34
82. Epipogium aphyllum Sw.
Nekaj novejših podatkov o uspevanju prizadete (E) vrste v Sloveniji
Some recent founds of an endagered (E) species Epipogium aphyllum in Slovenia
0158/3 Slovenija: Gorjanci, zahodno od vasi Javorovica pod Kalskim hribom, bukov 
gozd, 780 m n. m. Det. N. Kosec & J. Kosec, 10.07.2003. E. aphyllum se od prve najdbe v 
letu 2003 na tem nahajališču pojavlja vsako leto, s po enim, redkeje več cvetočimi primerki, 
vendar ne vedno na istem mestu (J. Kosec).
0158/4 Slovenija: Gorjanci, Kozarje, ob gozdni cesti Črneča vas – Kozarje, bukov 
gozd, 720 m n. m. Det. J. Kosec, 13.07.2003. Po tem letu rastlina na tem nahajališču kljub 
večkratnemu preverjanju ni bila najdena (J. Kosec).
9548/4 Slovenija: Julijske Alpe, Trenta, zahodno pobočje Mlinarice, redek bukov gozd nad 
cesto prelaz Vršič – Trenta, 1040 m n. m., 17.07.1999, det. B. Dolinar (potrjeno: B. Dolinar, 
16.07.2000, 21.07.2003, 25.07.2004 in 20.07.2006; v letih 2001, 2002, 2005 in 2007 E. aphylhum 
na tem nahajališču ni bilo). Število cvetočih poganjkov je od tri v letu 2006 do dvaindvajset v 
letu 2004. V dolini Mlinarice sta E. aphyllum objavila že d a K s K o B l e r & Ml e K u ž (1998).
9648/1 Slovenija: Julijske Alpe, dolina Soče, Spodnja Trenta, ob potoku Beladovec pri 
Markovem mostu, 580 m n. m. Foto S. Strgulc Krajšek, 28.06.2007, det. N. Jogan.
9653/1 Slovenija: Gorenjska, Kamniške Alpe, Zgornje Jezersko, Makekova Kočna, ob 
poti iz Zg. Jezerskega do slapu Čedca, ca. 1010 m n. m. Det. A. Kuhelj, 15.08.2006.
9653/2 Slovenija: Logarska dolina, severno od koče na Klemenči jami, planinska steza 
od koče do Plesnikove planine, v podrasti bukovega gozda, 1250 m n. m. Det. B. Dolinar, 
20.07.2003 (potrjeno: B. Dolinar, 15.07.2006).
9748/2 Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Ukanc, Dom pri Slapu Savica – Dom na 
Komni, ob planinski poti, ca. 1000 m n. m. Leg. & det. B. Frajman, 03.07.2007, LJU.
Brezlistni nadbradec velja za eno redkejših vrst kukavičevk, vezano zlasti na montanske 
(bukove) gozdove (r a v n i K 2002, j o g a n 2007). To mikotrofno vrsto le redko srečamo v naravi, 
saj lahko več let zapovrstjo preživi pod površino zemlje. Leto 2007 je bilo v tem pogledu 
izjemno, saj je nadbradec kar na nekaj nahajališčih zacvetel. Morda mu je ustrezala topla 
pomlad, nato pa razmeroma vlažen začetek poletja.
Pogled na zemljevid razširjenosti (Jo g a n & al. 2001) sicer kaže, da naj bi vrsta pri nas 
ne bila zelo redka, pojavlja se raztreseno v AL (Julijske in Kamniške Alpe), PA, DN in PD 
fitogeografskem območju (j o g a n 2007). Večina podatkov, na katerih je osnovan zemljevid 
razširjenosti pa je starejših od 10 let. Nekaj novejših najdb sta pred kratkim objavila še 
d a K s K o B l e r & ču š i n (2002) in d a K S K o b l e r (2005).
Večina tukaj objavljenih nahajališč je iz okolice že znanih, na zemljevidu razširjenosti 
(sl. 1) pa prikazujemo sedanjo vednost o razširjenosti te vrste pri nas. Novi kvadranti so 
označeni s črnimi krogci, že objavljeni podatki pa s sivimi. Zemljevid razširjenosti so izdelali 
na Centru za kartografijo favne in flore (CKFF).
V rdečem seznamu (a n o n y M o u S 2002) je Epipogium aphyllum uvrščen med prizadete 
vrste (E). Kot kažejo najdbe v preteklih nekaj letih, se pojavljanje te vrste v primerjavi s 
Notulae ad floram Sloveniae

35
pojavljanjem v preteklosti ni bistveno zmanjšalo, vrsta pa tudi ne raste v habitatih, ki bi 
jih neposredno ogrožal človek oz. imel do njih velik ekonomski interes. Sicer brezlistnega 
nadbradca v naravi ne srečamo prav pogosto, vendar pa je to verjetno zgolj zaradi njegove 
specifične biologije in pojavljanja nadzemnih poganjkov samo v določenih sezonah. Vrsta pa 
kljub temu ni pogosta, zato bi bila bolj smiselna uvrstitev med redke vrste slovenske flore (R), 
vsaj dokler gospodarjenje z gozdovi ostane takšno, kot je bilo doslej.
06
02
01
00
99
98
97
96
95
94
92
93
91
90
05
04
03
47 63 49 65 53 59 64 62 50 51 60 46 58 57 54 56 55 48 61 52 66 45
I
A
H
HR
Epipogium aphyllum
do sedaj znani podatki
novi podatki
CKFF, 2007
Slika 1: Razširjenost vrste Epipogium aphyllum v Sloveniji.
Figure 1: Distribution of Epipogium aphyllum in Slovenia.
Literatura
a n o n y M o u S , 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. 
Ur.l. RS, št. 82/2002.
d a K s K o B l e r , i. & B. ču š i n , 2002: Floristične novosti iz Posočja (zahodna Slovenija) – II. 
Hladnikia (Ljubljana) 14: 13-31.
d a K s K o B l e r , J. & J. M l e K u ž , 1998: Epipogium aphyllum. V: Jogan, N.: Nova nahajališča. 
Hladnikia 10: 61.
d a K s K o B l e r , i., 2005: Floristične novosti iz Posočja in sosednjih območij v zahodni in 
severozahodni Sloveniji - IV. Hacquetia (Ljubljana) 4/2: 173–200.
Jo g a n , n. (ed.), t. Ba č i č , B. Fr a J M a n , i. le s K o v a r , d. na g l i č , a. Po d o B n i K , B. ro z M a n , 
s. st r g u l c K r a J š e K & B. t r č a K , 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za 
kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju.
Jo g a n , n., 2007: Orchidaceae. In: Martinčič A., T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Turk, 
B. Vreš, V. Ravnik, B. Frajman, S. Strgulc Krajšek, B. Trčak, T. Bačič, M. A. Fischer, K. 
Hladnikia 20: 27-40 (2007)

36
Eler & B. Surina: Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška 
založba Slovenije, Ljubljana. pp. 756–784.
r a v n i K , V., 2002: Orhideje Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 192 pp.
Zahvala
Zahvaljujemo se B. Trčak in A. Šalamunu iz CKFF za posredovanje podatkov in izdelavo 
zemljevida razširjenosti.
br a n k o do l i n a r , bo ž o Fr a j M a n , jo ž e ko s e c , a n k a ku h e l j , si M o n a st r G u l c k r a j š e k
83. Geum reptans L. 
Drugo nahajališče v Julijskih Alpah
The second locality in the Julian Alps
9648/2 (UTM VM03) Slovenija: Julijske Alpe, Triglavsko pogorje, na grebenu Kanjavec–
Poprovec, malo naprej od kote 2474 m (kjer je mejnik nekdanje italijansko-jugoslovanske 
meje), v smeri proti Poprovcu, prisojno pobočje tik pod grebenom, na grobem apnenčastem 
grušču, 2740 m n. m. Leg. & det. Branko Zupan, 2. 7. 1999, herbarij LJU. Fitocenološki popis 
nahajališča naredila I. Dakskobler & B. Zupan, 26. 7. 2007, delovni herbarij ZRC SAZU. 
Plazeča sretena je južnoevropska gorska vrsta, značilna predvsem za silikatna melišča 
alpinskega in nivalnega pasu (a e S c h i M a n n & al. 2004: 758). V Sloveniji, kjer v alpinskem 
pasu prevladuje karbonatna podlaga, je zelo redka. Vse do julija leta 1999 smo jo poznali le 
na enem, a precej obsežnem nahajališču, na Mangartu (W r a B e r & s K o B e r n e 1989: 171). Po 
arealni karti, ki so jo kasneje objavili j o g a n & al. (2001: 181), je sicer ta vrsta razširjena na 
skoraj celotnem slovenskem ozemlju, vendar je to očitno groba napaka in je pri natisu te karte 
prišlo do nesporazuma, zato prilagamo sliko njene dejanske razširjenosti (sl. 1), ki smo jo 
pripravili z računalniškim programom FloVegSi (s e l i š K a r & al. 2003). 
Najditelj novega nahajališča (prvi avtor tega zapisa) je svojo najdbo sporočil prof. dr. 
Tonetu Wraberju in mu poslal tudi herbarijski primerek. Novo nahajališče je bilo prvič 
posredno, brez navedbe najditelja, objavljeno v monografiji o Henriku Freyerju (Wr a b e r 
2002: 116), pri podnapisu k fotografiji vrste Geum reptans, nato tudi v knjigi 2 x Sto alpskih 
rastlin na Slovenskem (Wr a b e r 2006: 78), v Planinskem vestniku (Wr a b e r 2007: 34) in v 
novi izdaji Male flore Slovenije (Ma r t i n č i č 2007: 251). Menimo, da je umestno, da to novo 
nahajališče predstavimo tudi v reviji Hladnikia.
Plazeča sretena na grebenu Poprovca raste na zelo majhni površini, okoli 1 m
2
, na grobem 
grušču tik pod grebenom, na stiku dveh tu prevladujočih rastlinskih združb – združbe 
triglavske rože (Potentilletum nitidae Wikus 1959), ki porašča sam greben in skalnate dele pod 
njim (v njej smo, malo naprej proti Poprovcu, našli tudi triglavsko neboglasnico, Eritrichum 
nanum) in združbe okroglolistnega mošnjaka in julijskega maka (Papaveri julici-Thlaspietum 
rotundifolii T. Wraber 1970), ki naseljuje grušč tik pod grebenom.
Notulae ad floram Sloveniae