter devetero verzov.2
Prevladuje pa v Resendovem zborniku po številu primerov prvi tip drugega za znatno obilico, »Volta« je dosegla v prvem izmed obeh tipov pričujoče etape tako obliko, da je v tej obliki sami pojasnila več ko zadovolj za ta pojav ; dosegla je, ker je »motto«, in vsled tega tudi prirastek dospel do obsežnosti prve konstante, obliko 4+-4: osmeroverzno skupino— iz dveh »kvader«, strofo, ki se prvič doslej v vsem zistemu obveljavi v njej kvaliteta simetrij e. In ta kvaliteta, znak tipične, na simetrijo zložene »oktave«
kup, po ceni) ali z: villicus {= kmečki, ali še bolje = poljedelski, brez zaničljivega prizvoka) bi odločilo edino dvoje »1« namestu enega. Vsekakor pa naziv »villancete« za-odeva označbo, sodbo ali naziranje, da blago ni bogvekako odlično in dragoceno, ampak preprosto ter surovo; seveda pa »villancete« kot naslov v gorenjem pomenu ne obsoja ter ne zaničuje dotične vrste dvorne poezije, ampak opominja le dejstva, da imajo gorenje forme za svoj impulz (»motto«) dvo- ali t ro verzno strofo, torej kratko strofo tolikega obsega in sorodne oblike, kakršne so v navadi med ljudstvom, na vasi, v preprostih kmečkih, narodnih pesmih! Odtod prenos izraza v to vrsto dvorne poezije portugalske, — ki šteje tudi tu šele »kvadro« kot temelj vseh form ter loči od nje vse strofe z manj ko štirimi rimanimi verzi kot nekaj nižjega.
1  Značilna je ta razlika v nazivih mej poprejšnjo in pa sedanjo fazo II. stopinje, ker izreka »cantigua* ali »cantiga« neko višje ocenjevanje proizvodov, ki potekajo iz te faze, In odkod to? Ker ni poslej »motto« več dvo- ali troverzna strofa, ampak prekorači to nižjo mejo ter doseže — častitljivo »kvadro« !
2  Grober, 1. c, II./277: »Als [die Entwicklung] vollen-det war, — bestand die tvpisehe Muster- Cantiga aus 4-zei-ligem Liede [= »motto«] und 8-zeiliger Volta, die im Can-cioneiro de Resende ausnahmslos noch trova heiBt«. [Opomba pod črto: »S. z. B. 1.9, 30, 35, 45, 60. Nachst dem Schema 4 + 8 ist das iiblichste 5+10.«] V istem^viru prim. morda tudi opis tistih štirih pesmi v Resendovem zborniku II./67-68: »Formell sind sie Canciones nach dem erst in 15. Jh. aus-gebildeten, peninsularen, festen hofisehen Sangestvpus; d. h. sie bestehen aus einem 4-zeiligen Thema (Motto) und 8-zeiliger umsehreibender Volta, deren letzte qu.ad.ra in Gedanke und Reim das Thema ungefahr wiederholt.« — Clarus L., 1. c, II./123: »Die canciones — sind Liederchen in zwei Ab-teilungen, meist von zwolf Zeilen. Die ersten vier enthalten den Grundgedanken, die folgenden acht die weitere Aus-fiihrung und Anwendung.« — Pripomniti je, da prvi vir tu že opominja tudi drugega tipa »volte«: 5 + 4, ko pozna Clarus pa tudi tukaj le^prvega: 4-j-4,
265
portugalske in španske, je motiv popularnosti, priljubljenosti in velikega števila strofe z obliko 4 + 4, tako velikega, da jo srečuješ v Resendovem kodeksu malodane od strani do strani. Vendar pa pri tem nikakor ni drugi tip pričujoče etape, tip 5 -j- 4, brez vse veljave ; srečuješ ga pogostoma dovolj, da številnost primerov izpričuje nedvojbeno veljavnost tipa v — zistemu. In to zadošča in odloča !
Tip  — s  »kvadro«  za konstanto (4;  +4);
Motto (4): Poys nam pode sser pvor,                            a'
se mylhor me nam fvzerdes,                        p
fazey o pyor & milhor,                                  a'
senhora, que vos souberdes,                        P^_
Volta       O pyor ja feyto he, (4-\-4j:    qUe pyor nam pode sser, o milhor, tenho por fee, que de vos nunqu'ey de uer, Poys que pode sser pyor, se mylhor me nam fyzerdes, fazey o pyor & milhor, senhora, gue vos souberdes.
Dioguo Marquam. [II./35].
Ni pa morda v tem tipu pravilo, ampak le po-samen, in sicer redek slučaj, če ponovi »volta« ves »motto« ;  v dokaz naj  zadoščajo štiri variante:
Kako strogo dosledno po logiki zistema, dosledno v smislu tistega temeljnega in glavnega principa njegovega rasto oblike! Odtod kot poseben znak — zakonita stalnost arhitektonske strukture organizmov v eni ter isti etapi, ali kakor drugače in bolj po domače pravimo: stalnost forme. Pa bodi v tem ali pa v drugem izmed obedveh tipov, vedno organizmi »a forme fixe«, kakor v laški umetnosti n, pr. stanca ali sonet,
Tip  —  s  »kvintiljo«  za konstanto (5;+ 4):
Motto (4): En esta vyda mortal
nom ha hy prazer que dure, nem menos tamanho mal que por tempo nam se cure,
a'
Assy bem auenturados                                    a
casos, bem acontecydos,                                b
coma outros desastrados                               a
tam ?edo, como passados,                             a
sam de todo esquecidos.                               bj_
he huma rregra gerfl/:                                    a'
nam aver hy bem que dure,                         P
nem menos tamanho mal,                               «¦'
que por tempo se nam cure.                          %_
Dioguo Brandam. [II./218].
In tudi tu naj slede v potrdilo dejstva ter v dokaz, da ta vzgled ni le kak osamljen slučaj, še štiri izmed mnogih variant istega tipa:
a'	Volta
V	(5+4).-
a'	
V.	
a' o	
P a'	
P.	
Vzgled 1.
Es tan graue mi tormento, que, sy me basta my fe, es, por el merecymento con que yo me catiue.
Querer oluidar my mali seria loca porfia, pues que es pena mortal, y la «u fyn es la mya. »uffro tal padecimenfo que, sy me bastu my fe, es por el meregimento con que yo me catiue.
Conde do Vimioso. [II
/147].
Vzgled 3.
Uym alegre e-etta terra,                  a
parto triste, porque faz                    j3'
minha paz ficar em guerra,             a
pois m'a guerra satisfaz.                   p'.
Quem na guerra faz por ela,           a
nom tera nenhum socorro,               b
ja mays nunca seraa forro              b
se sse vyr catiuo d'ela.                    a.
Para sempre nesta terra                 a
tal catiuo je-ele \az,                          P'
em ter sempre crua guerra            a.
& nunca segura paz.                        p'.
Goncalo Mendez Cacoto. [II./525-26].
Vzgled 2.
Aperfya meu cuydado comyguo, sem me deyxar, tanto, que seraa forcado, se dura, da me matar.
Nunca me deyxa tristeza, de a ter tenho rrezam, poys vejo meu coracam contra mym em tal firmeza. Faz-me ter desesperarfo tal vyda sem esperar, tanto, que seraa forsado, se durar, de me matar.
Pero de Sousa, [III
/394].
Vzgled 4.
Ho quem nunca conhecera             a
todo bem que descobri                    P'
em vos ver, yorque a ssy                P'
& a ele nam perdera I                       a.
Do desquansso  c o n h e 9 ido,         a
que soo fiq«a por memoria,             b
nam ha mais, sendo  p e r d ido,      a
que dar pena sur groria.                  b.
& pois eu tanto  perdy,                 P'
seruir-vos nunca deuera;                a
pois que ja sem vos de my            p'
nenhum rremedio s'espera.              a.
Conde de Vimioso. [II./141].
Vzgled 1.
Senhora, day-m'um seguro,              a
poys calar custa mays caro,           P
para vos gabar bem craro               P
o vosso veludo escuro.                     a.
Isto nam he nouydade,                     a
senhora,  mas he rrezam,              b'
que, honde nam ha vontade            a
o abyto nam faz frade,                    a
se o nam faz a tencam.                   b'.
E hynda mays vos seguro,              a,
senhora, por falar cra/o,              P
que no vosso abyto escuro             a
eu fuy o que comprey caro.           P.
Dom Pedro d'Almeyda. [III./313].
Vzgled 3.
Que mil cousas vos mereča,            a
senhora, nam pode sser,                  P'
que sse me possam meter               P'
estes crauos na cabeca.                   a.
Muyto ha que he rrezam                 a'
d'esperar por algum fruyto,             b
mas a vossa condicam                     a'
faz sser este temporam,                    a'
& ynda ave-lo por muyto.               bj_
E com'eu jsto conheja,                    a
senhora, nam posso crer             P'
que vos me queirays meter           p'
nenhum crauo na cabeca.             a.
D'Ayres TeUz. [IIL/442].
Vzgled 2.
Quem quiser contentamento,            a
nam lhe lembrem esperaricas,         P poys vemos, que num momento      a
se fazem tantas mudancas.              P.
As cousas que daa ventura,           a
ela mesma as desfaz,                        6'
serem de tam pouca dura,               a
que nenhuma nam segura,               a
gram  contentamento  traz.        b^_
Desfaca o fundamenfo                      a
quem espera em esperangas,           P
poys vemos tantas mudancas       P
desuayradas num momento.          a.
Dioguo de Melo. [III./307].
Vzgled 4.
No puedo, triste, dezir                     a'
la passvon de my partida,               p
ny partiendo my beuyr                     a'
no se deue lhamar vyda.                 p.
Partyda mata plazer :                       a'
partyda causa mudanca,                   b
partyda pone nembranca,                 b
qu'acre9ienta esperanca,                   b
qu'es el mysmo fene^er.                   a\
Assy que causam morr/r                 a'
los danhos de tal partida,              P
pues  byuendo  com part/r      a'
me parto de la my vyda.                 p.
Duarte de Resende. [III. 448].
266
D* AVGUST ŽIGON: ŠTUDIJA.
DRUGI DEL.
II. PRINCIP IN ZISTEM NJEGOV.
(Dalje)
Nov korak v zistemu je vsekakor poslednja skupina vzgledov: prva etapa druge faze; — nekaj novega, in vendar v bistvu pa pravzaprav nič novega! Isti principi, enake formalne kvalitete kakor doslej; — mehanično stopnjevanje, avtomatsko nadaljevanje z i s t e m a!
Vsi zakoni, vsi znaki — isti. In tako posebej ena kvaliteta tudi tu kakor v poprejšnji etapi — ista: arhitektonska struktura »volte« (»parafraze«); tudi tu dosleden znak — dvodelnost nove strofe kot organizma zase: pa bodi ta iz prvega, bodi iz drugega tipa, Osmeroverzni kompleks iz prvega tipa ima, kot oktava iz dveh kvader, že vsled simetrije — dvodelno strukturo. A tudi organizem iz drugega tipa, ki nima po svoji genezi simetralnega obraza, oblikuje umetniška praksa strogo po zistemu vedno na kvaliteto d v o -delnosti; in sicer vedno tako, da deva glavno zarezo — ali recimo: »arhitektonsko cezuro« — dosledno na isto, prav določeno mesto: stalno med »konstanto« in »motto«, — naglaševaje torej tako precizno postanek, genezo organizma. To dejstvo je za končni rezultat naše poti velevažno ; nujno je zato trebalo, da mu tudi tu s primernim povdarkom spet in iznova posvetimo troho pozornosti.
In v službi te značilne kvalitete ima umetniška praksa tudi tu tisto že prej opisano tehniško sredstvo svoje: t, zv. odlomljeni verz »quebrado«. Ni sicer tu povsem strogega zakona, kje stoj ta pavza v strofi; pojavlja se v njej na vsakem kateremkoli poljubnem mestu, rajši sicer in bolj pogosto v drugem arhitektonskem delu njenem (t. j, v »geslu«), a neredkoma pa tudi v prvem, t. j. v takozvani »konstanti«, — in celo po več ko enkrat samkrat tu ali tam ali pa v obeh hkratu.1 Vendar pa kaže pobližji pogled, da služi umetniški praksi »quebrado« povsod za akcent, ki naj povdarja skupnost enega in poostri mejo proti drugemu delu v celoti. In naj je tu svoboda prakse še tolika, najznačilnejši so tudi tu vendarle tisti proizvodi, kjer markira »quebrado« presledek na prehodu iz konstante v motto, prepas torej med obema; ali pa kjer točno na sredi odstavka stoječ grupira okoli sebe vse sprednje in naslednje verze. Č i s t je po smislu in duhu zistema slog le v takih primerih! Vsi drugi pa že prestopajo dopustno mejo ter postajajo že nekam deka-dentne, prazno-puhle, brezmiselno pretirane igrače, — ker v njih »quebrado« kot ritmična pavza ne služi več svojemu cilju in namenu: ne markira več tako ali tako po svoje — dvodelnost i.
Dolgo vrsto vzgledov bi moral ponatisniti, če bi hotel podati vsaj po en primer vseh variant, kar jih ima tu Resendov zbornik. Le majhno številce jih zadoščaj, le nekaj najmarkantnejših iz obeh tipov, da izkažejo fakt prakse. Najprej šestero prvega tipa, ki v njih nastopa »quebrado«  po  enkrat in po večkrat,
v  tem a 1 i  onem,  v  tem  i n onem  izmed  obeh  arhitektonskih delov  »volte«.
i.
Uyuo jaa desesperado de vyuer nunca contente. porque, quem me daa cuydado, nam no sente.
De mym nam tem sentymento, nem daa que tenha paixam, antes tem contentamento em m'agrauar sem rrezam. Assy triste afortunadote, da vyda sam de&conten porque, quem me daa cmjdado, nam no sente.
Garcia de Rresende. [1II./636].
3.
Mali olhado
he se vos meu gram querer, & de my, poys que biuer conssento neste cuidado.
Ha muytos dias & anos
que vos dey muy de verdade
mynha fee, mynha vontade,
vos a my tudo enguanos.
LastimaŽo
sam, por tam certo saber,
sermos ambos num quer«r
pera matar-me tornado.
Luys Anrryquez. [11.2761.
5.
Triste de mvm que forey, que sera de mym coytado! pe me segue este cuydado, serder-m'ey.
Perder-m'ey, por se ganhar
quem me tanto mal ordena,
& leua pena
por mays cedome nam matar.
Que farey desesperado,
v m,yrey.'
se me segue este cuydado,
perder-m'ey.
Dom Goterre. [II./55].
2.
Pois viuo desesperado, bem sseria,
que me leyxasseys hum dia, meu cuidado.
Guaiardam nam no espero, nem aa em meu mal mais bem que ssoo querer, porque quero mais que nunca quis ninguem. Porem ssam desesperado d'alegrta ;
leyxay-me ja hum soo dia meu cuidado!
Jorge de Rresende. [III./353].
Mil contentamentos tristes viram la de čada hum, mas bem sey qu'o meu nam vistes, porque nam tenho nenhum.
Isto vos direy sem medo, ysto oussarey de dizer, que'e tam tarde pera o ter como cedo.
Sayba certo que sentistes se me querevs ver algjtm, verdes me, quando me vistes, sem nenhum.
Luys da Sylueyra. [II./462].
Estudaes & fogis de my, soes Latyno.
que quedas daa o enssyno do Latym?
Trareis todo decorado
o metamorfoseos:
eu trar-uos-ey asonbrado
de rryr de vos.
Coytado, triste de t,y,
hotnem mofmo,
que foste nacer en ssino
de Latym!
Conde do Vimioso. [II./121].
In potem še četvero drugega tipa, ki so nam še posebej zanimivi radi tega, ker nam kažejo »quebrado« in nudijo že tu gradiva za njegov študij v »kvintilji«!
1 Grober, 1. c. II./2., 275: »Nun reehne man aber hinzu, dass statt des Vollverses (t. j. namestu popolnega osmerca) der Quebrado von nur 3 oder 4 Silben stehen kann; dass soleher Halbverse  1 bis 6 in der Strophe vorkommen —«.
l.
Apressoes de čada dia, que as eu possa eoffrer, elas dam bem que fazer aa fantesya.
Porque, sse cuido que vou, no meyo de minhas dores, vejo quem m'as ordenou sem culpa d'outras meyores, em qu'estou. Roguo a virgem Marsa, que me nam queyra valer, se traguo na fantesya cousa que possa entendec. D'AlauroFernandez d'Almeyda
[111./263-4]. 3.
Triste vida sera a nossa, triste he meu coracam, triste'e minha pola vossa, mas a vossa por mym nam.
Tristes dias viueremoe, tristes seram nossas vidas, o passado choraremos, que nam temos, tendo ja as vidas perdidas. & por ysso a uida nossa de ser triste tem rrezam: triste'e mynha pola vossa, nam a vossa por mym nam. Fran$isco da Sylueyra. [II./175].
Sempr'achey pera viuer todalas vidas perdidas; mas quando queero morrer, nunca me falecem vidas.
Todalas fins esperaaua, desta soo desesperey; todalas outras buscaaua, & esta qus nam cataaua, esta achey.
Torney agoora a viuer; acho que tenho mi vidas porque nunca as quis perder, que as achaasse perdidas.
Luys'da Sylueyra. [II./465]
Alegre com raj tristeza, alegre com my partyr, senhora, de vos seruyr por vossa pouca firmeza.
Uosso desconhecjmento, vossa fera condicam nam daram
ja nenhuum padecymento a meu triste coracam. DJoje mays vossa crueza nam espero de sentyr.-que leyxar de vos seruir seraa leyrar-me tristeza.
Dom Goterre. [II./53].
358
Dvodelna struktura se obveljavlja v tej etapi tako strogo, da nimamo tu prav nikjer enakega poizkusa kakor v poprejšnji: premostiti zev med obema deloma z vezilom rime posrednice. Odločna delitev na oba sestavna dela nastopa brezizjemno v tej, in kakor v tej tudi v neposredno naslednji, v drugi etapi pričujoče faze — celo v rimanju.
In kaj je znak te neposredno nadaljnje etape? Brez vzgleda bi si jo tu že lahko sami konstruirali iz dosledno-stalne norme zistema:
Petero verzov doseže »motto«, in vsled tega za njim tudi v »volti« prirastek h konstanti: prirastek, — odmev in nadomestnik  »gesla«.
Tip — s kvadro  za  konstanto   (4; + 5):
In ker je po principu zistema, da razporabi vsaka etapa druge stopinje obe tisti dve formi prve stopinje, namreč »kvadro« in pa iz nje vzniklo »kvintiljo«, imamo kakor doslej tudi v pričujoči etapi še drugo, h gorenji prvi vštricno skupino primerov, ki je v njihovi »volti« kakor tam tudi tu prirastek iste petero-verzne razsežnosti, — konstanta pa zdaj druga: tam »kvadra«, tu »kvintilja«, s peteroverznim prirastkom za njo — glede obsežnosti popolnoma enaka ter vsled tega so-lika in enakostasna oblika.
Konstanta -j- pet verzov: to je po dosledno istem zakonu zistema torej tu obraz strofe »vbite«, ki vsled dveh konstant kaže tudi tu dva tipa 4 + 5» 5 + 5.
Tip — s kvintiljo  za  konstanto   (5;+ 5);
$Motto (5): Como poderaa soffrvr
el triste, que tal sostienc:
sym esperanca beuvr,
v calhar y encobrir
ser el rremedio que tvene?
Volta       Amor se fuerca y quiere (4+5):    querer para prouyca-lhe, rrazon manda y rrequiere, que sufra y que se calhe. Pues como podereis soffrir coracon, quyen tal SOStiene: syn esperanca beuyr, y calhar y encobrir ser el rremedio que tiene?
Pero de Bayam. [II./519].
Motto (5): Poys que tal dor me conquista, sendo tam pouco apartado, que farey, desesperado, muytos dias alonguado, senhora, de vossa vista!
Volta       Muy mal se pode soffrer; (5+5):    poys a tristeza d'uum dia
doy muyto mays, a meu ver, do que podem dar prazer muytos outros d'alegria: assy que, poys me conquista este mal tanto dobrado, que farey, desesperado, maytos dias alonguado, senhora, de vossa vista!
a' b
a a b:
al
Fernam Brandam. [H./347J.
Varianta 1-
Uejo tanta pressa dar                      <x'
a meu mal, que tal me tem,            p'
que nam pode ja meu bem              jj'
a nhuum tempo cheguar,                  oc'
que me possa aproueytar.                n*m
Porque sendo muy crecido,             a
sem a dor ser conhe9yda,               b
o seu rremedeo comprido                a
he ja com perda da vyda.               b__
poys se pode mal curar                  oc'
o mal que tal forca tem,                jj'
como pode ja meu bem                  p'
a nhuum tempo cheguar,               a'
que me possa aproueytar I            a', Dioguo Brandam. [II./211]~
Varianta 2.
Uenyd, venyd, pues party,               a'
cuydados y penssamiento !               p
que cierto ya despedy                      a'
todo plazer que senty,                     a'
quando mas me vy contento.          fi
Com vos seraa my beuyr                a'
syn esperar alegria,                           b
sospiros, lhoros, gemyr,                    a'
deseando noche y dia.                     b^
Porque quando me party                 <x'
do queda my penssamiento,           p
naguel punto despedy                      a»
todo plazer que senty,                   a»
quando mas me vy contento.        p. Pero de Bayam. [II./520J7
Varianta 1.
Senhora, soes7perygosa,                   a
a vos ninguem se rregvste;             p
nam soes nada piadosa,                   %
soes sobre todas fermosa,                &
& eu sobre todos triste.                   p.
Fostes do rreyno lancada               a
por nele fazerdes mali;                    b'
nam coma dama vnfernada,            a
mas coma cousa danada                 a
destroyeys Portugall.                         b\
tal yda foy mays danosa.               r/.
coracam, tu o seatiste.                     p
ho crua, nam piadosa,                    %
soes sobre todas fermosa,          a.
& eu sobre todos triste!            p. Francisco da Sylueyra. [II./172J.
Varianta 2.    -
Cabelos de fremosura, que me tanto namoraram, ditosa minha ventura, que sereys a sepultura dos olhos que vos olharam!
Ho lembranca assy presente em minha triste memoria, achada por acidente, mal, de que sam tam contente, que me fyca por vitoria! & pois com ysto se cura, os danos que me causaram vossa noua fremosura, alta foy sua ventura dos olhos>que vos olharam. De Dom Dioguo. [II,
/160].
Varianta 3-
Por esta rregra segura : de quem vyue sem ventura nenhum bem poder auer, nam perco, nem s'auentura em quanto possa perder.
Antes quanto mais perdido, me vejo mais descanssado, por ter ja tudo passado quanto pode ser soffrydo. Nem ha hy cousa segura na vj>da que nam tem cura, se nam de todo perder, por nam ter desauentura em que possa enpeecer.
T-
Varianta 4.
Voluntad, n'os trabajeys por alcancar buena vida: que la mejor escogida que fue, ny sera, ny es, cuydado es pera despues.
Conde do Vimioso. [II./124].
C'acordar-os del passado                a
dulce tiempo, en que os folguastes,   b
ya sabeys, qu'este cuydado             a
mas os mata que gozastes.              b.
por tanto no os congoxeys,            p'?a,'
voluntad, por buena vida;             p
pues es cosa conocida,                    p
que su gloria muerta es                   oc'
com la memoria despues.                a'. Pero Secutor. [11./134]"
Varianta 3,
Galantes mal namorados,                 %
que fordes contro-o que sygo,        p
jnda vos veja tratados                      %
de sospiros tam qreyxados,             oc
com'eu sam, de quem nam diguo!   p,
Se quer, por ficar vingado,             a
quando vyr alguem queyxar,           b'
dyr-lhe-ey : »mao namorado,            a
porque escolhestes cuydado             a
contr'o triste sospirar?«                   b\
Ueja vos todos famados,                a.
nam d'amygas, mas d'emmi^o,        p
& assy gallardoacfos                         a
das, por que vyues penados,          %
com'eu sam, de quem nam digo!  p. Iz cikla »O cuydar & sospirar«. [L/11].
Varianta 4.
Coracam, ja rrepousauas,                 a
ja nam tinhas sojey?am,                   jj'
ja viuias, ja folgauas;                       %
poys porque te sogugauas                a
outra vez, meu coracam!                 p'.
Soffre, poys te nam soffreste          a
na vida que ja viuiai;                      b
soffre, poys te tu perdeste,              a
soffre, poys nam conheceste           a
como t'outra vez perdiaa I               bj_
soffre, poys ja liure estfluas,          a
& quyseste sogeygam,                      p' soffre, poys te nam lembraitas       a
das dores de qu'escapauas:           a
soffre, soffre, cora?am!                     jj'_r Jorge D'Aguyar. [II./9T
359
Pred nami je s tem vsa druga faza druge stopinje. In tu smo zdaj srečno na svojem pravem mestu! Na tistem mestu, da se že lahko ustavimo ob vprašanju: kam pa hoče, kam meri, kam stremi pravzaprav to dolgo potovanje?
Le mimogrede naj opozori nekaj primerov tudi v tej etapi prej še na moment dvodelnosti v organizmu »volte«, — »volte« kot tiste strofe, ki je vsakokratno produkt dotične etape zistema in ki jej velja od kraja že naša posebna pozornost. Brez vsega besedovanja izkazi nekaj vzgledov, kako tudi t u služi posebej »quebrado« tendenci delitve organizma na d v a arhitektonska odstavka: povdarku »arhitektonskega pre-pasa« med »konstanto« in pa »mottom« v volti.
In sicer najpoprej četvero iz prvega tipa:
2
1.
Quem de mym s'a de doer, a mym soo deuo culpar, pois de todo me fuy dar, a quem toma por prazer de me matar.
Deuera, pois conhecya o mal que tenho soffrido, de temer o que fazia primeiro de ser perdido. Mas pois eu por meu querer tal cuydado quys tomor, rrezao he nam estranhar, que tom' outrem por prazer de me matar.
Conde do Vimioso. [II./127].
3.
Uejo tudo desuyado
& fora do que mereco,
& conheco,
que me foy assy causado,
por fycar meu mal dobrado.
E fycou-me conhecer minha vida ser perdida, & vos nam arrependyda de me tanto mal fazer, & c'o mal d'este cuydado he tamanho o que padejo, que conheco,
que me foy asst/ causado, por fycar meu^mal dobrado.
Conde de Borba. [H./59].
2.
Senhor, vistes nunca tali; hyndo-me para pousada foy topar o de lousada: sabeys quall? o da capa entretalhada.
Dysse-lhe, polo deter: » que he ysso que leuays? agoarday-me, qu'ey de ver cam mali o vosso gastays.« Amostrou-me tudo o ali; descobrio huma esmaltatfa, na <?inta mali rrecachada .-veedes qual? o da capa entretalhada.
Joam Foguaca. [II./184].
4.
Eu te vy tam arredado n'escaramuca metydo, que'e forcado, seres de mym apodado & corrydo.
Tu hyas huum Serafym, cousa pera ver do ceo coni teus apupos d'aleo contente do cramesym. Teu pay vy envergonhacžo, dizendo com gram sentydo: »ho coyt<*do
cramesym, mal enpreguado, esca.rneqydo .'«
Fernam da Sylueyra. [II./28].
In poleg teh le dvoje še redkih slučajev iz drugega tipa iste etape:
i.
Hum cuidado que me canssa, se o calo, abafarey; dyze-lo nam me descanssa, nem com outro nam s'amanssa : que faret/!
Urno assay, como deos sabe, neste cuydado que syguo; calo que ja qua nom cabe, temo que (jedo m'acabe, poys abafo & nam o diguo. d'outra parte nam descanssa, dyze-lo: nam o Ayrey, soporta-lo a vyda canssa, & com outro nam s'amanssa ; que faret/!
Jorgue D'Aguyar. [II./8].
Myl cousas, que de vos sey. me /aram,
que ja vosso nam serey, nem por vos catyuarey meu coracam.
Nam teres mays en poder meu prazer, nem meu pesar, nem por vos ey de perder huum soo dia de prazer com quem o poder tomar. Que taes cousas de vos sey, que me /aram, que ja vosso nam serey, nem por vos catyuarey meu coracam.
Jorgue D'Aguyar. [II./11].
Z izrecno pripombo, da drugačnih variant poslednje »volte« v zistemu samem pravzaprav ni, ali da jih vsaj Resendov zbornik, naš vir, ne premore, naj izpriča za prehod v novo stopinjo četvorica primerov pa še dejstvo, da velja »quebrado« tudi izven zistema v čisto samostojnih strofah istega tipa!
Uos viuendo, eu morrendo, vos folgando. eu penando, vos boa vyda pasando, eu a minha maldizendo, sospirando.
Uos de mym sempre queryda, eu de vos muy desamado, & meu bem todo trocado, da morte como da vyda desesperado. Duarte de Brito. [5 strof: L/315].
3.
Eu nam vos fui visitar,
porqu'ey mester visitado,
mas do folguar
de serdes, senhor, cheguado,
perdey vos bem o cuydado.
Que nunca tanto folguey
com nada, ha muytos dias,
nem desejey
mays a vinda do Mexias
de que foy a vossa ley.
Luy de Meneses. [II./474-5].
Meus olhos & minha vida,
d'oje mais m'avey por vosso.
vos sereis de mim seruida
nesta hyda,
se nam s'eu nada nam posso,
De mula & goarnimento
& sombreiro de guedelha,
que vos laa no savmento
antre gento
nom vejays vossa semelha-
Nuno Pereyra. [8 + 1 str.: III./92].
i.
Que cuydados tam cansados
& tam sentvdos,
& sentidos trabalhados
dos cuydados,
donde nunca sao partidos.
Meus desejos nam compridos
sam dobrados,
čada dia mays creQydos»
rrepartydos
em myl modos desuayrados.
Nuna Pereyra. [5+1 strof: L/263].
In s tem konec vzgledov iz tega kroga! Dosegli smo ž njimi prvi vrh svoje poti, ker organski vrh druge stopinje vsega tukajšnjega zistema arhitektonskih form.   Zakaj?
Enakomerno dosledna rast oblik brez vsakega skoka in brez vsake izjeme, od faze do faze, od etape do etape, od tipa do tipa, iz drobne kali navzgor po stalno gotovem principu brez vse samovoljnosti nepretrgoma do pričujočega stadija: to dejstvo je fundamen-talni znak zistematične poti. A je li pa ta enakomerno dosledna, avtomatsko se stopnjujoča pot zistema brez kraja in brez ovire tja do brezkončnosti mogoča? Po principu pač da; toda praksa pa gre le do prav določene meje. Do tiste meje, ki so jo dosegli naši poslednji vzgledi.
Ob tej meji se zistem zajezi! In zakaj? Zakaj ne že prej, ampak šele tu? Zakaj ne pozneje, zakaj že ravno tu? Ne kar tako iz gole slučajnosti, ne brez notranjega vzroka za ta mejnik!
Od »kvadre« in »kvintilje« tam v I. stopinji raste v II, stopinji zistema razvoj zistematično po trdnem zakonitem principu, da se »motto« stopnjuj vedno in dosledno za en verz više in više, navzgor preko dveh faz, ki njih vsaka šteje po dve etapi, vsaka etapa po dva tipa, — do tistih oblik, do tistih organizmov forme, ki v njih vzdrami h konstanti kot taki progresivno pri-raščajoči »motto« konstanto samo, ta vase zakrknjeni, vsakemu nadaljnjemu razvoju takraj prve stopinje povsem nedostopni element zistema, iž njene jalove eksistence v novo velepomembno aktivnost, ko jo pritegne nase, da mu sotvorno prisostvuj ter s svojo soudeležbo, s svojo sonavzočnostjo sodeluj k postanku novega formalnega dejstva:   simetrije.
In kje ter kedaj se to zgodi v zistemu? Ko »motto« naraste do obsežnosti obeh tistih dveh oblik prve stopinje: do »kvadre« in pa »kvintilje«, — da se srečata in strneta konstanta in motto ko dva enako-lika kristala, vsakteri zase sicer iz svojega drugačnega kolena, v obliko-celoto, d v o delno celoto s kvaliteto simetrije. Doseže pa v zistemu ta stadij »kvadra« v prvi etapi, »kvintilja« v drugi etapi druge faze II. stopinje; »kvadra« tam v prvem tipu, »kvintilja« tu v drugem tipu njenem,
Ta sostik, to srečanje form II, stopinje z oblikama, ki sta rezultat I. stopinje, — je vrh druge stopinje zistema in globoka zareza v njegovem razvoju.  Valova-
360
nje njegovo zadene tu ob krepko bran, ki zaustavi s premorom njegov avtomatski tok. Pač pljuskne še en val iste stopinje preko tega jezu — v Resendovem zborniku; a ta val je spet, dasi direktno nadaljevanje zistema, vendarle nekaj docela samostojnega. In kot tak zahteva ter bo dobil nekoč svoje posebno poglavje zase v tej študiji, a ne tu na tem mestu. Nastop simetrije v »volti« — na podlagi obeh tistih dveh form I, stopinje je mejnik poti,
KNJIŽEVNOST.
Gruden,   dr,   Josip:    Zgodovina  slovenskega
naroda. 5, zvezek. Izdala Družba sv, Mohorja. Celovec 1915.
Dočim je razpravljal dr. Gruden v 4. zvezku »Zgodovine slovenskega naroda« o razvoju protestantskega gibanja po naših krajih do Brnške pacifikacije, nam predočuje v 5, zvezku važnejše pojave in dogodke lute-ranstva v posameznih pokrajinah: na Spodnjem Štajerskem, med ogrskimi Slovenci, na Koroškem, Kranjskem in v Primorju, Pri teh zanimivih slikah opažamo, da sta se le plemstvo in meščanstvo poprijela prote-stantizma, medtem ko je našla nova vera med pripro-stim narodom malo privržencev, izvzemši na Koroškem, kjer so se pojavili Flakcijanci, in v nekaterih krajih na Ogrskem, kjer se je razširjalo tudi kalvinstvo in kjer se je v Železni županiji ohranil protestantizem do Karla VI, Razen tega dokazujejo te zgodovinske slike, da se je luteranstvo močneje pojavilo na severni jezikovni meji in je pojenjavalo proti jugu,
V dobi splošnega napredovanja protestantizma se je vnel veliki slovensko-hrvatski kmečki upor (1572 do 1573), ki so ga zakrivila velika bremena in samovoljno, nečloveško ravnanje s podložniki od strani gospode in ki ga je povzročil Franc Tahi, posestnik Susedgrada in Stubice, Kmetje so bili poraženi, njih usoda se ni izboljšala, (Prim, lepo zgodovinsko povest A, Šenoe: Seljačka buna [slov. Zadnja kmečka vojska].  Op, ur.)
Tudi v dobi, ki jo opisuje dr. Gruden v 5, zvezku svoje zgodovine, so Turki neprestano napadali naše dežele. Ti napadi so ponehavali, ko je bila zgrajena močna trdnjava Karlovec (1579), a so se pomnožili, ko je bil 1. 1591. imenovan za bosenskega beglerbega boja-željni Hasan-paša. V bojih proti Turkom so se proslavili vrhovni poveljniki v Krajini: Ivan Lenkovič, Her-bart Turjaški, ki je padel junaške smrti pri Budačkih (1575), in Ivan Turjaški, ki je porazil Turke pod poveljstvom Hasan-paše v znameniti bitki pri Sisku (1593).
Protestanti so imeli največjo moč in veljavo, ko so si izvojevali Brnško pacifikacijo. Ker se pa niso držali njenih določb in ker so protestantski stanovi hoteli zadobiti poleg verskih svoboščin vso oblast v deželah, tako da bi postal deželni knez papirnat vladar, so začeli notranjeavstrijski vladarji od 1.1580, dalje izdajati razne naredbe, da bi zajezili prodiranje luteranstva. Obenem z vladno protireformacijo se je pričela katoliška cerkvena reforma, ki je popolnoma izpodnesla tla luteranstvu,
Vladno protireformacijo je pričel nadvojvoda Karel, hoteč omejiti luteranstvo na posamezne kraje ali osebe,
.
A kaj je rezultat, ali recimo: kaj — produkt zistema ob tem mejniku? Postanek dveh zelo tipičnih organizmov forme: V prvi etapi poslednje faze ob »kvadri« postanek »oktave«, v drugi etapi ob »kvintilji« pa postanek »decime«, — obedve po svoji genezi arhitektonska organizma na simetralo (4 -f- 4 in 5 + 5), To je dar, ki nam ga vrže na tem premoru svojem zistem v naročje.
V Ljubljani, 16. decembra 1915.
To politiko sta zasledovala tudi njegova naslednika, nadvojvoda Ernest in Maksimilijan, ki sta vladala v notranjeavstrijskih deželah kot gerenta namesto Karlovega mladoletnega sina Ferdinanda, Ko je pa le-ta 1. 1595. prevzel vlado, je sklenil, katoliško vero v svojih deželah zopet obnoviti, s tem utrditi svojo oblast, pod-ložnikom pa vrniti mir in slogo. Pri tem početju so mu pomagali trije škofje: lavantinski Jurij Stobej pl. Palm-burg, ki je zasnoval načrt državne protireformacije, sekovski Martin Brenner in ljubljanski Tomaž Hren. Najprej so odpravili vse luteranske pridigarje in učitelje iz Gradca, Judenburga in vseh drugih mest, trgov in okrajev. Nato so pozvali vse protestantske meščane Notranje Avstrije, naj se povrnejo v katoliško cerkev; ako pa tega nočejo storiti, naj prodajo svoje imetje in naj zapuste nadvojvodove dežele. Prepovedali so prodajati luteranske knjige in popevati luteranske pesmi. Te in druge vladne odredbe so z vso strogostjo uveljavile Ferdinandove »reformacijske komisije« (1599 do 1601), ki so povsod zatrle vnanjo cerkveno organizacijo luteranstva po naših deželah. Protestanstvo je postalo prepovedana verska ločina, ki je le še skrivaj životarila po gradovih, kjer so plemiči še nekaj časa vzdrževali protestantske tradicije. Delovanje teh komisij pomenja tudi hud poraz za politično moč in veljavo deželnih stanov, ker se protestantski stanovi niso upali upreti naredbam teh komisij. Navzlic temu so bili plemiči še vedno močna opora luteranstva v naših deželah; zato je bilo treba to zadnjo evangeljsko postojanko premagati, Vsledtega je izdal cesar Ferdinand I, 1, 1628. odlok, ki je zapovedal vsem nekato-liškim plemičem zapustiti njegove dedne dežele, ako se v teku enega leta ne povrnejo v katoliško cerkev, Precej protestantskih plemičev se je takrat izselilo iz naših dežel, S tem so se končali verski boji v notranjeavstrijskih deželah,
Vzporedno z odredbami avstrijskih vladarjev proti luteranstvu sta izvršila notranjo reformo katoliške cerkve po naših krajih dva najznamenitejša ljubljanska škofa: Janez Tavčar (1580 —1597) in Tomaž Hren (1597—1625), Pri tem podjetju je sodeloval tudi akvi-lejski patriarh Franc Barbaro, Vsi ti cerkveni knezi so bili skrbni pastirji, vneti za duševni blagor svojih vernikov in osebno vzor neomadeževanega življenja, Skrbeli so za dobro vzgojo in izobrazbo duhovščine, podajali ji na sinodah navodila za življenje ter delovanje in nadzorovali izvrševanje svojih odredb pri rednih vizitacijah župnij in cerkva. Podpirali so stremljenje 4veh novih redov, jezuitov in kapucinov.   Prvi so
361
4?591?46475919?2405?1912404?194949593923742195919494959394310